KNJIŽNA POROČILA Slovenska archeologia, roč. I, 1953 (Slovenska akadém ia vied), B ratislava 1953, 213 stran i s številnim i tabelam i, n ačrti, risbam i in fotografijam i. Že ita k številnim in bogatim češkim in slovaškim arheološkim publikacijam je Slovaška ak a d em ija znanosti dodala novo reprezentativno revijo. Iz h a ja la bo letno po en zvezek v obliki knjige. P ap ir in oprem a sta izvrstna. V prvem le tn ik u sta dve daljši razp rav i, prv a iz paleoantropologije, druga iz paleolitika, te r tri k ra tk e iz k asn ejših arheoloških obdobij. D rugo n a jd b o n ean d ertalca n a Slovaškem obdeluje E m anuel Vlček. To je odlitek človeške k alv arije , ki je bil o d k rit v sloju korodiranega tra v e rtin a leta 1926 v kam nolom u na H ra d k u v G anovcih blizu P oprada. Poleg tega so našli še vrsto kosti in odlitkov živalskih lo b a n j in odtiskov rastlin sk ih listov. O dlitek človeške k a lv a rije je bil le delom a p o k rit s kostnim tkivom , že p rec ej m ine­ raliziranim , v en d a r še z dobro vidno stru k tu ro . Y glavnem je p o krivalo kostno tkivo levo polovico odlitka vključno tem enski del, lusko leve senčnice te r del zatilnice; od baze so o h ran je n i ostanki zagozdnice in skalnice, n a d a lje deli čel­ nice in nosne kosti. Kostni ostanki desne polovice odlitka so bili uničeni in odplavljeni. O d litek k a lv a rije je ležal n ag n jen s sprednjim delom navzgor in z zatilnim navzdol. N ajdba do zadnjega časa ni b ila prav iln o ocenjena. Šele le ta 1948 šo jo začeli proučevati. K er ni bilo mogoče o d stran iti kostnih delov od trav ertin sk eg a odlitka, so n a p ra v ili rek o n stru k cijo iz m avca. Iz n je n e površine so odstranili kostnim ostankom ustrezajoče dele, in sicer v debelini, ki jo je ugotovila re n t­ genska preiskava. To je omogočilo m etrične in m orfološke analize, od k aterih n a j navedem o samo n ajv ažn ejše. L o b an ja je nizka in p rec ej široka. M aksim alna dolžina rek o n stru iran e k a lv a rije znaša 200, m aksim alna širina 145, višina b-ba 115, m aksim alna dolžina odlitka 171, m aksim alna širina 135, višina endo b-ba 105. Širinsko-dolžinski in višinsko-dolžinski indeks rek o n stru iran e k alv arije znašata 72,5 in 57,5, ista indeksa o d litk a p a 78,9 in 61,4. L obanjska kap aciteta je 1320 ccm. P o trd itev m orfoloških analiz ganovske najd b e se je izvedla n a podlagi p rim e rja v e rek o n stru k cije s p rip ad n ik i drugih evolucijskih lin ij, predvsem z v rsto neandertalcev. V splošnem je ugotovljeno, da so živeli na ozem lju Č eškoslovaške v zadnji m edledeni dobi in v začetku zadnjega glaciala neandertalci, m edtem ko so v in te rstad ialu W l—2 v erjetn o živele zgodnje sapientne oblike, k i se predvsem n a jd e jo v drugem stadialu W2. Y zad n jem stadialu p a se p o ja v lja jo v južni M oravski progresivni sapienti. Na osnovi stratigrafskih, zoopaleontoloških, m alakozooloških in paleobota- ničnih analiz je bilo mogoče n ajd b o neposredno d a tira ti v sredino RW inter- glaciala ali v začetek njegove druge polovice, tipološko pa u v rstiti m ed zgod­ n e jše n ean d ertalsk e oblike R W in terg laciala. V trav ertin sk em sloju, v katerem je b ila n a jd b a odkrita, je bilo m ogoče dokazati oglje poleg belih kvarcitnih odbitkov, k a te rih pa niso m ogli tipološko opredeliti. D rugo tem eljno razpravo tega zvezka »Szeletien n a Slovaškem« je prispeval F. P rošek. N aslov je m orda nekoliko preozek, k er sega avtor s svojim i zaključki p re c e j preko slovaških m ej. Izkopavanja zad n jik let na Slovaškem so prinesla nova o d k ritja in opazo­ vanja, ki so po eni stran i poglobila poznavanje paleolitskih naselitev, po drugi stran i pa sprožila nova v p rašan ja. Za n a jb o lj pereč problem slovaškega paleo­ litika im a avtor v p rašan je vzhodnega solutréena, tako im enovanega szeletiena. L ahko rečemo, da je to v p rašan je pereče tu d i za srednjeevropski prostor in za paleolitik sploh. V začetku svoje razprave govori av to r na