PoStnin* plažana t gotarial. — D'* PostgefeUkr bar Usahli.
Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (ra inozemstvo 110 lir), c« pol leta 50 lir, za četrt Uta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 76.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poStni hranilnici v Ljubljani St. 11.918
Izhaaa
£
Liubllana, torek 19. septembra f944
“H1HIMIIII	IHlHMIlllMlllilli lllli illi^illhilMI III.
Preis - Cena £ 0'80
Poziv uvoznikom blaga
iz ostalih pokrajin operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« in drugih italijanskih pokrajin
V	smislu naredbe šefa pokrajinske uprave z dne 26. avgusta 1944, ki je objavljen v »Službenem listu« z dne 30. avgusta 1944, štev. 124/65, se mora za vse blago, ki se uvozi z operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« in iz drugih italijanskih pokrajin v Ljubljansko pokrajino, položiti protivrednost pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine. Neposredno plačilo torej ni dovoljeno. Izjeme veljajo le za blago, ki je bilo kupljeno in že plačano do 30. avgusta 1944.
Z ozirom na to se pozivajo vsi uvozniki, ki so tako blago nabavili in plačali v celoti ali deloma že p ed 30. avgustom t. 1., pa ga še ni.h) uvozili, da to plačilo prijavijo Hranilnici Ljubljanske pokrajine v roku 5 dni po objavi tega poziva v listih. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirali.
Iz pisarne šefa pokrajinske uprave z dne 10. septembra 1944, VII. št. 4563/1.
Oskrbovalni problemi evropskega lesnega trga
Nab; va drv za trgo% ike obrate
Na prošnjo Združenja trgovcev je Pokrajinski gospod irski svet izdal naslednja navodila za nabavo drv za ogrevanje .rgovinskih lokalov:
V Uradu za kurivo Pokrajinskega gospodarskega sv< ta je prosilcem na razpolago poseben obrazec, ki ga mora vsakdo natančno izpolniti in ga predložiti prošnji za izdajo dovolila za nakup in prevoz drv. Obrazci morajo biti natančno izpolnjeni, ker jih bo v nasprotnem primeru urad zavrnil.
V prošnji mora prosilec točno navesti velikost svojih poslovnih prostorov, število peči, ki so potrebne za ogrevanje in število nameščencev, ki so zaposleni v prostorih, za katere se namerava nabaviti kurivo.
Pismeno prošnjo s točnimi osebnimi podatki sine narediti samo lastnik oz. predstavnik podjetja, ki mora navesli točne podatke dobavitelja in kraj, od koder želi drva uvoziti, kakor tudi količino in vrsto drv.
Prosilec nosi vso odgovornost za pravilnost v prejšnji navedeni podalkov.
V tajništvu Združenja trgovcev dobe interesenti podrobna pojasnila glede sestave prošnje za izdajo prevoznie za drva, kakor tudi podatke in seznam krajev oz. občin, iz katerih je privatnikom dovoljen uvoz drv v Ljubljano.
Omejitev uporabe električnega toka
Združenje industrijcev in obrtnikov je prejelo od pokrajinske uprave naslednjo odredbo:
1. Industrijski obrati morajo v času od 10. do 13. električne motorje izklopiti in z delom z njimi prenehati.
2. Tiskarne ne smejo obratovati z električnimi motorji v času od pol 11. do pol 14. ure.
3. Rokodelski obrati, ki obrata jejo z električnimi motorji do skupne jakosti nad 2 KS, morajo molorje izklopiti v času od 10. do 13. ure in delo z njimi ustaviti.
Oni obrati iz točk 1., 2. in 3., Ivi ne morejo prekiniti obratovanja z električnimi mčtorji od 10. do 13. oz. od pol 11. do pol 14. ure, naj vložijo pismeno obrazloženo prošnjo na pokrajinsko upravo,
Za evropski lesni trg pred sedanjo vojno so bile značilne neprestane krize zaradi cen. Ze davno je prišlo do tega, da resnični lesni prirastek ni več kril tekoče potrebe po industrijskem lesu. Vedno bolj pogosto so morali gozdarji opozarjati na vedno bolj grozeče pomanjkanje lesa, saj se je že približno ena tretjina svetovne potrebe po lesu krila iz substance. Toda ta opozorila se niso mogla uveljaviti.
V	boju za Irge so vrgli močni konkurenti, v prvi vrsli Sovjeti in Kanada vedno znova tako velike količine na trg, da se ni mogla doseči lesna oskrba, ki bi tudi za bodočnost zagotavljala rentabilnost gozdnega gospodarstva. Nominalne cene so bile visoke, kar dokazuje, da se je segalo po zalogah, za katere so se morali plačati višji transportni in višji proizvajalni stroški. Nominalno so bile cene v najslabšem lesnem letu 1932. za rezan les n. pr. v Vel. Britaniji še 60% nad stanjem pred izbruhom svetovije vojne. To kaže, kako zelo velike so bile sečnje, ki so zagrabile že znaten del jedra evropske lesne oskrbe. Ze je bila nevarnost, da bi se v evropskih gozdovih začel isti razvoj, ki je že pred stoletji vzel Spanji, Grčiji in Indiji goadove. Od te škode se te deže'u nikdar niso mogle popolnoma popraviti.
Delež v svetovni trgovini prodanega industrijskega lesa je znašal od vse potrošnje približno slabo desetino.
Svetovni uvoz najvažnejših lesnih proizvodov je v 1. 1929. z 72 milijoni m" dosegel nenavadno višino. Uvoz je nato padal in znašal 1. 1932. približno 43 milijonov m\ nato pa se je spet dvigal in dosegel 1937 približno 64 milijonov m*.
V	zadnji dobi pred tedanjo vojno se je še nadalje dvigal in ni računati, da bi v doglednem času nazadoval. V letu 1937. se je vsa svetovna potreba na lesnih proizvodih razdelila takole:
nem lesnem trgu je bila na gozdovih revna Vel Britanija, ki je od 64 milijonov m3 prevzela 21.3 milj. m* in od tega 11.6 rezanega lesa iglavcev in 5.1 mil. m’ jamskega lesa. Nemčija je mogla v 1. 1937. uvoziti le 7.35 mil. m3 lesnih proizvodov, dočirn je v letih 1925. do 1929. uvozila le rezanega lesa iglavcev 13.5 milijona m3. Ta številka kaže veliko odjemno sposobnost nemškega trga. V zadnjem desetletju pred sedanjo vojno pa je potreba Nemčije še naraščala. Ker se zaradi trgovinsko političnih bojev ni mogla Nemčija prav uveljaviti na svetovnem lesnem trgu, je morala svojo potrebo tik pred vojno v višini 80 milijonov m* kriti v glavnem iz lastnih gozdov. Nemčija je zato zainteresirana, da postane zopet odjemalec na svetovnem trgu.
S svojim deležem v svetovnem lesnem uvozu in izvozu v viši'ii tri četrtine vsega prometa pripada evropskemu lesnemu trgu odločujoča vloga. O izvozu rezanega lesa iglavcev govore naslednje šte-
doče oskrbe sveta z lesom, kaže poročilo ameriškega kmetijskega ministrstva, da se je gozdna površina v USA v letih 1909. do 1938. zredčila za 40 odstotkov. Pretirana sečnja pa se še naprej nadaljuje. Še bolj pa velja to za SSSR, a tudi na Pokorn, v Protektoratu in na JugovzlioJ* so se gozdovi skrčili. A tudi Nemčija je morala v večji meri izsekavati. Potrebno je zato, da se do temelja preuredi vse svetova* lesno gospodarstvo, da se premaga nasprotje med bodočimi lesnimi zalogami in bodočo potrebo na lesu. V prvi vrsti velja |
to za Evropo. Samo lesna trgovina ne more določiti bodočega razvoja na trgu. Gozdno gospodarstvo mora imeti možnost, da za desetletja dis-ponira in da izkoristi vse izkušnje. Doseči se morajo maksimalne storitve, toda brez divjega izsekavanja. Mora prili do sodelovanja držav v spoznanju, da to, kar je eni državi v škodo, ne more biti trajno drugi v korist. Gozdovi rastejo počasi' in ni sredstva, da bi se mogla njih rast pospešiti. Treba zato gozdove gojiti in najbolj skrbno uporabljati lesne zaloge. Seveda pa se morajo tudi povsod upoštevati posebne razmere vsake države. Glavno pa, da pride do meddržavnega sodelovanja, ker le tako bodo vse države v bodočih desetletjih imele potrebne količine lesa. (Po »Internationaler Holzinarkt.«)
Iz go$&odar$tva socialno zavarovalnih panog
vilke:	1929	v milijonih 1932 1935		m3 1936	1937
Finska	5.52	3.37	4.84	5.1	4.76
SSSR	3.82	4.33	5.0	4.6	4.2
Švedska	5.55	3.38	3.56	4.01	4.06
l>. Poljska	1.38	0.69	1.07	1.36	1.20
Romunija	1.08	0.87	1.01	.1.14	1.16
b. Jugoslavija	1.20	0.45	0.66	0.37	0.79
Kanada	4.61	1.83	3.67	4.55	4.60
USA	6.18	2.12	2.35	2.22	2.44
rezan les iglavcev les za lesovino brusni les, staničnina drug okrogel les iglavcev jamski les rezan, les listovcev okrogel les listovcev železniški pragi Največji odjemalec na
mil. m1 27.1
9.8
6.8
6.5 6.4 3.0 2.2
1.6 svetov-
obrtni oddelek, za komisijsko pro-vero in odločitev glede eventualnega obratovanja tudi v tem času.
