224. številka. Ljubljana, v soboto 1. oktobra 1904. XXXVII. leto. zhaja vsak dan svečar, hrimfii nedelo in praznike, ter velja po posti prejeman za avetro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K DO h, za eden mesec a K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem o» dom za vse leto 24 K, za pol leta IS K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse loto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 0 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 n. — Za tujo ;deiele toliko feC, kolikor znafia poštnina. — Na narocDe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petaroatopne potit vrstfl po 12 h, 00 80 oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce so dvakrat, in po 8 b, c« ta trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi na] se izvole* frankovatt — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo jo f Knaflovih ulicah 8t. 5, in sicer arednifltvo v L nadstropja, apravniStvo pa v pritličju. -3 Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 86. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na fiovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pollljanje ne preneha In da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22'— j 6etrt leta . K 6-50 Pol leta . . „ 11-— I En mesec . „ 190 Pošiljanje na dom se računa za vse Isto 2 K S pošiljanjem po poitl velja: eto.. K 25 — I Četrt leta . K 6-60 Vse leto .. K J25--Pol leta . . „ 13'— I En mesec . „ 2*30 Naroča se lahko z vsakim dnevom t hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo „Slovenskoga Naroda11. Klerikaiizem in koroški Slovenci. Gorotan vstani! Te besede se pogostokrat Čujejo iz ust govornikov, ki prirejajo različne shode po slovenskem Koroškem. Ros bi bilo lepo, ako bi ee zaspani in tužni Gorotan zbudil iz dolgoletnega smrtnega spa-rja. Častno bi bilo za koroške Slovence, ako bi se začeli zavedati svoje narodnosti.^ Toda v sedanjih razmerah je skoraj nemogoče; tista stoglava in t;soč!etna pošast namreč, ki ima svojo požrešno in nenasitno telo v Rimu, a izteza svoje glave po celem svetu, je začela strašiti in rogoviliti med koroškimi Slovenci. Klerikalizem. tista politična struja, ki izvira v Vatikanu in se razliva po vsem svetu, je začela delovati med koroškimi Slovenci. Že je veliko rodoljubov, ki so tega čistokrvnega naslednika lakotne vlade nekdanjih rimskih cesarjev dobro spoznali in tudi uvideli, da je klerikalizem največji nasprotnik narodnega razvoja in vsakega napredka, naj- hujša pijavka človeške družbo. Slovenski koroški akademiki so to naj-prvo uvideli, da klerikalna politika koroških Slovenoev nikdar ne bo rešila in zaradi tega so sprožili 1 epo misel, združiti se in ustanoviti akad. fer. društvo »Gorotan«, ki naj bi skrbelo v bodoče za pravo naobrazbo slovenskega ljudstva. Lepo število ognjevito navdušenih mladeaičev-akademikov si je podalo bratovske roke v složno delovanje za razvitek in obstanek koroških Slovencev. Klerikalci so v svoji prebrisanosti takoj sposnali pretečo jim nevarnost, češ, ako zgine s sveta neumnost, je edini steber njihovega obstanka podrt in v kratkem bi jim odklenkalo. Pokazali so se tedaj š<3 na ustanovnem Bhodu v Velikovcu s piskrom nspoljenim b irno barvo in imeli so takorekoč merodajno beEedo, — hoteli so društvo popolnoma pocrniti in izkoriščati potem v svoje namene. Nekoliko akademikov je šlo žalibože klerikalcem v past, a večina je ostala zvesta zasnovanim nasorom in junaško koraka dalje po začrtani poti narodnega delovanja. Vsa čast njim, ki so ostali zvesti svojemu prepričanju in se ne dajo podkupiti. Zakaj bi se kot posvetnjaki potegovali na ljudskih shodih in veselicah za vero, katero pa tisti, ki jo v cerkvi označujejo, s svojim nedostojnim obnašanjem in ravnanjem smešijo? Zakaj bi se pridigovalo po gostilnah in zasebnih hišah o tistih naukih, ki spadaja v cerkev? Neumni bi bili posvetni rodoljubi, ako bi delovali tistim v korist, ki hočejo podjarmiti celi svet, vse narode Vatikanu in jih spraviti v njegovo duševno in telesno odvisnost, ki se strni večkrat ne obnašajo'po tistih blagodejnih naukih, katere branijo, ščitijo in oznanujejo. Kako bi naj tudi klor kalci mogli biti prijazni in naklonjeni narodni ideji, ki je vzela rimskemu papažu italijansko državo? To gotovo klerikalcem ni dišalo in jim tudi še zdaj smrdi. Da bi pač koroški Slovenci te volkove, ki hodijo in tulijo med njimi v nedolžnih ovčjih oblačilih, kmalu spoznali v pravi luči! Upamo pa, da ti črnuhi med njimi ne bodo več dolgo igrali merodajne vloge; število tistih rodoljubov, katerim je narodnost nad vse in ki žrtvuje vse svoje moči, duševne in telesne, v blagostanje svojega naroda, postaja pač tudi na Koroškem vedno večje. Sicer se klerikalci ponosno vzdigujejo in na* pravljajo povsod shode, pri katerih lovijo s svojimi prilizljivimi praznimi frazami zaspane kmete na svoje li-manioe. To je čisto prav! Naj ljudstvo le vzbujajo, a probujeni kmetje in delavci bodo pozneje sami spoznali, kam jih klerikalci peljejo, zakaj jih navdušujejo in gotovo jim bodo za vselej pokazali hrbet. Seveda se število duhovnikov