splošno o stra tig ra fiji in krono­ logiji zgornjega pleistocena. P ri tem je važno, da je vzel za osnovo popolno razčlenitev pleistocena, da to rej izh aja iz predpostavke treh w ürm skih sunkov in dveh vm esnih presledkov. K olikor m orem o presoditi iz literatu re , k i jo imamo n a razpolago, je to tu d i stališče večine d rugih češkoslovaških znanstvenikov. Po tem splošnem pregledu stratig rafsk ih in kronoloških problem ov preide na opis in razlago slovaških najdišč s posebnim ozirom na so lu tréen (szeletien). P ride do zaključka, da je v Zahodni E vropi m oustérien tra ja l d a lj časa in da se je aurignacien p o jav il k asneje k ak o r v S red n ji Evropi. V Z ahodni E vropi se pojavi solutréen šele po zgornjem aurignacienu, m edtem ko je vzhodni solutréen mnogo starejši in je že istočasen s starim in sred n jim aurignacienom . Z aradi tega in tudi zaradi m orfoloških razlik v in d u striji je m nenja, d a je preim eno­ vanje te vzhodne solutréenske skupine v szeletien, po prvem n ajdišču v jam i Szeleta n a M adžarskem , upravičeno. D alje ra z p ra v lja avtor o k u ltu rn i o stalin i szeletiena in jo razdeli na štiri razvojne stopnje. P ri tem opozarja še n a dejstvo, da se je p o ja v il solutréen n ae n k rat brez predhodnih k u ltu r, m edtem ko p ri szeletienu razvoj jasno vi­ dimo. En del arte fa k to v je gotovo m oustérienski, drugi del pa je staro in srednje- aurignaški. Kot au rig n ašk a prim es so važne koščene konice m ladečkega tipa. Ta tipološka m ešanica, ki jo sp rem ljajo še listaste konice, je posebna značilnost szeletiena. Očitno pa je, da p rev la d u je m oustérienska k u ltu ra, in zato avtor misli, da se je razvil szeletien neposredno iz m oustériena in le pod vplivom aurignaciena. To se ujem a tudi s kronološko ugotovitvijo, da začne szeletien v W l—W2 in se s tem navezuje na m oustérien, ki je na Slovaškem tr a ja l do konca W l. N adaljuje se szeletien preko W2 v drugi interstadial, ni pa še mogoče postaviti točne zgornje m eje. V sekakor zanim iva razp rav a je važna tudi za nas, k er iniam o v kam eni in d u striji C rkvine II ob U sori v Bosni n e k a j artefaktov, ki jih m orem o k lasi­ ficirati kot listaste konice. Č eprav je n ah ajališče p rec ej odd aljen o od doslej znanega obm očja szeletiena, je vendar m nogo v erje tn eje, da p rip ad ajo , če sploh so paleolitski, te j k u ltu ri, kak o r pa solutréenski k u ltu rn i skupini. Na koncu so še trije k ra tk i sestavki. P rvega »B iritualne pohrebište v Se- redi« o b jav lja L. K raskovskâ. N a najdišču, ki je bilo odkrito slučajno leta 1940 in delom a uničeno, sta bili še dve m anjši izkopavanji. N ašli so skeletne in žarne grobove. Po opisu m ateriala av to r še tipološko in kronološko opredeli najdišče. O h ra n je n e so p rv in e domače k u ltu re, k i je k a ra k teriz ira n a s halštatsko k e ra ­ miko, razen tega p a je zastopana tudi tu ja k eram ik a kušanovickega tipa, t. i. skytohalštatska. Po p rim erjav i z grobiščem v D olnych K rškanoch p rih a ja do zaključka, da je tre b a grobišče v Seredi postaviti v četrto sto letje pred našim štetjem . V naslednjem (Praveké nâlezy z A ndača) n ašteva Jožef K udlaček n e k a j novih prazgodovinskih najdišč in ra z p ra v lja o njih. D elu je dodanih m nogo slik. Z adnja poročata B. N ovotny in J. P ačit o n ajd b i lesenega žleba v B ratislavi, ki je v erjetn o že iz časov zgodovinskega razv o ja m esta. N arejen je iz borovega lesa : Pinus nigricans. y in M. B rodar Vilém Hrubÿ: Staré Mèsto, velkom oravské pohrebište na Valäch, Česko- slovenskâ akadeinie vëd, M onum enta arhaeologica III, A rchaeologicky Ü stav ČSAV, P ra h a 1955, 540 strani z ruskim in nem škim povzetkom , 101 tabla, 3 plani in večje število risb v tekstu. Č eškoslovaška ak ad em ija znanosti je v seriji svojih izdaj o b jav ila m ono­ grafijo Vilema H ru b eg a o enem od slovanskih grobišč v S tarem Mestu. Sam a p u b lik acija je ta k šn e narave, da bo vedno služila kot dragocen pripom oček p ri