Te določbe stopijo takoj v veljavo.
Združenje industrijcev in obrtnikov naj to odredbo takoj razglasi, mestna elektrarna pa naj kontrolira njeno izvršitev in proti kršiteljem nastopi v smislu določb zadnjega odstavka odloka z dne 7. VIII. 1944, VIII. št. 4549/4.
Stavi jamo prednje p. n. članom v blagohotno vednost in ravnanje.
Omejitev porabe vode
^ast nam je vljudno opozoriti p. n. člane na odredbo šefa pokrajinske uprave, ki je izdal lo odločbo:
Industrijska podjetja, ki imajo zadostne lastne vodnjake oz. lastne vodovodne črpalne naprave, morajo uporabljati le to vodo.
svetovni
izvoz 34.98 19.59 25.58 26.69 27.23 od tega Evropa v »/o 69	79	76	63	74
Gornji pregled kaže rastočo ponudijo enkrat SSSR, drugič Kanade. Ziasti v času kriz je SSSR nastopila s posebnim poudarkom. Rentabilnost izvoza ni bila za sovjete važna. Od 1933 do 1935 je bil svetovni izvoz približno za eno četrtino manjši ko v 1.1925.—1929. Ravno takrat pa je zvišala SSSR svoj izvozni delež v svetovni trgovini od 8 na 23%. Kanada je izgubila v krizi svojega glavnega odjemalca USA in se je zato vrgla na evropski trg. Tu je prišla v poštev kot odjemalec predvsem Vel. Britanija, ki je tudi iz političnih razlogov bila za uvoz iz dominionov. Pa tudi Poljska, Češkoslovaška in jugovzhodne države so bile pripravljene na podlagi pretirane sečnje zadovoljiti se s prenizkimi cenami. Breme krize na lesnem trgu so tako preložili na bodoče generacije. Neposredno pa so morale nositi posledice krize Švedska, Finska in deloma tudi Nemčija, ki so morale dati svoj les ali za slepo ceno ali pa ga pustiti ležati neizkoriščenega.
Jasno je bilo, da je izhod iz te >pro?te igre tržnih sil« le v tem, da se' ponudba zmanjša. Po dolgih pogajanjih je prišlo 1.1934. do dogovo ra vseh evropskih lesnih izvoznikov vključno s sovjeti, da se izvozna kvota za rezan les iglavcev zniža za 10%. Vendar se ni doseglo nikako zboljšanje, ker se sovjeti niso držali tega dogovora. Šele 1. 1936. je prišlo do tako imenovanega dogovora Euro-pean Timbec. Exporters Convention (ETEC), s katerim se je cena za rezan les zvišala in stabilizirala. Kanada je nato zvišala svojo ponudbo in se okoristila z dogovorom. Nato pa se tudi sovjeti niso več zmenili za dogovor in s tem je bilo onemogo čeno, da bi prišlo do stabilizacije na lesnem trgu.
Kako resen je položaj glede bo-
V avgustu 1941 je prevzel Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v svoj delokrog vse one posle
zavarovanja za primer nezgod,
ki jih je prej vršil za to območje Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zavod priznava lastnim kakor tudi ponesrečencem Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani začasne in trajne rente, določa vdovam, otrokom in sorodnikom pripadajoče jim rente in izdaja tozadevne odloke.
V letu 1943. in do konca maja 1944 je bilo prijavljenih pri ZSZ 522 in pri TBPD 7 nezgodnih primerov. Odstotek prijavljenih nezgod proti povprečnemu številu članstva znaša pri ZSZ 2.50®/» in pri TBPD 0.15°/«.
Smrtnih nezgod v letu 1943. je bilo prijavljenih pri ZSZ 20 in pri TBPD 1 primer. Odstotek smrtnih nezgod od vseh prijavljenih nezgod v letu 1943. znaša pri ZSZ 3.83®/o in pri TBPD 14.28%. Visok odstotek smrtnih nezgod je pripisati vojnim razmeram. Od 21 prijavljenih smrtnih nezgod pride 11 primerov Sli 52.38%> na vojne poškodbe.
Z ozirom na vedno občutnejšo podražitev vseli življenjskih potrebščin dosedanje rente niso niti najmanj zadoščale za najbolj skromno preživljanje in vsaj začasno zvišanje rent je bilo nujno potrebno. Od 1. septembra 15M3. so v veljavi vojne doklade na rente od 50 do 100°/o, ki pa ne smejo presegati zneska, ki ustreza renti po najvišji zavarovani mezdi.
Konec lanskega leta je imel Za vod za socialno zavarovanje > svojslvu centrale nezgodne zavarovalne panoge naslednji stalež rentnikov: 773 trajnih rentnikov s skupno letno rento 680.864 lir, 145 starih rentnikov s skupno letno rento 59.194 lir, 104 vdovskih in sorodniških rentnikov s skupno letno rento 154.451 lir, 139 rentni-kov-otrok s skupno letno rento 150.534 lir, skupaj 1161 rentnikov z letno rento 1,0-13.045 lir.
Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt
V	prvi panogi tega zavarovanja je lani število primerov‘nekoliko padlo, izredno pa je naraslo šte' vilo primerov posmrtninske panoge, ker so bile šele proti koncu leta prijavljene smrtne žrtve tabo-
rišč in vojne. V letnem i>oročilu Zavoda je naslednji pregled rent in podpor (številke v oklepaju veljajo za leto 1942.): onemoglostne rente 61 (67), vdovske podpore 99 (44), dečje rente 66 (1(1), sorodni-ške podpore 7 (15), povračila pri- . spevkov 11 (26), pogrebnine 46 (23), skupaj 290 (221).
Povprečno znašajo na mesec: onemoglostna renta 61 lir, vdovska podpora 21 lir, dečja renta 21 lir, sorodniška podpora pa 19 lir brez vojne doklade od 1. septembra 1(M3. dalje.
V	letu 1943. je znašal predpis prispevkov za onemoglost, starost in smrt pri vseh krajevnih organih 33,928.874.44 lir. V podporni sklad se je odvedlo 6°/o, t. j. 235.732.47 lir. "
Onemoglostnih in starostnih podpor je ZSZ kot osrednji urad izplačal v letu 1943. 119.100 lir. Na začasnih vojnih dokladah je bilo od 1. septembra do 31. decembra 1943. izplačanih 38.853.40 lir.
Po stanju 31. decembra 19-13. je bilo še 216 upravičencev do prejemanja onemoglostnih oziroma starostnih podpor. Letni znesek teh podpor znaša 133.230.12 lir, oziroma mesečno 11.102.51 lir. Z začasno vojno doklado se označena zneska zvišata za 100°/o. 6°/« prispevek za onemoglostne in starostne podpore znaša za 216 rent
796.080 lir za zakonite podpore ter
769.080 za draginjske doklade.
šolske vesti
Na državni trgovski akademiji bodo popravni, razredni in dopolnilni izpiti za vstop v 111. razred od 21. do 30. t. m. po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Vpis dijakov (-itij) v vse štiri razrede bo od 2. do 6. oktobra. Podrobnosti na razglasni deski.