Slovencev Kahn-Podgorčevega sistema vedno množi in ravno zato preti Slovencem na Koroškem velika nevarnost — globok propad. Kot dijaki so bivali ti duhovniki v Kahnovem Marjanišču, kjer so morali svojo narodnost popolnoma zatajiti. Slišali so večkrat iz škofovih ust prijazno doneče besede namenjene nemškim dijakom, češ, naj se pridno učijo slovenščine. Zaradi tega smatrajo nekateri Kahna Slovencem naklonjenega škofa, zraven pa ne pomislijo, da ima Kahn v istini le zadnje oko na svoje ovčice — Slovence, da je že večkrat nastavil nemške duhovnike, ki so le toliko zmožni slovenščine, kar so se je naučili v Marjanišču in semenišču, v pristno slovenskih pokrajinah, — seveda ker so slovenske župnije mastnejše kakor nemške in po nem-ško-liberalnih nazorih vrh temu še ponemčevanja (?) zelo potrebne. Tako se je tedaj omadeževala narodnost slovenska. Klerikaloi, oziroma Kahn-Podgorčeva-jezuitska stranka ne bo mirovala. Blatila nam bo še dalje narodno I 'ago, narodne svetinje, a mi molčimo, ne zmenimo se zanjo; brezobzirno in neomahljivo stopajmo dalje, kakor nas vodi naš narodni program in kakor zahteva srečna in velika bodočnost naroda slovenskega. Kmalu bomo uvideli kje je resnica, kje je prava resniaa, kje je prava vera, ki se kaže osobito le v delih. Prišel bo čas, ko bo narod sam vstal in branil vero pred klerikalci in jim zaklieal: »Bodite izvrševatelji besede, ne samo oznanjevalci, ki varajo same sebe. Kaj pomaga, če pravite, da imate vero, del pa nimate? Kaj vam koristi, če vpijete o narodnosti, ako se hočete potopiti v stranki nemških klerikalcev, ki bi tedaj Slovenoe popolnoma porabili ▼ svoje namene in jih čisto opili in oropali? Ali bo morda Vas in nas koroške Slovence rešila vera, ki jo Vi oznanujete? Kakšna so Vaša dela, Vi [klerikalci? Ali je tudi Kristus tako delal in učil, kakor delate in učite Vi? Narod hoče živeti in rasti, ali življenja in rasti mu ne da klerikalizem, ki mu hoče vzeti svobodo in ga spraviti v popolno odvisnost od Vatikana, ampak narod otmejo tisti zavedni možje, ki jim je blagostanje naroda nad vse in ki želijo le to, da bi narod v vsakem oziru napredoval in postal močan in Čvrst. Tudi nas koroških Slovencih ne bodo rešili klerikali, ki nas učijo tavati v temoti, a rešili nas bodo tisti narodnjaki, ki nas hočejo poučiti in ki delujejo v to, da bi naš narod iztrgali iz krempljev nemške odvisnosti, da bi mu 'pridobili zaželjeno samostojnost in zlato svobodo. Tudi klerikalci blebetajo kaj radi o samostalnosti in svobodi. A klerikalna svoboda, ki jo pridiguje Kohn - Podgorčeva j stranka, bi b*la za nas koroške Slovence le nova ječa, v kateri bi trpeli vse svoje življenje v težkih \ sponah in v kateri bi gotovo tudi prej ali slej poginili. Ne dajte se tedaj pregovoriti od tistih prilizljivih prerokov, ki se vam sladkajo in vas navdušujejo za svojo dobro znano klerikalno firmo, ki je tako umazana, da se zna prilagoditi vsakovrstnim razmeram, ako le koristi tistemu, kateri hoče dvigati žezlo svoje nad vsemi narodi, zraven pa od ubogega kmeta in delavca berači takozvani »Petrov vinar«. Koroški visokošolec. Kranjski deželni zbor. II seja dne 29. septembra. (Konec.) Dr. Krek pravi, da imajo klerikalci z napredno stranko mnogo stikov in bilo bi mogoče, da bi se stranki zbližali, ako bi ne bil deželni predsednik mož, ki je sovražnik slovenskega naroda. To se je zlasti pokazalo, kako tendencijosno poroča uradni korespondenčni biro1, katerega inspirira deželna vlada. To se je zlasti videlo povodom zadnje Karnijolske slavncsti, ko je korespondenčni b i r A slikal Slovence kot divjak«* in suro-veže. Temu se mora enkrat za vselej napraviti konec in vladi se mora pokazati, da sa slovenski narod absolutno ne da žaliti, ako tudi te Žalitve pridejo iz obližja deželnega predsedstva. Baron H e i n pravi, da mu je jako ljubo, da se stvar o korespondenčnem birč v zbornici razpravlja. Glede notice v »Laibacaer Zeitung« o aferi Mallitsch naglasa, da je bila pisana 10 ur pozneje, ko se je stvar dogodila in ko še podrobnosti niso bile znane in ko se še ni vedelo, ali je dala aferi povod kaka provokacija, ali ne To se tudi sedaj še ne more natančno vedeti. Naj se torej počaka, da celo zadevo pojasni sodnijska preiskava. Posl. Drobnič je protestiral, da je deželni predsednik govoril samo nemški, katerega jezika on ne razume. (Viharni »živio« klici in ploskanje na galeriji). Deželni glavar je z ozirom na to prokinil sejo; po zopetni otvoritvi je sapretil sklicevaje se na poslovnik, da bo dal galerijo izprazniti Deželni predsednik H e i n je ugovarjal, da bi bil sovražnik sloven skega ljudstva in izjavil z ozirom na Drobničev protest, da si ne da predpisovat', v kakem jeziku da naj govori, ker mu je na prosto dano, ali naj govori v zbornici v slovenskem ali nemškem jeziku, sploh pa si ne da jemati pravice, d a bi ne smel govoriti v svojem materinem jeziku. Posl. Pogačnik je napadal bar. LISTEK. Narobe Canossa. Nadepolnega pomladanskega dne leta 1782. je daroval papež Pij VI., velik prijatelj loterije po domače imenovan Janez Angelo Brasehi, doma v Rimu v svoji kapeli odslovno Kašo. Precej potem so oznanjali zvonovi večnega mesta, da roma papež iz Rima na Dunaj k cesarju Jožefu II. beračit vbogajme za zatirano cerkveno oblast. Genialni cesar Jožef II. je bil namreč takoj v začetku svojega vladanja korajžno oščipal duševno bu-perioriteto Rima. Od več nego dva-tisoč samostanov je razpustil polovico in spodil mnogo pobožnih, to je lenih nun. Škofije je ločil od Rima, ki se mu je, menda po pravioi, zdel »inozemstvo«. Kajpada to Piju ni bilo všeč. Najprvo je ropotal, pozneje pa ponižno prosil. Jožef pa se mu ni dal omehčati. Zato se je odločil papež, da pojde sam k cesarju, navzlic temu, da so vsi njegovi kardinali majali s sivimi glavami. Potovanje Pija VI. na Dunaj je opisano v papeževem dnevniku, ki ga je pisal v prisotnosti papeževi njegov vdani monsignore Dinio, in ki ga je ničel zgodovinar j dr. H. Schlitttr v arhivu papeževih j »mojstrov ceremonij«. (Na svetlo je dala to delo zgodovinarska komi ija dunajske znanstvene akademije.) Ko so zvedeli na Dunaju, kaj namerava papež, je dejal knez Kau-nitz, prvi cesarjev svetovalec, naj se papežev obisk prepreči, dasi je bil preverjen, da »mora v boju med večnim in zemeljskim zmagati zemeljsko«. Cesar pa je dal poročiti dunajskemu nunciju Garampiju, da ostane neoporečno zvest svojim »prin-cipiis«, vendar pa da si šteje v čast, sprejeti papeža. Kaunitza je tolažil cesar, češ, da bo papež mnogo manj imponiral občinstvu, če se pride sam kazat, kakor pa če bi ga občinstvo vedno le občudovalo nezmotljivega in v velikem sijaju njegove cerkvene države. Čudno, da so bili skoraj vsi dunajski duhovniki (med njimi zlasti Eybel in Rautenstrauch) pristaši cesarja, torej protivniki papeža! Raz širjali so razne spise o papežu, toda cesar je zauknzal, »naj se Btori vse, da zsrine sum o rasporu med njim in svetim očetom«. Svojemu bratu Leopoldu je pisal cesar: »Papež naj spozna, da sem vreden sin cerkve, da sem svojemu gostu prijazen ku čegazda — ampak tudi, da sem mož, vzvišen nad vse fraze in gledališka počenjanja, s katerimi me hoče morda on ujeti na limanice — da sem mož, trden in neomajen v svojih nazorih, ki ne uvažajo ničesar drugega nego edino le blaginjo države in to brezobzirno!« Papež se je torej odpravil na pot proti Dunaju. Prav ponižno je pisal cesarju: »S sabo bomo meh le majhno spremstvo in bomo stanovali, kakor kakšen preprost duhovnik v nuncijaturi; našemu ugledu in dostojanstvu naj zadostuje t v o j * dobrota, milost in iz tega sle deča čuvstva ožje skupnosti.« Cesar je poslal papežu grofa Co-benzla naproti, ki naj bi skrivaj opazoval svetega očeta in vse osebe okoli njega. V Gorici je prepovedal grof Cobenil, da bi kjerkoli zvonili o papeževem prihodu zvonovi; prepovedal je tudi vse procesije; nihče ni smel k papežu, ne da bi si bil prej izprosil grofovega dovoljenja, in papež je moral spati čisto blizu Co-benilove spalnice, kjerkoli so prenočevali. Pij je bil torej precej hudo pod kuratelo. Okoli sedemsto let prej je beračil nemški vladar Henrik IV. v sami srajci pred Canosso za milost papeža Gregorija VII, ki je ustanovil nesrečni celibat. Zgodovina se je maščevala nad papeško prevzetnostjo; dasi se papež Pij VI. ni zvijal na Dunaju tako revno, kakor nemški revež pred gradom na strmi skali, se mu vendar vobče ni godilo mnogo bolje. Narobe Canossa! Papež se ni malo čudil, da so ga sprejemali v Avstriji tako hladno! Vendar je ostal navidezno dobre volje. »Mož je gladak«, ga opisuje Cobenzl, »prikupljiv, drži se kolikor najbolj more prijazno, ako tudi ne posebno duhovito« Sioer pa grof ni mogel mnogo izvohati pri visokem popotniku, ker je papež le malo odgovarjal ali pa zamišljeno molčal na kočljiva vprašanja. V tem je zbolel cesar Jožef II. na očeh in je moral nositi črno obvezo. Dobil je vest, da namerava papež na Veliki četrtek opravljati v cerkvi sv. Štefana božjo službo in pri obhajilu presenetiti cesarja s strastnim nagovorom. Jožef je poslal zaradi tega dunajskega nadškofa papežu naproti s poročilom: »da bo v tem slučaju papežu v polni cerkvi odgovarjal in vse napade odbil, kar bi teveda vzbudilo škandalozen hrum.« Lepega pomladanskega jutra so zvonili vsi dunajski zvonovi v znamenje, da se bliža mestu sveti oče. Dasi je bil cesar še vedno bolan, se je vendar peljal papežu naproti; spremljal ga je brat nadvojvoda^ Maksimilijan. Ko so izdali majhni oblaki prahu papeževe vozove, je ce- v vzhodni Aziji poročilo, da je por t arturško brodovje vdrlo iz pristanišča, a da so je obkolile japonske vojne ladje in je prisilile, da se je z znatnimi izgubami moralo umakniti nazaj v 1 u k o. Drugih poročil o tem izpadu ni. Japonske križarke v Čifu. Po poročilih iz Cifua so s« pred vhodom v tamkajšnje pristanišče usidrale tri japonske križarke, kar je prebivalstvo v mestu silno vznemirilo Sodi se, da je admiral Togo to odredil, da bi prekinil vsako sveto s Port Arturjem. Evropska kolonija v čifu je prepričana, da se je to zgodilo s posebnim dovoljenjem kitajskega admirala. Ponoči se čestokrat približajo pristanišču japonske torpedov kr Ruski vojaki s Krete, določeni za Mandžurijo. Iz Kanejo na otoku Kreti se po roč? : Ruski transportni