Direkcija. Abiturientskega tečaja T-I zbornico na drž. trgovski akademiji v Ljubljani sprejema prijave za vpis od 20. do 30. t. m. Podrobnosti na razglasni deski.
Omejitve poštnega prometa na Madžarskem
Madžarska vlada je izdala predpise
o	postnem in brzojavnem prometu, ki bodo po novem precej omejeni. Vse po-šiljatve morajo imeti natančne naslove pošiljatelja, na paketih in zabojih' pa mora biti navedena tudi vsebina poSiljatve. Razglednice so prepovedane, dovoljene pa so še fotografije. Pisma morajo biti pisana razločno ter ne smejo presegati pol pole. Določenih je šest jezikov, v katerih se smejo pisati pisma in dopisnice. Šifrirani telegrami so pvepovedani.
Izvršilne določbe
po členih 1. in 4. naredbe Visokega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrba delovnega ljudstva na operacijskem o semišu ..Jadransko primorje" z dne 24. junija 1944 it. 46. Službeni list št. 151154 iz 1944
Na podstavi poobiiistila, danega mi v Členih 1. in 4. naredbe {Vrhovnega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 84. junija 1944 št. 4(i (Službeni li«t &t. 151/54),
odrejam:
den 1.
Racionirani tekstilni izdelki se smejo od 1. julija 1044 daJje '»oddajati potrošnikom (posameznikom kakor tudi pravnim oee-Ifcani zasebnega in javnega prava) bodisi na posebne nakaznice, fcodiai na oblačilne izkaznice po teh določbah in, kolikor jim »c nasprotujejo po določbah naredbe Visokega komisarja z nahodili za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih pred-jmetov in obutve z dne 8. nov. 1941 Si. 144. Sl- Met St. 512/90—1941 ■m moje naredbe o dopolnitvi predpisov za porazdeljevanj© stetartilnih izdelkov in oblačilnih predmetov z dne 8 novembra .11)43 št. 35, Sl. list §t. 290/90-1943.
Spričo vojn; h razmer 6e smejo posebne nakaznice izdajati .nučelno po najstrožjem merilu samo za zagotovitev najnujnejše ipotrebe delovnega ljudstva in v preprečitev neposredne Škode iKa zdravje.
Člen 2.
Tile tekstilni izdelki ee smejo oddajati protrošn ikoni bodisi iJtonfekcioniraTii ali kot metrsko blago samo proti posebni nakaznici in brez oblačilne izkaznice:
•Zap. St. Itab.A*
a) I./l
A. Moška oblačila in perilo
Predmet
fetev.
točk
Jopiči (izvzemSi deJovne):
a)	izdelani	iz	blaga, težkega nad	300 g	na	m	46
b)	izdelani	iz	blaga, težkega do	300 g	na	m	31
b)	I./2	Telovniki:
a)	izdelani	iz	blaga, težkega nad	300 g	na	m	7
b)	izdelani	iz	blaga, težkega do	300 g	na	m	6
e)	I./3	Hlače (izvzemši delovne):
a)	izdelane	iz	blaga, težkega nad	300 g	na	m	30
b)	izdelane	iz	blaga, težkega do	300 g	na	m	20
d)	I./5	Zimske suknje, plašči in površniki:
a)	izdelani	iz	blaga, težkega nad	500 g	na	m	85
b)	izdelani	iz	blaga, težkega do	500 g	na	m	71
e)	I./6	Dežni plašči in dežne pelerine:
a) iz gumiranega platna, celofana ali	drugih
sintetičnih snovi	22
b) ostali	42
f)	I./7	Srajce katere koli oblike In za katero	koli
rabo:
a) z dolgimi rokavi, s prišitim ali prostim ovratnikom, v&tevši 1 dodatni ovratnik in
1 par manšet	14
b) s kratkimi rokavi	10
g) I./l J Lutke (delovne halje):
a) izdelane iz tipiziranih tkanin kat. D St. 3,
69 in 157	25
b) ostale	45
h) I./12 Delovni jopiči, izdelani iz tipiziranih tkanin
kat. D M. 3, 69 in 157	20
i) I./13 Delovne hlače, izdelane iz tipiziranih tkanin
kat. D št. 3, 69 in 157	10
k) I./14 Spodnje hlače (ne iz pletenin):
a) dolge	8
b) kratke	B 1) I./l 6 Ilalje:
a) irdelane iz blaga, težikega nad 200 g na ra 53
b) izdelane iz blaga, težkega do 200 g na m 41
B. Ženska oblačila in telesno perilo
•) ii./i
Obleka v enem samem kosu:
a) izdelana Iz blaga, težkega nad 200 g na m
b) izdelana ie blaga, težkega do 200 g na m b) n ./2 Posamezne jopice:
a) izdelane iz blaga, težkega nad 200 g na m
b) izdelane iz blaga, težkega do 200 g na m e) n./S Zimske suknje, plašči in površniki:
a) izdelani iz blaga, težkega nad 200 g na m
b) izdelani iz blaga, težkega do 200 g na .m d) JJ./6 Dežni plašči in dežne pelerine:
a) iz gumiranega platna, celofana ali drugih sintetičnih snovi
b) ostali af	JJJ7	Srajce:
a) katere koli oblike in za Ikatero koli rabo, izvzemši spalne srajce
b) spalne
ti	1L/8	Spodnjo hlačke (ne n pletenin)
gf	Il./fl	Spodnje obleke in kombineže (ne iz ple-
tenin)
H Vil Predpasniki:
a) delovni
b) za sobarice
ti	U./14	Halje:
a) izdelane iz blaga, težkega nad	160 g	na	m
b) izdelane iz blaga, težkega do	150 g	na	m
44
23
36
20
77
38
22
42
6
13
4
6
3
49
18
c
• S to naredbo spremenjena tabela A je bila objavljena Shlibenem Metu z dne 7. novembra 1942, St 375/89.
Zap. St. tab. A.
Predmet
C. Pletenine za moške in ženske
1V./1 Pletenine (spodnje, v*hnje ali kopalne) po kosu težke:
a) do 50 g
b) od 51 do 100 g
c) od 101 do 150 g
(itd. za večje teže po tri točke na v«ikih 50 g ali manj)
S te v. točk
3
6
0
D. Konfekcionirano hišno perilo
a) V./l Odeje	za postelje ali za potovanje:
a) za	otroške postelje (do 90 X 120 cm)	20
b) za	eno osebo (do 180 X 220 cm)	40
c) za	več ko eno osebo	75
b)	V./4	Prešite odeje, vatirane odeje,
žimnice in blazine iimviio totk po xadmvmh #to-
nlnoh In po metr h, uporabljenih mo itdoloro
'c)	V./5	Rjuhe:
a) za	otroške postelje (do 110 X 150 cm)	10
b) za	eno osebo (do 150 X 290 cm)	24
c) za	več ko eno osebo	33
d)	V./6	Prevleke za blazine;
a) 30 X 43 cm	3
b) ostale	8
e)	V./9	Brisače:
a) frotirke, za m*	12
b) ostale za 1 m*	10
f) V./10 Kuhinjske brisače:
a) do 60 X 60 cm	4
b) nad 60 X 60 cm	do	70 X 90 cm	6
E. Tkanine
a)	VI./1	Tkanine (izvzemši tkanine za	podloge,	hišno
perilo in opremo) težke	po	(tekočem)
metru:
a) do 60 g na m	3
b) od 61 do lOOg	na	m	4
c)	od	101	do	150 g	na	m	7
d)	od	151	do	200 g	na	m	9
e)	od	201	do	250 g	na	m	11
f)	od	251	do	300 g	na	m	13
g)	od	301	do	400 g	na	m	17
h)	od	401	do	600 g	na	m	22
i) nad 600 g na m	26 Pripomba. — Tipizirane tkanine kat. D &t. 3, 69 in
157 (tipizirane tkanine za lutke in za delovna oblatila)	4
b)	VI/2	Podloge	(in	sicer:	jadrovina,	salja,	saljeta,
lcroaze,	podloga	za	rokave,	klot	in saten)
na ai	3
c)	VI./3	Tkanine za hišno perilo:
A.	Za	prte, težke po	(tekočem) metru:
a)	do	200 g na m	12
b)	od	201 do 300 g	na	ra	25
c)	nad 300 g na	m	30
B. (Male, težke po (tekočem) metru:
a)	do	200 g	4
b)	od	201 do 300 g	6
c)	od	301 do 400 g	8
d)	od	401 do i>00g	10
e)	nad 500 g	12
Pripomba. — V postavko »tkanine za hišno perilo«
je šteti tudi madapolam, če je več ko 90cm širok.
d) VI./4 Tkanine za opremo (in sicer: lampasi, da-
maetii, gobelini, brokati, platno olona za zavese, tkanine in mreže za zavese), težke po (tekočem) metru:
a)	do 200 g na	m	3
b) od 201 do 500 g	na	m	6
c) nad 500 g na m	^ Pripomba. — S »tkaninami za opre-no« je razumeli
tudi baržune, težke nad 500 g po (tekočem) metru in atlase, težke nad 250 g po (tekočem) metru.