parnik »Nižni Novgorod« je v Redimnu izkrcal 750 mož pod poveljstvom polkovnika Skolkovnikova. Transportni parnik »Carica« pa je v Redimnu vzel na krov tri kompanije praškega polka, v zp.livu Suda pa eno kompanijo. Temu mcštvu poveljuje polkovnik Urbanovič. Vse to vojaštvo je določeno za bojišče. »Carica" se ustavi v Port Saidu in počaka tamkaj na rusko brodovje, ki pluje na Daljni Vztok. Vojni atašeji v Port Arturju. »Eoho de Pariš«, javlja, da sta nemški ataše Henschel in francoski ataše Cuverville 17. avgusta v neki kitajski ladji zapustila Port Artur. Ladja je nosila francosko zas»avo. Todžunko bo Japonci 2 0. t m. potopili in oba oficirja umorili, da bi se polastili njih papirjev. Omenjeni list dostavlja, da franooska vlada pač ne bo tako naivna, da bi o tej zadevi uvedla kako preiskavo, ko se vendar ve, da za Japonce ni ničesar lažje, kakor dokazati, da je ladja, na kateri sta bila imenovana dva oficirja, sadela ob rusko mino. Namestnik Aleksejev odpoklican?' Pariški »Matin« poroča iz Petro-grada: Namestnik Aleksejev je iz Mandžurije odpoklican in odpotuje v Evropo že v štirih ali petih dneh. Odpoklical se je pod pretvezo, da si hoče car Nikolaj dati osebno od Aieksejeva pojasniti pololaj ca bojišču. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da se Aleksejev ne vrne več na bojišče. Deželni zbori. Gradec, 30. septembra. Cela vrsta peticij se je izročila odsekom. Po8l. \Vagner je utemeljeval svoj predlog za zdatno podporo vsled ele-mantarnih nezgod priiadetim posestnikom. Predlagal je, naj deželni odbor razpoložljiv deželni kredit takoj razdeli med potrebne posestnike, — Posl. H a- genhofer je utemeljeval svoj predlo* zaradi obveznega zavarovanja zoper elementarne nezgode. Vsak posestnik bi moral dati svoje pridelke zavarovati ter bi v slučaju elementarne po>kodt>e dobil 80% provzročene škode povrnene, Tudi ta poslanec je opi-kmečko bedo ter poudarjal, da doti danje podpore nikakor ne zado>i Imenovano zavarovalnico naj usti seveda dežela, ker obstoječe zasebne zavarovalnice služijo le svojim lastnim interesom. Predlog se je izročil gospo-darskemu odseku. — Posl. Rob i v. predlagal: Deželnemu odboru se roča, da stori vse potrebne korake glede deželne zavarovalni e zoper točo ter predloži deželnemu odboru v prihodnji seji pravila glede ustanovitve take deželne zavarovalnice. Govornik je podal nato pre-gled o vseh korakih, ki so se storili v tej zadevi od leta 1882. Sklicala enketa, ki je preskrbela tej zadevi do-stojen pogreb. Izjavil je, da strel j zoper točo ni nič drugega nego šport. — Poal. dr. P loj je utemeljeval predlog: »Deželnemu odboru se naroOa, da še v tem zasedanju predloži zako& ski načrt o ustanovitvi strokovnih zadrug za k m e t o v a 1 c e". Govornik je pobijal poročilo deželnega odbora v isti stvari. Povedal je, da je v držav: zboru zastopnik veleposestva, grof Kot tulinskv ednak predlog pozdravil z velikim veseljem. Dokazano je, da : žava in dežela ne moreta kmečkemu prebivalstvu zadostno pomagati, zato kmetovalci večinoma navezani na ta mopomoč, ki jim jo daje le stano\ organizacija. Predlog je bil sprejet. -Posl. Zedlacber je utemeljeval svoj j predlog, naj deželni odbor s poaeb; zakonom ukrene vse potrebno, da B bodo gotove nalezljive in kužne bol od divjačine prenesle na domače živali. — Posl. R e s e 1 in dr. Schacherl sta interpelirala zara«li dogodkov pri zadnjih volitvah iz l. kurije, ko so marsikje občinski predstojniki zlorabljali svojo uradno obla-: pa tudi volitve samo se niso vršile nepristransko, ker so ponekod bili za volilne komisarje župniki. — Poslan I baron Rokitansky je interpeliral de želni odbor, zakaj se še ni uaznai uspeh deželne komisije, ki je preiskovala finančno gospodarstvo v mestnem zastopu graškem. — Posl. ŽiČkar je predlagal regulaciju Sotle. — Prihodnja seja bo jutri. Dunaj, 30. septembra. NiŽjeav atrijski deželni zbor je odklonil pre I log, naj bi se meščanske šole na deželne stroške spopolnile s razred*- Solnograd, 30. septembra. De želnemu zboru se je naznanilo, da je cesar dovolil, da se je iz dohodki v državne loterije naklonilo fondu za deželni zavod za slepe 30.000 K. L v o v, 30. septembra. Deželni zbor se je otvoril a pozdravi deželucu maršala in namestnika. Deželni maršal grof Rad en i je pozdravil v maloru-ŠČini maloruske poslance ter izrekel upanje, da ae bo med večino in Mal'-ruei nastalo nesporaznm ljenje pri skup- MJkW Dalje v prilogi- ~W Heina, ker je obiskal Mallitsoha in rekel, da predsednik vegitira na Kranjskem samo radi razpora obeh slovenskih strank, katerega z ozirom na to z vsemi silami pospešuje. Baron Hein negira kategorično, da nt nikdar obiskal Mallitsoha in ako bi bil to tudi storil, bi to ne bil noben zlcČm. Posl. Schweitzer je poživljal napredno stranko, da poda klerikalcem v narodnih vprašanjih roko, ker bo sicer morala odgovarjati narodu, da 83 ni brigala za njegove narodne interese. PobI. dr. Kr ek je govoril v istem zmisiu in naglaŠal, da je škandal, da sedi na mestu deželnega predsednika mož, ki neče govoriti slovenski. Ker se ni nikdo oglasil zv besedo, je dal deželni glavar nujnost