F. Tkanine za mladoletne
od 1. do 15. leta starosti:
VI./l a) od 251 do 300 g	na	m	13
b) od 301 do 400g	na	m	]7
c) od 401 do 600 g	na	m	22
d) nad 600 g na m	26
Za blago, ki ni našteto v tem 6eznamu, ee posebna nakaznica ne sine izdati. Izjeme od tega določa šef pokrajinske uprave po sporazumu z nemškim svetovalcem za Ljubljansko pokrajino.
Posebna nakaznica preneha veljati po preteku treh mesecev od dneva izdaje.
Člen 3.
Tile tekstilni izdelki se smejo oddajati potrošnikom wimo na odrezke oblačilnih izkaznic vseh vrst.
Zap. št. tab. A.
Predmet
A. Moška oblačila in perilo
a) I./4 Kratke hlače:
a) izdelane iz blaga, težkega nad 300 g na m
b) izdelane iz blaga, težkega do 300 g ua m T./8 Ovratniki I./9 Manšete (1 par)
I./10 Kravate I./15 Pižame:
a) nočne
b) dnevne I./17 Kopalni plašči .
I./18 Žepni robci v izmeri ne pod 25 X 25 do 50 X 50 cm
I./19 Ostali robci in šerpe (ne iz pletenin):
a) do Vs m*
b) nad Vi m8 do 1 m3
c) nad 1 m3 I./20 Predpasniki in praške halje I./21 Šali I./22 Kožuhi
I./23 Rokavice iz tkanin ali usnja I./24 Klobuki iz klobučevine I./25 Čepice
b)
e)
d)
e)
r)
g)
b)
i)
k)
1)
m)
n)
o)
Pitev.
točk
17 10 1 • 1
2
22
40
30
1
3
6
12
15
17
120
3
5
3
a)
b)
c)
d)
e)
f) !?)
10
i)
k)
1)
m)
B. Ženska oblačila in perilo
II./3 Bluze
II./4 Spodnja krila:
a) izdelana	iz	blaga,	težkega nad 200 g	na	m
b) izdelana	iz	blaga,	težkega do 200 g	na	m
II./10 Domače in prašne halje
II./12 Kopalni plašči II./13 Pižame
II./15 Kostumi za	sončenje	(ne iz pletenin)
II./16 Žepni robci	v	izmeri	ne pod 25X 25 cm	do
50 X 50 cm
II./17 Ostali robci in šerpe (ne iz plei-nin).
a) do V m3
b) nad Vi m2 do 1 m2
c) nad 1 m*
IT./18 Rokavice iz tkanin ali usnja II./19 Klobuki:
a) iz klobučevine, baržuna, [Helenin ali druge tkanine, opremljeni ali neopremljeni
b) iz »lame, lubja, palmovib vlaken, oblanic ali drugih podobnih sno> i, opremljen* 8 tkaninami, ki so vezane n i nakaznico
II./20 Šali II./21 Kožuhi:
A. jagnječji, kozji, zajčji, mačji ali krt ji:
a) kazaki, dolgi do 50 cm
b) jopiči in plašči od 51 do 90 cm
c) plašči nad 90 cm
B. ostali:
a) jopiči
b) plašči
18
10
15
30
22
12
3
6
12
3
n
17
28
30
40
70
100
C. Konfekcionirano hišno perilo in predmeti za opremo
blaga
a)
b)
V./2
V./3
(do
20
12
27
14
30
45
77
90
Stroi v našemu
Županstvo nekega velikega me-
Eta je razglasilo, da dobijo gospo-linje za majhno odškodnino čez an v najem ali na posodo likal-jnike v določenih trgovinah. Kakor likalnike, tako dajejo v najem tu-Idi razne stroje in najemnine so že (uradno določene. To je nov pojav tr znamenju totalne vojne. To je «>ot od nakupa k najemu, k zakupu in posoji. Kdor je v mirni dobi potreboval kolo, likalnik ali kaj drugega, je šel v trgovino ter U>
kupil, v vojui dobi pa z uvedbo kart in nakaznic to ni tako enostavno. Cim bolj se civilna proizvodnja omejuje zaradi oborožitve, tem bolj ee morajo omejiti tudi karte in nakaznice. Oblačilna karta za odrasle je že odpravljena in ko se proizvodnja civilnih konsum-nih predmetov vedno bolj krči, nastane vprašanje, če se sploh ie izplača, nekatere redke predmete prodajati .na nakaznice, in če ne
ker so tako dostopni in koristni širšemu krogu.
Najem namesto prodaje je v nekaterih gospodarskih panogah sploh nekaj običajnega. V najem se dajejo razni_ stroji in aparati, ker so patentirani, še večkrat pa zaradi tega, ker jih posamezni obrati samo začasno potrebujejo. Tako je bilo že v mirnem času, še bolj potrebna in praktična pa je najemninska izmenjava raznih strojev in naprav v vojni dobi pri nagli preureditvi obratov vojne
hi bilo bolje, dajati jih v najem,lin civilne Jndusttije. Tudi začasno
Podloge za likanje iz mehkega največ 120 X 150 cm)
Posteljna pregrinjala:
a) za otroške postelje (do 110 X 130 cm)
b) za eno osebo (do 190 X 230 cm)
c) za več ko eno o»ebo
c)	V./7	Prti:
a) za	ča j (do	115	X 115 cm)
b) za	6 ose b	(do	150 X 150 cm)
c) za 12 oseb (do 150 X 250 etn)
d) nad 150 X 250 cm do 200 X 300 cm
d)	V./8	Prtiči	(serviete) in namizni	prtički:
a) v izmeri do 30 X 30 cm ali v premeru
do 30 cm	3
b) v izmeri nad 30 X 30 cm do 60 X 60 cm
ali v premeru nad 30 do 60 cm	7
e) V./11 Zagrinjala, zavese ir
blazine	Ifonlh	to	Izdelovo
D. Preproge in vezene (stenske) preproge
a) VI./5 Preproge in tekačj na 1 ni*	6
b) VI./6 Namizne preproge in yezene preproge na 1 m’	10
E. Prejice
a) VI./B./l Prejice za šivanje in vezenje vsakih 100 m	1
b) VI./B./2 Prejice za krpanje iri spenjanje vsakih 5 g	1
c) VI./B./3 Trgovska prejica za nadrobno prodajo (za
pletenje in kvačkanje) vsakih 100 g	4
med vojno pri pomanjkanju raznih izdelkov izposojevanje ie bolj važno v gospodinjstvih. Ker gospodinje ne morejo kupiti loncev in drugih kuhinjskih predmetov, si jih med seboj izposojnjejo, ker šolarji ne morejo kupili šolskih knjig, jih dobijo od šolskega vodstva na posodo ali v najem. To so privatne ureditve najema in posoie, začelo pa se je zdaj tudi uradno reševanje važnega vprašanja kako naj najemi nadomestijo preprečene nakupe. Zdaj je že nekaj primerov tako važne in po-
ustavljeni obrati ne prodajajo svojih naprav, temveč jih dajejo z lokalom vred v najem, da bodo pozneje vse skupaj spet prevzeli v svojo last. Izposojanje pisalnih in računskih strojev ter druge opreme uradov in poslovalnic je bilo že prej v navadi, zdaj med vojno pa so številne poslovalnice za najemanje in izposojevanje tak??a inventarja. Stroj v najemu ima torej že svojo šolo.
Ko so se v najem ali na posodo že prej dobili na primer klavirji in bicikli, je zdaj
Erp.it.
b. A.
Predmet
F. Nogavice
etev.
točk
•) IV./2 Nogavice in kratke nogavice:
a) za odraslo nad 16 let 1 par	2
b) za dečke in deklice od 5. do 15. leta:
za dečke (dolžina stopala nad 18 */» cm do 26 cm) 1 par	1
Za deklice (dolžina stopala nad 18*/» cm do 23 y* cm) 1	par	1
c) za otroke od 1. do 5. leta (dolžina stopala
do 18*/scm) 2 para	1
b) IV./3 Športne nogavice:
a) za odrasle nad 16	let 1	par	7
b) za dečke in deklice od 5. do 15. leta (dolžina kakor zgoraj)	1 par	5
e) za otroke od 1. do -5. leta (dolžina kakor zgoraj) 1 par	2
G. Oblačila in perilo za dečke
od 5. do 15. leta starosti
a)	I./l	Jopič; (izvzemši delovne), dolžina od 48 cm
do 65 cm:
a) izdelani	iz blaga, težkega nad	300 g	na	m	24
b) izdelani	iz	blaga, težkega do	300 g	na	m	15
b)	I./2	Telovniki, dolžina do 50 cm:
a) izdelani	iz blaga, težkega nad	800 g	na	m	’4
b) izdelani	iz	blaga, težkega do	300 g	na	m	8
c)	I./3	Hlače (izvzemši delovne), dolžina do 95 cm:
a) izdelane iz blaga, težkega nad 300 g na	m	14
b) izdelane iz blaga, težkega	do 300 g	na	m	10
d)	I./4	Kratke hlafe, dolžina od 85 cm do 45 cm:
a) izdelane	iz blaga,	težkega	nad 300 g na m	8
b) izdelane	iz blaga,	težkega	do 300 g na m	5
e)	I./5	Zimske suknje, plašči in površniki, dolžina
od 66 cm do 95 cm:
a) izdelani	iz blaga,	težkega	nad 500 g na m	51
b) izdelani	iz blaga,	težkega	do 500 g na m	40
1)	I./6	Dežni plašči in dežne pelerine, dolžina od
66 cm do 100cm: a) iz gumiranega platna,	celofana	ali	drugib
sintetičnih snovi	12
t>) ostali	27
g)	I./7	Srajce katere koli oblike in za katero koli
rabo, dolžina od 61 cm do 65 cm:
a) z dolgimi rokavi, s prišitim in prostim ovratnikom, vštevši 1 dodatni ovratnik in
1 par manšet	8
b) s kratkimi rokavi	6
h)	I./8	Ovratniki	1
i)	I./9	Manšete (1 par)	i
j)	I./14	Spodnje hlače (ne iz pletenin), dolžina	od
27 cm do 35 cm: kratke	8
k)	I./15	Pižame (jopič, dolžina do 66 em, hlače,	dol-
žina do 95 cm):
a) nočne	16
b) dnevne	86
>)	I./16 Halje, dolžina do 100 cm:
a) izdelane iz blaga,	težkega	nad	200	g na	m	86
b) izdelane iz blaga,	težkega	do	200 g	na	m	23
m)	1-/17	Kopalni plašči, dolžina do 100 cm	18
n)	J./18	Žepni robci ▼ izmeri ne pod 25 X 25 cm	do
“	50 X 50 cm	1
o) I./19 Ostali robci in šerpe (ne iz pletenin) :
a) do ‘/im1	•	8
b) nad */* m* do 1 m*	6
e) nad 1 m*	12
p)	I./20	Predpasniki in prašne halje, dolžina	od
66 cm do 90 cm	10
r)	I./21	Sali	17
s)	I./23	Rokavice iz tkanin ali iz usnja	8
t)	I./24	Klobuki iz klobučevine	5
u)	I./25	Cepiče	8
H. Oblačilo in perilo za deklice
od 5. do 15. leta starosti
a) n./l Obleka v enem samem kosu, dolžina od
61 cm do 90 cm:
a) izdelana iz blaga, težkega nad 200 g na m 83
b) izdelana iz blaga, težkega do 200 g na m 17
b) II./2 Posamezne jopice, dolžina od 48 cm do *
65 cm:
a) izdelane iz blaga, težkega nad 200 g na m 26
b) izdelane iz blaga, težkega do 200 g na m 14 e)' II./8 Bluze, dolžina do 40 cm	6
d)' n./4 Spodnja krila, dolžina od 85 cm do 60 cm:
a) izdelana	iz blaga,	težkega	nad 200 g na	m	13
b) izdelana	iz blaga,	težkega	do	200 g na	m	7.
e) IIJ5 Zimske suknje, plašči in površniki, dolžina
od 66 cm do 95 cm:
a) izdelani	iz blaga,	težkega nad	200 g na	m	45
b) izdelani	iz blaga,	težkega	do	200 g na	m	28
t) n./6 Dežni plašči in dežne pelerine, dolžina od
66 cm do 100 cm:
*) i* gumiranega platna, celofana ali drugih sintetičnih snovi	12
b) ostali	27
g) II./7 Srajce, dolžina od 61 cm do 75 cm:
a) katere koli oblike in za katero koli rabo (izvzemši spalne	srajce)	4
b) spalne, dolžina do 120 cm	9
h) II./8 Spodnje hlače (ne iz pletenin), dolžina od
27 cm do 35 cm	8
i) II./9 Spodnje obleke in kombineže (ne iz plete-
nin), dolžina do	80 cm	6
ZaP-f1-	rred.net
tab. A.
k) IT./10 Domače in prašne halje, dolžina do 90 cm 1) II./ll Predpasniki:
a) delovni
b) zn sobarice
m)	II,/12	Kopalni plašči, dolžina do 100 cm
n)	II./13	Pižame: jopič, dolžina do 60 cm, hlače, dol-
žina do 90 cm
0)	II./14	Halje, dolžina do 100cm:
a) izdelane iz blaga, težkega nad 150 g na m
b) izdelane iz blaga, težkega do 150 g na m p)	II./J5	Kostumi za sončenje (ne iz pletenin), dolžina
hlačk od 31 cm do 40 cm r) II./16 Žepni robci v izmeri ne pod 25 X 25 cm do 50 X 50 cm
•) II./17 Ostali robci in šerpe (ne iz pletenin):
a) do */* m*
b) nad ’/. m* do 1 m*
c) nad 1 m1
t)	II./18	Rokavice	iz	tkanin	ali iz	usnja
u)	II./19	Klobuki,	obseg	največ	56 cm:
a) iz klobučevine, baržuna, pletenin ali druge tkanine, opremljeni ali neopremljeni
b) iz slame, lubja, palmovih vlaken, oblanic ali drugih podobnih snovi, opremljeni s tkaninami, ki so vezane na nakaznico
v)	II./20	Sali
w)	II./21	Kožuhi:
A. jagnječji, kozji, zajčji, mačji »li krtji:
a) kazaki, dolgi do 50 cm
b) jopiči in plašči od 51 cm do 90 cm
B. Ostali:
a) jopiči
b) plašči
1. Oblačila za otroke
od 1. do 5. leta starosti
a) III./1 Obleke: v enem kosu, dolžina od 41 cm do
60 cm, v dveh k06ib: jopič, dolžina do 47 cm, kratke hlače ali kratko krilo, dolžina do 34 cm;
a)	izdelane iz blaga,	težkega	nad 200 g na	m
b)	izdelane iz blaga,	težkega	do 200 g na	m
b) III./2 Kratke hlače in kratka krila, dolžina do
34 cm:
a)	izdelane iz blaga,	težkega	nad 200 g na	m
b)	izdelane iz blaga,	težkega	do 200 g na	m
•) III./3 Zimske suknje, površniki, dolžina od 41 cm
do 65 cm
d) III./3 Plašči in dežni plašči, dolžina od 61 cm do
65 cm
•) III./4 Srajce, dolžina od 30 cm do 60 cm
1) III./5 Spodnje hlačke (ne iz pletenin), dolžina od
23 cm do 26 cm
g) III./6	Pižame, dolžina do 90 cm
h) III./7	Žepni robci v izmeri pote	25	X	25 em
1 par
i) III./8	Predpasniki, dolžina do 65 cm
k) III./9	Sali in šerpe (ne iz pletenin)	do	V* m*
K. Tkanine za mladoletne
od 1. do 15. leta starosti
a) VI./l Tkanine (izvzemši tkanine za podloge, hišno
perilo in opremo), težke po (tekočem) metru:
a) do 60 g na m
b) od 61 do 100 g na m
• e) od 101 do 150 g na m
d) od 151 do 200 g na m
e) od 201 do 250 g na m
b) VI./2	Podloge
L. Pletenine za mladoletne
od 1. do 15. leta starosti
IV./l Pletenine (spodnje, vrhnje nli kopalne) po kosu težke:
a) do 50 g
b) od 51 do 100 g
c) od 101 do 150 g
(itd. za večje teže po tri točke na vsakih 50 g ali manj).