ŠustoršiČevega predloga na glasovanje. Za nujnost so glasovali samo klerikalci, vsled česar je bila nujnost odklonjena. Posl. Schweitzer je protestiral proti temu, da se je nekaj točk dalo na dnevni red, ne da bi se poslancem pravočasno vročila tiskovna poročila. Deželni g5avar pl. Detela je odgovarjal, da je bil do9edaj običaj, da se je doslej v zadevah, kakrŠnje so danes na dnevnem redu, poročalo ustmeno in da se dosed&j proti temu usiisu ni nikdar ugovarjalo. Posl. Hribar je isto naglašal in izjavil, da su bile odseku dotične določbe poslovnika dobro znane, da pa je navzlic temu priporočal deželnemu glavarju, da da dotične točke na dnevni red, ker je bilo dosihdch vedno običajno, da se je o tskih zadevah v zbornici poročalo ustmeno. Ako pa proti temu običaju kdo izmed poslancev ugovarja, se je seveda treba ravnati po poslovniku. Dr Sahweitzer je to storil in s tem sebi in svoji stranki vrgel krinko raz obraz in pokazal, da je njegovi stranki vsako sredstvo dobro, da ga izrabi za ob-strukcijo. Nato je deželni glavar pl. D e t e i a ob 34 na 2. prekinil sejo. Ob 2. uri 10 minut se je seja zopet otvorila in se odredile dopolnilne volitve v finančni in upravni odsek in nova volitev za ustavni odsek Za skrutinatorja za finančni odsek je deželni glavar imenoval Hribarja in Ulma, za upravni odsek dr. Tavčarja in Schafferja, za ustavni odsek pa Schoppla in dr. Kreka. V finančni odsek je bilo oddanih 19 glasov in izvoljeni so z vsemi glasovi: Dr. Tavčar, dr. Ferjančič, Pire, dr. Schoppl in Ulm. \* upravni odsek so izvoljeni z vsemi od 19 oddanih glasov: Maja-ron, Božič, Luckmann,Wurz-bach in Rechbach. V ustavni odsek bo bili izvoljeni: Dr. Ferjančič, dr. Tavčar, dr. Schaffer, Barbo, Schwegel, Grasselli, dr. Šusteršič, Jaklič, dr. Krek, dr. Schweitzer,Arko Mih. in dr. Schoppl. Nato se je konstituiral upravni odsek, ki je volil predsednikom dr. sar naenkrat skočil s svoje bogato pozlačene kočije in je kakor deuB a maehina stal pri papeževem vozu ki ga je voznik prestrašen ustavil. Papež in cesar, oba sta molčala. Dva protivnika, drug drugega vreden, sta si vprašujoče gledala v oči. Pij je izstopil in objel cesarja, ta pa ga je povabil v svoj voz. Šele zvečer so dospeli na Dunaj. Na ulicah se je trlo vse črno radovednih ljudi, vsi zvonovi so peli in topovi so grmeli. Veseli Dunajčani bo ukali in vriskali od radosti, da bo videli glavarja cerkve. Papež je ustregel želji cesarjevi in na Belariji vstal v vozu. Večerno solnce je ob sevalo njegovo lepo visoko postavo v dolgi popotni sutani in njegove srebrnobele lase. Prijazne njegove oči so izražale dobrotijivost, na raz-oranem obrazu je trepetal vesel nasmeh spričo pozdravov neštevilnih ljudi. Blagoslovil je klečečo množico j v poslednjih žarkih zahajajočega solnca se je svetil na njegovi desnici ribičev prstan apostola. V beiih hodnikih preddvora so Sohoppla, namestnikom G rasel-lija, nakar je deželni glavar zaključil sejo in odredil prihodnjo v petek 7. oktobra ob 10. uri dopoldne. Vojna na Daljnem Vztokn. Z mandžurskega bojišča. O gibanju sovražnih aimad pri Mukdenu so došla samo splošna poročila, iz katerih se da sklepati, da Japonci pač prodirajo proti severu, vendar pa še ni bilo nobenih resnih bojev. Po poročilu »Standardaa je bilo več manjših spopadov med rusko konjenico in med sprednjimi voji Kurokijeve armade. Glavna ruska armada pod Kuropatkinom je utabor-jena severno od Mukdena v bližini Tielinga. Ta točka je znatno utrjena in jo Ščitijo večje množice konjenice. Južno od Mukdena se še nahaja močan pehotni voj, ki ima nalogo opazovati prvo japonsko armado. Tudi »Daily MaiU poroča, da se je glavna ruska vojna sila umaknila severne od Mukdena, dočim so se v zaščito obeh flank detaširali močni voji. Ti voji imajo mnogo topov, so svoje pozicije silno utrdili in utrdbe zavarovali z ŽiČnatim omrežjem. Tako utrdbe so se zgradile tudi zapadno od Mukdena na sestah, ki vodijo v mesto. Južno od Mukdena so Rusi položili množico min, ki ščitijo v :o dohode k mestu. Pri Usunu je utaborjen ruski voj, ki ima nalogo, braniti vzhodno rusko krilo. »Daily MaiU pravi, da še ni gotovo, ako bodo Rusi Mukden resno branili, marveč da bi se dalo preje sklepati, da ne mislijo na resni odpor na tem mestu. Iz Tieniinga se javlja, da se Japonci na obeh krilih trudijo, da bi cbšli ruske pozicije, vendar pa so se jim vsi ti po&kuBi radi čuječnosti ruske konjenice ponesrečili. Japonci so po celi južni Mand-žurski razposlali agente, ki imajo nalogo nabirati prostovoljcev, ki se nato oborožujejo v Inkovu. Glavna japonska armada se pomiče proti Hanšo-Unu, kjer imajo Rusi zelo močno utrjene pozicije. General Kuropatkin Bi je osebno ogledal cesarske grobove v Mukdenu in se prepričal, da so vse vesti, ki so zatrjevale, da so ti grobovi razdjani, zlobno zlagane. Boj za Port Artur. Poročila iz Port Arturja si zelo nasprotujejo. Nekatere vesti slikajo položaj portarturŠke trdnjave kot naravnost obupen, druge pa zopet zatrjujejo, da pod danimi pogoji ni misliti, da bi trdnjava že padla v doglednom času. Glasom nekega pisma iz Port Arturja z dne 25. m. m., ki je bilo poslano v Čifu, je portar-turška posadka popolnoma prepričana, da ji bo mogoče odbiti vse japonske a p a d e. Iz Sanghaja se poroča, da je za Japonce pred Port Arturjem najhujša šiba bolezen beri beri, ki terja še mnogo več žrtev, kakor najbolj krvavi boji. Z vsako transportno ladjo, ki izkrca nove voje iz I Japonske, se pošilja sto in sto bolni- 1 čakali najvišji dostojanstveniki. Cesar je pomagal papežu z voza in mu predstavil najprvo kneza Kaunitza. Knez je hotel poklekniti; papež mu je to zabranil. Truden od dolge vožnje in viharnega sprejema je prišel Pij v svoje sobe, kjer je prej prebivala cesarica Marija Terezija. Že je našel tukaj pisma iz Rima, med njimi žalostno prerokovanje: »Poljubljali ti bodo nogo, ali zvezali ti bodo roke!« Nogo so mu poljubljali v refek-toriju (v obednioi) avguštinske cerkve. Aristokratske babnice bo se skoraj steple za prostjr. Cesar Jožef je pisal o tem Leopoldu: »Res smešna navdušenost je popadla ženske. Vsi hodniki in vse stopnico dvorca so bile natlačeno polne, navzlic podvojenim stražam se ni bilo mogoče ogniti damam z molki, s podobicami in kar so še prinesle, da bi on posvetil.« V cesarjevi spalnici sta se jela zgovarjati posvetni in cerkveni vladar in sicer precej o tolerančnem ediktu. Tri ure je trajal ta razgovor. Naposled kov nazaj v domovino. Na ti bolezni je zbolel neki japonski general. Splošno se sodi, d* je ta bolesen posledica tega, ker Japonci uživajo mrzel, že pred dlje časa kuhani riž. Tudi »Daiiy Telegraph« zatrjuje, da zahteva beri-beri-bolezen ogromnih žrtev med japonsko armado pred Port Arturjem. 11. diviaija ja vsled te bolezni imela tako velikanske izgube, da sploh na pride več v poštev kot voj, sposoben za boj. V Šanghaju je neki japonski oficir izpovedal, da so Japonci pred Port Arturjem izgubili mnogo več, nego 30 tisoč mož. Z ozirom nato so Japonci sklenili, da bodo kolikor mogoče štedili s človeškim materijalom in bodo skušali trdnjavo samo s sistematičnim obleganjem prisiliti h kapitulaciji. V nasprotju s temi vestmi pa poroča »Daily Mail«, da so Japonci že zavzeli vse glavne utrdbe pred Port Arturjem razen Hvanšinšana, KikvanŠana in Liaotiešana. Vhod v vzhodno pristanišče je prost. Japonci pa prodirajo v mesto zelo počasi in previdno, ker so Rusi povsodi polo žili mine. Fore Hvangšiušan obstreljujejo Japonci iz daljave 2l;a kilometra. Port Arturju mora v najkrajšem času odbiti zadnja ura, d* a bo Japonci že silno utrujeni. Japonske granate so uničile na Zlati gori aparat za destilacijo vode. Glavni reser-voir za vodo ae že dlje časa nahaja v japonskih rokah. — Da so ca poročila jako malo verjetna, nam pač ni treba naglašati! Saj jih poročevalec »Daily Maila« sam dementuje v svoji poznejši brzojavki, v kateri naglasa, da se o položaju Port Arturja ne ve ničesar gotovega in da se samo domneva, da so si J a-ponci izvojevali nekaj uspehov. — Poročevalec »Birževih Vjedomo-sti« brzojavija iz Čifua: Po japonskih zatrdilih je položaj ruskega brodovja o Port Arturju obupen, ker se je japonski artiljeriji posrečile zavzeti pozicije, odkoder lahko bombardirajo v luki usidrane ruske ladje. Zbog tega bo rusko brodovje prisiljeno zapustiti pristanišče, vsled česar je pomorska bitka neizogibna. Z ozirom na te vesti izjavlja korespondent »Birževih Vjedomosti«: »Po docela zanesljivih informacijah, ki a e m jih dobil, bo vse te vesti izmišljene. V resnioi so Japonci imeli pri zadnjih napadih ogromne izgube in so bili povsod odbiti. Njihove izgube, povzročeno po minah, so tako strašne, da od 26. m. m. sem niso obnovili svojih napadov. Z dne 25. m. m. datirana pisma iz Port Arturja glase se jako zaupno in zatrjujejo, da se Japoncem nikdar ne posreči, da bi zavzeli Port Artur. Izpad ruskega brodovja iz Port Arturja ? Kakor oe poroča iz Rima, je do bil italijanski minister vojne morna-' rice od poveljnika italijanske eskadre je dejal papež: „ Jaz bi bil storil kot cesar ravno to." V cerkvi sv. Štefana je obhajal papež cesarja in z balkona vojne pisarnice je podelil tridesettisoČ ljudem odpustke. V Pratru in drugod ata ae sprehajala cesar in papež v živahnem razgovoru, Pij je bil vedno rad blizu Jožefa; vse je kazalo, kakor da sta se sprijaznila Dunaj in Rim, država in cerkev. V resnici pa so bila nasprotja med njima vedno večja. Šlo je največ za tri vprašanja; za škofove prisege, za razveljavljenje obljub in za zakonske dispenze. Papež in cesar vsak, je branil svoje stališče. Tedaj sta svetovala Kaunitz in Cobenzl cesarju, naj ae pogajanja vrše pismeno. Bala sta se namreč stara lisjaka, da bi ustni dogovori ne pokvarili prejšnjih pridobitev. Papež je naznanil svoje želje v pOBebnem apiau. Ta memorandum je Jožef takoj oddal Kau-nitzu s pristavkom: „Odgovoriti moram hitro in tako, da se bo zdelo, kakor bi izvršil to z vso hitroatjo, vendar bi jako cenil vaše dodatke." Takoj potem je poslal cesar Raunitzu tudi „koncept odgovora". Knez ae je Čudil cesarjevi na-glosti in energiji. Dodal je odgovoru marsikatero krepko besedo, ki je zadela v živo. Odslej so bili pomenki cesarja in papeža mnogo živahnejši, odkritosrČ nejši, brezobzirnejši. Večkrat se je