Štev.
točk
10
C
3
17
16
28
9
10
3
6
12
S
2
17
25
30
70
100
17
9
7
3
17
17
2
2
6
1
2 S
3
4 7 9
11
3
5
6 9
M. Vsi izdelki in blago iz čiste svile,
število točk po tabeli v čl. 2. Člen 4. Tole teiketilno blago se sme oddajali potrošnikom izključno		
na odrezke	oblačilne izkaznice za dojenčke:	
•) III./l	Oblekca ali kostumček, dolžina do 40 cm	10
b) III./2	Površniki, dolžina do 40 cm	12
c) III./3	Plašči z oglavnico, dolžina do 60 cm	12
d) III./4	Zivotci, dolžina do 30 cm	3
e) III./5	Spodnje oblekce (I- i® II. velikost), dolžina	
	do 40 cm	4
f) III./6	Srajčke (I., II. In III. velikost), dolžina do	1
	29 cm	
g) III./7	Spodnjo hlačke, dolžina do 22 cm	1
h) III./8	Čepice (avbice)	1
i) III./9	Obvojnice	10
k) III./10	Podbradniki po dva	1
Za p. št. tab. A.
1) III./11
m) III./12 li) III./13
o) III./14 p) III./15
a) IV./4
b) IV./5
c) IV./6
Predmet
Povoji iz ripsa ali pikeja:
a) širine 10 cm, dolžine 1.5 m
b) širine 15 cm, dolžine 3 m Vrhnji povoji, dolžina do 90 cm
Trioglate plenice iz mehkega blaga, s stranico 70 cm Kvadratne plenice, s stranico 70 cm Podloge zoper vlago, s stranico 70 cm Nogavičke zn novorojenčke, dolžina stopala do 13 cm, 3 pari Rokavičke za novorojeučke, 1 par čeveljčki za novorojenčke, 1 par
Člen. 5.
Stev.
točk
2
3
12
1
1
2
1
1
1
Oblačilne izkaznice so tčle:
a) oblačilna izkaznica za moške in ženske, ki ima 40 odrezkov, označenih z arabskimi številkami, za nakup tekstilnih izdelkov iz člena 3. teh določb, 20 odrezkov, označenih z malimi črkami, za nakup prejice (čl. 3. E), 4 nakupne izkaze, označene z rimskimi številkami, za nakup nogavic in kratkih nogavic na predpisane točke in 11 posebnih odrezkov, označenih z velikimi črkami od A—K. za nakup tekstilnih izdelkov po posebni odredbi;
b) oblačilna izkaznica za mladoletne od dopolnjenega 1. do dopolnjenega 15. leta starosti, ki ima 80 odrezkov, označenih z arabskimi Številkami, za nakup tekstilnih izdelkov iz čl. 3. teh določb, 20 odrezkov, označenih z malimi črkami, za nakup prejice (čl. 3. E), 6 nakupnih izkazov, označenih z rimskimi številkami, za nakup otroških nogavic na predpisane točke in 9 posebnih odrezkov, označenih z velikimi črkami od A—I. za nakup tekstilnih izdelkov po posebni odredbi;
c) oblačilna izkaznica za dojenčke, M ima 120 odrezkov, označenih z arabskimi številkami, za nakup tekstilnih izdelkov iz čl. 4. teh določb in	4 odTezke,	označene z malimi	abecednimi črkami, za nakup	prejice (čl.	3. E);
d) dodatna oblačilna izkaznica za noseče žene, ki ima 30 od režico v, označenih	z arabskimi številkami, za nakup	vseh
vrst tekstilnih izdelkov	iz prednjih	seznamov, porabnik	za	gor-
nje ali spodnje oblačilo, razen nogavic.
Člen 6.
Sef pokrajinske uprave določi dan, ko se bodo smeli pričeti uporabljati nakupni izkazi oz. odrezki oz. posebDi odrezki oblačilnih izkaznic iz čl. 5., Ml. a) in b).
Oblačilne izkaznice iz prednjega odstavka bodo veljavne do nadaljnje odredbe.
Oblačilna izkaznica za dojenčke (čl. ’ 5., lit. e) preneha veljati po preteku enega leta od dneva izdaje; iz,kawwc*. ki je bila izdana pred 1. julijem 1944, pa izgubi veljavo najkasneje 31. decembra 1944, kolikor ne bi njena veljava glede na datum izdaje že prej potekla.
Oblačilna izkaznica za noseče žene se izda v četrtem mesecu nosečnosti in preneha veljati po preteku treh mesecev od dneva izdaje.
Člen 7.
Za izdajanje nakaznic so pristojna tale oblastva:
a) šef pokrajinske uprave po odseku za oskrbo pri oddelku VIII. glede javnih potrošnikov, državnih službenih mest in dobrodelnih ustanov;
b) okrajna glavarstva in župan mesta Ljubljane po svojih preskrbovalnih oddelkih za posebne nalcaznice posameznikom, ki imajo svoje stalno domovailišče v njih upravnem območju;
c) župan mesta Ljubljane po svojem preskrbovalnem oddelim za posebne nakaznice beguncem z območij pokrajine, ki so ogrožena po partizanih, aiko imajo v pokrajini svoje stalno domovatišče;
d) Pokrajinski gospodarski svet za naineščenstvo vojno važnih obratov z omejitvijo na delovne obleke.
Cie® 8.
Prvostopna upravna oblaetva in Pokrajinski gospodarski svet vodijo o izdanih nakaznicah kartotečne liste e temile podatki: ime i® priimek potrošnika, rojstni dan, poklic, redno domovališče in trenutno bivališče, številka In datum izdaje osebne izkaznice, ali druge enakovredne listine z navedbo oblaetva, ki jo je izdalo, številka delavske knjižice z navedbo poklicne skupine, ki ji potrošnik pripada. Izdana posebna nakaznica se vpiše v kartotečni list z navedbo vrednosti točk blaga.
Člen 9.
Trgovci na drobno in obrtniki morajo do 5. dne v vsakem mesecu izročiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu posebne nakaznice in odrezke oz. posebne odrezke oz. nakupne izkaze oblačilnih izkaznic, ki so jih prejeli v prejšnjem mesecu. Na osnovi tega in glede na obstoječe tekstilne zaloge prejmejo za to posebne pooblastilnice, e katerimi morejo nabaviti tekstilne izdelke preko tekstilnega konzorcija v Ljubljani. Ta razdeljuje vsakovrstne dodeljene tekstilne kontingente po navodilih Pokrajinskega gospodarskega sveta.
Člen 10.
Tekstilni konzorcij v Ljubljani oskrbuje nakup tekstilnih izdelkov v tekstilnem kontingentu, ki je za pokrajino določen, pri tekstilnem konzorciju v Trstu ali pa pri proizvajalnih ali drugih trgovskih tvrdkah.
Industrijska in obrtna podjetja e sedežem v Ljubljanski pokrajini so dolžna prodajati svoje izdelke izključno tekstilnemu konzorciju v Ljubljani, razen ako so zavezana oddati izdelano blago naročniku, ld je hkrati dobavil surovine.
člen 11.
Kršitve prednjih določb se kaznujejo po veljajočih zakonskih predpisih.
Člen 12.
Te določile stopijo v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana dne 9. septembra 1944. ’
II. St. 2272/3.
Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rupnik
Irebne rešitve: tudi državna učilišča izposojajo šolske knjige, nove znanstvene in leposlovne knjige se praktično ne bodo več prodajale, temveč izposojale in ko imamo rešeno tudi zadevo likalni-mika, se da pričakovati, da 6e bo •kcija nadaljevala in razširila. Predvsem bi bilo potrebno, da bi ®e dajali v najem ali na posodo tudi šivalni stroji, potem pa razni •parati ter naprave, potrebne v gospodinjstvih.