Pij hudo razjezil! Pretil je, da ne bo smatral cesarja Jožefa več za sina cerkve! Obžaloval je, da mu je podelil zakrament, katerega cesar da ni vreden! Grozil je, da nemudoma odpotuje in pokaže vsemu svetu razpor z Dunajem. Toda cesar Jožef je ostal neomajen kakor skala. Papež je dobro vedel, kdo „daje cesarju potuho". Z vsem svojim spremstvom se je peljal v predmestje Maria-hilf h Kaunitzu, dasi ga ta ni bil maral nikdar obiskati. Pri vhodu so ga čakali le knezovi sinovi; tudi to grenko kapljo je papež ponižno pogoltnil. Kaunitz ga je Čakal na stopnicah, Češ, da je ..slabo vreme". Po navadnih pogovorih ae je pričel političen boj. Piju je bilo skrajno neljubo, da je imel navihan knez poleg sebe dvoje prič, holandskega poslanika in nadvojvodo Maksimilijana. Tudi Kaunitz ui odnehal uiti za ped. Papež se ni h dalje prepirati. Pred slovesom pa je zrinil kneza v stransko sobo, da sta bila sama: Visoka postava papežes.t se je vzravnala še više, njegova tresoč.i se roka je oprijela roko Kaunitzovo iu skoraj j o kaje je vzkliknil: „Knez, DC priporočamo Vani sebe — ne svoje osebe — priporočamo vam cerkev Kaunitz je odgovoril, da visoko Hi svetega očeta. Jezno je povzdignil papež glas iu ves rdeč v obraz je po navijal: „l)a, ljubi knez, ne naša oseba, ampak cerkev vam bodi priporočeua Prebrisani Kaunitz je odvrnil, da ne premore mnogo, papež pa se mu js poskusil laskati s priliznjenimi bes dami: „Knez, vi imate veliko moč ; hc le hočete, iu vi imate večjo moč nego drugi.u Kaunitz je zopet hladno §4gG voril, da bo storil vse, kar bo le mogel! Tedaj je papež uvidel, da iz te kupčijo ne bo nič! Poslovil ae je iu prosil kneza, naj ga spremi, „da bi mu ne škodoval ostri zrak." Takoj potem je papež odpotoval z Dunaja iu premišljeval „narobe Canosso-iu svojo bridko blamažo. f. 1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 224, dne 1. oktobra 1904. nem delu za blagor dežele pozabilo. V medsebojnem sporazumljenju se bodo našla pota, zadostiti res kulturelnim ootrebam maloruskega naroda. Malorusi nai ne dvomijo o dobri volji veČine pri vprašanjih, ki nimajo narodnega značaja, temuč so namenjena le skupnim namenom. Nadalje je govoril o finančnem položaju v deželi, ki je tak, da ge bodo morale naklade zvišati ter Še najeti 6 milijonov posojila. Odstop praškega župana? Praga, 30. septembra. V resnih krogih se govori, da župan dr. Srb odleži županstvo že v prihodnjih dneh. Iijavil je baje Že pri drupji izvolitvi, da sprejme županstvo le dotlej, da se uravna pot za primerno osebnost; ta čas je baje sedaj prišel. Slovanske paralelke v Šleziji. Praga, 30. septembra. Nemški poslanci so zvedeli, da bo v eni prihodnjih sej odgovoril deželni predsednik grof Thun na njihovo izjavo, daje bilo raznim nemškim politikom Je zdavno znano, da namerava vlada ustanoviti slovanske vzporednice na učiteljiščih v Opavi in Tešnu. Ker pa so k temu molčali, je smatrala vlada, da se z namero strinjajo. Ako pa odobri deželni zbor, pripravljena je vlada ustanoviti češko-poljako učiteljišče v Poljski Ostravi ter odpraviti zopet paralelke v TeSnu in Opavi. Trgovinska pogodba z Italijo Dunaj 29. septembra. Poslanec Dotz je pripeljal k ministrskemu predsedniku večjo deputacijo iz vinorodnih krajev Nižjeavstrijske. Deputacija je izročila dr. Kbrberju peticije zaradi italijanske vinske carine in proizvajanja umetnega vina. Ministrski predsednik je pojasnil, kako se je vprašanje vinske carine rešilo ter povedal, da se sme le do 31. decembra t. L vpeljati iz Italije 450.000 meterskih stotov vina po 13 K carine. Z novim letom velja stara uvozna carina po 40 K. Vsaka drugačna olajšava je izključena. Glede umetnega vina je izjavil, da se v poljedelskem ministerstvu vrše pogajanja z Ogrsko, da se ustvari poseben zakon o tej stvari. Neapolj 29. novembra. Zaradi doložb v novi trgovinski pogodbi med Italijo in Avstrijo je prebivalstvo skrajno nezadovoljno. Odprava visoke klavzule baje ne škoduje samo vinorejcem, temuč tudi parobrodnim družbam. Splošno se sodi, da se do konca leta ne bo moglo niti približno toliko vina izvoziti kolikor je dovoljenega. Povsod se pripravljajo protestni shodi. Iz Srbije. Bel grad, 30. septembra. Uradni list prinese te dni ukaz, da se skupščina ustavno skliče k rednemu sa sedanju 14. oktobra, obenem pa se z drugim ukazom odgodi skupščina do 14. novembra. — Vlada se zopet pogaja z zastopnikom Škodove tovarne za naročbo 60 baterij brzo-strelnih topov. Anglija in Rusija. Peterburg, 30. septembra.Pol oficijozni ruski listi razpravljajo o angleško ■ tibetanski pogodbi ter na-glašajo, da se mora pogodba smatrati za ničevo v kolikor se tiče Kitajske, Tibeta, posebno pa glada Rusije. Rusija ne Bme in ne more pogodbe priznati, ker je v kričsčem nasprotju s izjavami, ki so bile podane v aagle-škem parlamentu, ravno tako pa tudi z angleško ruskim dogovorom, glasom katerega se je Anglija obrezala, da ničesar ne spremeni na statusu quo vTibetu. Ar gleško tibetanska pogodba le priča o nezanesljivosti in nesramnosti angleške vlade. Dopisi. Od Sv. Vida nad Cerknico. Čitali smo v 215. štev. „Slovenca", da je tu razpisana