(Po »Milnchner Neueste Nach-•ichlent.) ’
Primer	uspešne
v	obrat
2e davno prej, preden »o bili izdani znani odloki in ukrepi o totalni mobilizaciji delovnih sil, je Nemčija psihološko in sistematično pripravljala in tudi udejstvovala vso to, kar naj zdaj doseže in izvede totalna mobilizacija. Največja pozornost jo bila posvečena tesnemu sodelovanju vodstev in uslužbenstva obratov, pri čemer naj pride do polne veljave sposobnost, iniciativa in tudi ponos delovnih moči. Tako so bili uvedeni natečaji sa
delavstvo o predlogih za zboljšanje proizvodnje in vseh razmer v obratih. Od natečaja do natečaja je lakih predlogov več in ker se tudi uveljavljajo, delavci že iz ponosa in v svoje zadoščenje na vso moč stopnjujejo svojo delavnost in storitev.
Nemška delovna fronta (DAF — Deutsche Arbeits-front) je na Dunaju dosegla naslednje uspehe: L. 1939. je bilo na Dunaju samo še okrog 200 poučnih tečajev za delavstvo, ki go imeli
okrog 7000 obiskovalcev, lani pa je bilo takih tečajev nad 3700, obiskovalcev pa nad 127.000. Po zaslugi strokovnih in izobraževalnih tečajev je delavstvo z izrednim uspehom izvedlo akcijo, da se v obratih odpravijo in preprečijo običajne zamude pri delu. S to akcijo se je n« leto prihranilo 2 milijona delovnih ur. Kontrolna karta zamud pri delu, ki so jo iznašli dunajski delavci med to akcijo, se zdaj uveljavlja v vsej Nemčiji. Po predlogih delavcev za zboljšanje dela in razmer v obratih se je pridobilo ali prihranilo na leto 1-4 milijona delovnih ur. 474 ton jekla, 245 ton premoga in 1336.000 kWh električnega toka.
i	Da se preprečijo zamude pri delu, so dunajski obrati tudi reorganizirali in koncentrirali zdravniško službo ter ustanavljali obratno kuhinje in okrepčevalnice. L. 1939. je bilo kakih 300 obratnih kuhinj, zdaj pa jih je že okrog 1900, ki imajo okrog 211.000 gostov, 267 obratnih zdravnikov pa v obratih opravlja službo za 155.000 uslužbencev. Samo z zdravniško službo v obratih se prihrani na leto 2.2 milijona delovnih ur, ki bi bile izgubljene, če bi morali uslužbenci iskati zdravniško pomoč izven obrata. Izračunali so, da prihrani DAF obratom na Dunaju letno vsega skupaj 5.8 milijona delovnih ur.
Stran 4.
»TRGOVSKI LIST«, 19. septembra 1944.
Štev. 76.
Davčna potrdila za odmero šolnine
Osebe, ki bodo potrebovale davčna potrdila ob vpisu svojih otrok v šolo, naj takoj prosijo pri davčni upravi za izstavitev potrdil, ker se bo vpisovanje začelo že v začetku oktobra.
Da ne bo zadnje dni pred vpise vanjem nepotrebnega navala, prerivanja in čakanja, naj nihče ne odlaša z vložitvijo prošnje, temveč naj vsakdo po možnosti vloži prošnjo vsaj do 27. t. m.
Obrazci prošenj se dobe pri davčni upravi na Vodnikovem trgu 5/II soba 7.
Krediti za obrtnike na Madžarskem
Madžarski mali obrtniki, ki so se v zadnjem času osamosvojili, tožijo, da nimajo in ne morejo dobiti obratnega kapitala. Ker je vlada s krediti pomagala malim trgovcem, ki so se osamosvojili, ko so bilo mnogim židovskim trgovcem vzete koncesije, so se tudi obrtniki obrnili na vlado s prošnjami za kredite. Načelno je zdaj tej prošnji ugodeno. Uvedena je bila posebna kreditna akcija za obrtnike, ki bodo dobivali kredite do naj višje mere 10.000 pengov z obrestno mero 6°/0. Ker obrtniki sami nimajo blaga, ki bi se moglo smatrati za jamčevino je pri kreditni akciji za obrtništvo prevzela ves riziko država. K sodelovanju pri kreditni akciji je vlada poleg zadrug pozvala tudi banke in druge denarne zavode z opozorilom, da -so krediti za •brtne obrate popolnoma varni in da bodo denarni zavodi od sodelovanja pri kreditni akciji imeli tudi koristi, ker bodo obrtniki kmalu postali vlagatelji zavodov, od katerih zdaj dobivajo posojila.
izložba	brez
švedska družba za vžigalice
Nedavno objavljeno letno poročilo Švedske družbe za vžigalice razglaša, da so vojni dogodki močno vplivali na poslovanje družbe, ki pa je vendar dosegla iz presežkov prodaje in obresti 35.41 milijona kron dobička.
Izvoz vžigalic je bil v primerjavi s predvojnimi leti neznaten. Omejen je bil na manjše dobave Turčiji in Franciji. Produkcija švedskih tovarn je bila reducirana na kakih 20°/o produkcije od 1. 1938.
Tovarne družbe v inozemstvu pa imajo vedno večje težave pri preskrbi se precej zvišali. Nekateri obrati so se precej znižali. Nekateri obrati so bili med vojnimi operacijami tudi poškodovani. Na Daljnjem Vzhodu so bili po japonski zasedbi vsi obrati družbe ustavljeni, tovarne v Indiji in na Ceylonu pa so zadovoljivo obratovale.
Pod tem naslovom jo objavila »Deutsche Adria Zeitung« članek iz Berlina, da bodo informirani trgovci Trsta in drugih mest, kako se med vojno v Nemčiji urejujejo izložbe trgovin.
Članek spominja najprej na nekdanje srečno čase, ko je dežnik v izložbi noke trgovine v berlinskem okraju Moabitu cele tedne močno zanimal poslovni svet, publiko in juriste. Nekdo se je zavzel za dežnik, ki ga je videl v izložbi, in čeprav so bili v lokalu na razpolago zelo podobni po isti ceni, je hotel baš tistega, ki je bil v oknu. Ker ga ni dobil, je tožil in prodajalka je bila pred prvo instanco obsojena na globo, pred drugo pa oproščena z utemeljitvijo, da razstava ali izložba še ne pomeni prodajne ponudbe, ker so izložbe predvsem nekakšne vizitke trgovine v dekorativnem namenu.
V	splošnem so izložbe trgovin ta namen tudi poudarjale in publika ga je razumevala. Saj so imele — recimo — izložbe pohištva tudi starinske, zgodovinsko zanimive predmete, o katerih je vsakdo vedel, da ne spadajo med proizvodnjo in zalogo obrata ter da sploh niso naprodaj. Med vojno je stopal dekoracijski pomen in značaj izložbe bolj in bolj v ozadje, dolgo pa so razne trgovine še imele v svojih izložbah razne raritete, ki so v zvezi samo s tradicijo in razvojem obrata, ne pa z njegovo proizvodnjo in njegovimi zalogami.
Naposled pa so postale vse dekoracije odveč in celo smešne, ker ne morejo predstavljati tega, kar praktično življenje .nudi in potrebuje. Raritete so se iz izložb umaknile v skladišča, ker je sodobnosti in stvarnosti pač vse nadležno, kar prikazuje fato-morgano mirne dobe. Dekoracije s predmeti, ki niso na prodaj in ki jih sploh ni, so tudi škodljive, ker vzbujajo želje, katerim ni mogoče ugoditi.
Izložba se mora prilagoditi razmeram preskrbe ter ne sme več delati vtisa in občutka situacije, ki ne ustreza razmeram, kakršne so danes. Izložba ne sme prikrivati redkosti raznega blaga in izdelkov in tudi tako zvane atrape ne smejo delati vtisa, da je tega ali onega blaga v trgovini več, kakor ga je v resnici. Trgovine s konsumnimi predmeti smejo zdaj razstavljati samo tiste predmete, ki se še prodajajo, ▼ izložbi pa lahko tudi s plakati v besedi in sliki opozarjajo na svojo stroko ter prikazujejo svoj nekdanji promet. Najvažnejši predpis za iz-
ložbe pa je ta, da so vsi razstavljeni predmeti naprodaj, če ni v trgovini enakih po kakovosti in ceni. V takem primeru se mora razstavljeno blago prodati že v 24 urah, dočiin je moglo prej ostali v izložbi kot vzorec 4 ledne.
Na ta način so iluzije izložb odpravljene in so izložbe samo še opozorilo na blago, ki se dobi v trgovini. To pa ni borba proti kul-tuti izložb, ki je bila tako važna v mirni dobi. Iznajdljivi in spretni aranžerji imajo še vedno dovolj prilike, da tudi stvarne izložbe napravijo mične in privlačne. Izložba brez vsake varljivosti je dobra preizkušnja za aranžerjev okus in njegovo tehniko, podjetje pa tudi z njo doseže vse svoje namene.
Denarništvo in zavarovalstvo
llrvatski finančni minister je dobil pooblastilo, da izda trimesečne zakladne bone. ki se bodo obrestovali po 3 %>. Istočasno je odredil finančni minister, da se ti boni diskontirajo od zasebnih in državnih denarnih zavodov po 4%. Denarni zavodi pa imajo možnost rediskonta pri Ilrvatski državni banki po 3°/».
Špansko finančno ministrstvo sporoča, da je suficit v rednem državnem proračunu narastel letos od 846 na 1075 milijonov pezet. To io najvišji suficit, ki ga je dosegla Španija v zadnjih 90 letih. Vsi državni dohodki so znašali 10.090 milijonov, vsi izdatki pa 9.015 milijonov pezet.
Trgovcem s tekstilnim blagom in čevlji!
V	zvezi z izdajo izvršilnih določb glede prodaje tekstilnih predmetov in novih oblačilnih izkaznic vsem trgovcem s tekstilnim blagom in čevlji poročamo, da bo Združenje trgovcev založilo posebne odtise te določbe za razdelitev med trgovce, ki si lahko besedilo nabavijo v pisarni Združenja.
Ker si sme kupec pri vsakem trgovcu ogledati seznam blaga, ki je protj oddaji točk in odrezkov novih oblačilnih izkaznic na prodaj, je zato potrebno, da ima vsak trgovec s tekstilnimi predmeti v svojem lokalu v ta namen na razpolago najmanj en izvod novih določb, ki vsebujejo tudi tabele za zaračunavanje točk.
Besedilo novih določb je vsem že na razpolago.
Združenje trgovcev.
Bespodarske vesli
Naročite se na
,Trgovski listi'
\ Svetlobna telesa. Vam najugodneje nudi tvrdka ■ ■■ — 1 " 1  * '
:	elektriine stroje in aparate,
■ '
j elektroinstalacijskl material.
■
E tehnične predmete
■ ——  .....n..  ■.    .......
Lastnik: MILAN KOLAR \ LJUBLJANA, bunajska cesta 25 a- Telef. 24-66
Slavo Kolar
EVO
pralni prašeft.
Dr. Th. & G. BOHME
Ljubjjana
Nove ceno za kruh so bilo določene v Ljubljanski pokrajini. Hlebci kruha v leži od 400 do 1000 gramov veljajo po 2.80 lire za kg, hlebčki od 100 do 400 gramov pa po 3 lire.
Letošnja letina krompirja v Nemčiji bo precej boljša od lanske, kakor je izjavil predsednik kmetijskega odbora Rehrens.
GOurni delovni teden se je uvedel v Nemčiji z naredbo z dne 8. septembra. Nadure se plačajo po zakonitih določilih. Zvišani delovni tednik ne velja za nedoletne in žene ter za delo, ki bi moglo biti zdravju škodljivo. Redni delovni čas za mladino pod 16 let ne sme znašati več ko 48 ur.
Nemčija je v letih 1940. do 1913. dobavila Italiji 40 milijonov ton premoga, kakor je povedal na seji fašističnega velikega sveta Mussolini. Od zasedbe italijanskih pristanišč po zaveznikih pa ni pristala niti ena ladja, ki bi pripeljala premog za Italijo.
Osrednji urad za kmetijsko proizvodnjo v Zagrebu poroča, da je bila žetev v lirvatski Posavini ugodna. Na katastralni jok se je pridelalo povprečno do 8 stotov ječmena in do 9 stotov pšenice. Tudi stanje sadnih dreves je zadovoljivo. Češpelj pa bo letos dosti pod povprečjem.
Zaradi dobrega nspeha zbirke starega papirja, ko so prejemali zbiralci tudi cigaretne nakaznice, bodo letos na Hrvatskem nagrajali s cigaretami
ali toaletnim milom tudi zbiralce starih kosti.
Po poročilih madžarskih listov so
letos n,a Madžarskem pridelali zelo veliko kumar, znatno več ko povprečno druga leta. Računajo zato z znatnim izvozom kumar v Nemčijo.
Finančni dohodki slovaško državo so dosegli v prvem letošnjem polletju 1.8 milijarde Ks, d oči m so bili preračunani samo na 1 milijardo Ks.
Čeprav so jo uvoz v išvici poslabšal, se je vendar Švici posrečilo, da je ohranila stare obroke za maščobe. To se jo duaeglo zaradi povečane proizvodnje oigrščice. Domače olje iz ogr-ščice je sicer dražje ko inozemsko, da pa ne trpe potrošniki, se prodaja vse olje po isti ceni. Država pa razlik« doplačuje.
Špauska vlada je odredila, da se mora ves letošnji riž oddati državnemu žilnemu zavodu, ki bo plačeval riž z ozirom na njegovo kakovost P® 119 do 215 pezet za stot.
Švedski tekstilni industrialci računajo po vojni z večjim izvozom tekstilnega blaga. Po švedskem mnenju, bo večina dežel imela toliko opravka, da krije naraslo domačo potrebo, da se ne bo mogla mnogo baviti r. izvozom.
Anglija si znova prizadeva, da bi si pridobila na južno-ameriškem trgu odjemalcev. Zalo je sklonila, da pošlje vsak mesec po eno ladjo z angleškim blagom v Brazilijo1.
I*o ugotoviftah ameriškega kmetijskega urada so znašalo 1. julija 1944 zaloge pšenice v štirih največjih izvoznih državah le 117 milijonov buš-ljev proti 575 milijonom pred enim letom. Zaloge so tako zelo padle predvsem zaradi velikega dviga potrošnje pšenice v USA, kjer uporabljajo pšenico tudi za pitanjo sviuj, za proizvajanje alkohola in umetnega kavčuka.
Henry Ford je izjavil, da bo izdeloval po vojni osebne avtomobile, ki bodo veljali le po 500 dolarjev. Angleška avtomobilska industrija je sprejela to izjavo z veliko zaškrbljenostja.
Proizvodnja in potrošnja losa v Švici
Iz nekega strokovnega poročila je razvidno, da je Švica vzadnjem predvojnem letu porabila 3.4 milijona kubičnih metrov lesa, njena domača lesna proizvodnja pa je bila 2.7 milijona kubičnih metrov. Letni primanjkljaj je bil torej že v mirni dobi 700.000 kubičnih metrov.
Sedanjo normalno letno potrošnjo Švice pa cenijo na 4 milijone kubičnih metrov, dočim do9eže domača proizvodnja največ 3 milijone kubičnih metrov. Uvoz primanjkljaja stane Švico 50 do 60 milijonov švicarskih frankov.
.J
P r i p o*t o č a se
♦
A. JANEŽ
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
IGNVOK
LJUBLJANA
TAVČARJEVA 7■ - A'. BLEIWEiSOVA24
Na DROBNO	*	NA	DEBELO
Nalagajte
V
H
■
■
■
■
1 Mestno hranilnico i ljubljansko!
Pupilarno varna.
■
■
■
■
■
■
■
■
Za vse tfloge jamči
| Mestna občina ljubljanska •
Manufaktura
na debelo
ŠALAMUN LAMPE
Ljubljana
Frančiškanska 4
T e t e f o n 37 — 89
mr d*s Konseriium »Trgevski lisi« *la V«ri«f -< Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pie* — SchrifVUiter — Uredn ik: Aleksander Železnikar — Fttr di* Druak«xei »Markar« A. CL —
Z« tiskarn« »Markur« d, d.: Otwc liihalok. — Alk — vsi * Ljub liani,