služba organista in cerkovnika. To ni sicer nič posebnega, ali, komur so znani razni izreki in mnoga zatrjevanja, katera je izustil gospod Pepi, temu se zdi to nekaj posebnega iu nepričakovanega. Ali je morebiti pobegnil z lastovkami na jug, kakor je bil to že enkrat storil? Se je li spri in prišel v konflikt — horribile auditu — z gosp. Žanijem? Zadnje bi bilo skoro neverjetnejše nego prvo. Spominjamo se namreč še prav dobro, da je gospod Pepi pri neki priliki z nekako njemu lastno ognjevitostjo zatrjeval: Jaz in župnik sva eno. Jaz in gospod župnik drživa skupaj. Če je bila to istina, je pač nekaj Čudnega, da sta se dva tako tesno združena zaveznika kar naenkrat razdvojila. Toda še en tertium smo pozabili upoštevati. Kaj pa ko bi se bil revež zameril oblastni iu vsemogoči kuharici, hudi Urši? Če se je pa to zgodilo, nam pa pade mrena takoj raz oči. Zakaj v tem slučaju pa ni bilo drugega mogoče, kakor da je dobil od župnika ubogi eerkovniček in orgaiti-stek ne samo eonsilium abeundi, ampak da je moral pobrati šila in kopita ter oditi v „fremdu. Ne bo odveč, če povemo, kako sta ta dva izpoluj evala Kristov nauk o ljubezni. Nekoč ga je huda Urša, kakor se je Čulo, v župni-Šču z metlo božala in objemala s svojimi dolgimi rokami, da bi ga postavila iz hiše „strahov" na „jarko sunce". Pa bodisi že kakor hoče, gosp. Pepi, orga-nist in cerkovnik, ,, bodoči" občinski tajnik in občinski sluga — zakaj tudi to je mislil doseči mladi vdovec — in v zadnjem Času celo „Heiratskandidat" je odložil ali moral odložiti svojo „trn dapolno* službo. Vidovci pač ne bodo pretakali za njim krokodilovih solz, ali še mnogo rajši bi bili videli, ko bi bila razpisana mastna služba farovške kuharice. Toda gosp. Žani stori vse rajši nego to. Novice iz Smartna pri Litiji. — Tukajšnji krajni šolski svet je dobro premislil — ko je sestavljal terno za nadučiteljsko mesto, saj tako je bilo brati v „Slovencu". Ali vzlic temu je dež. šolski svet imenoval nadučitelja, izven terna k a teregaje podobrempremisleku kraj. šolski svet sestavil. — Po opravkih je hodil v t ar o vi prejšnji začasni šol. voditelj. Ali vender ni nič opravil! No, pa je bilo tudi njemu dobro premisliti, katera dva si izbere poleg sebe v terno — kajti ker le on jc vso stvar vodil in zato je imel dosti opravka v farovžu, kakor tudi pri očetu „Cofku", saj so oče „Coiek* predsednik kraj. šol sveta, in imajo veliko besedo. Pa so vendar pogoreli! — Klerikalec je hotel biti prejšnji voditelj pa le toliko Časa, dokler bi ne bil imenovan za nadučitelja, tako se je sam izrazil. Ali sedaj se ga je pa že „klerikalna" bolezen poprijela, da vedno uči v kaplaniji, in srkata ga tistega, katerega neumni kmetje Še vedno v farško bisago spravljajo. — Hud župnik je Saje v Štangi. V nedeljo pride neki vinjeni kmet v cerkev k popoldanskemu opravilu, ter gre zopet ven iz cerkve. Žup -nik je mežnarju zaukazal, da mora pijančka nazaj privesti. In res ga je dohitel pod zvonikom, ter ga s silo v cerkev vlekel. Mož se je poprijel vrvi od zvona, in je imel mežnar dokaj opraviti, predno ga je prignal do vrat. PriŠedši do vrat, ga s tako silo vrže notri ob tla, da je dotičnemu kar glava zabrenčala. Na to pa pride sam župnik od alt a rja ter ga zmerja: ti Haški fakin ti, pijani, kajti dotični je doma pri Stangi vas RaČice. Mežnar in župnik sta torej storila grdo hndodelsto in sicer hudodelstvo motenja vere. Ce je kaj pravice, mora državno pravdništvo to stvar v roke vzeti. — Farška bisaga ni nikdar polna. Tako je rentačil neki kmet pod Primskovo, ko so prišli župnikovi .berači" beračit. Dotični kmet je malo pšenice pridelal, zato je hotel le 4 K dati mesto mernik^plenice, ali Župnikov „berač1* je zahteval 5 K 60 v. in nič drugače, kajti tako so mu žnpnik naročili. Nato kmet zavpije: „Ne pravijo zastonj liberalci, da farška bisaga ni nikdar polna; to tudi jaz sam sprevi-dimu. Omeniti se mora, da je v nedeljo žnpnik z lece narekoval kako bero morajo kmetje dajati, namreč le čiste in zbrane pridelke, da ne bodo smeti vmes. Skrajni čas je že, da se na kakšni način odpravi to judovsko beračenje. — Zvit je kot lisjak, naš mežnar. V nedeljo je bilo oznanjeno s prižnice, da ima tudi mežnar bero. In ta bira ni nikjer zapisana! Ali mežnar zvita butica, je dal oznaniti, da se bode za vse darovalce maša brala, ter je s tem kmete res vjel. Kdor zna, pa zna. — Glasovi z Jesenic. — Klerikalci na Jese ni ca h se bridko pritožujejo, ktrjh »Narod« napada in pravijo, da je tak boj škodljiv za nas. K .ko na srce go spodje in povejte odkrito, kdo je pričel ta boj. Kdo je izzival? Priznati boste morali, da je vsemu boju na Jesenicah največ kriv famozni jeseniški novičar v »Slovencu«. Po volitvah 60 bih jeseniški naprednjaki za to, da se sloga ohrani tudi za naprej in da vsaj v nekaterih točkah delu- jemo skupno. Ko se je to omenilo naiemu kaplanu Zabretu, je odgovoril : »Takrat so bile volitve, to je drugače; toda opustite najprej •Narod«, potem bomo videli. Klerikalci pri nas nočejo sloge pod drugim pogojem, kakor da se mi odpovemo svobodomiselnim načelom, opustimo »Narod« in sploh pustimo klerikalcem počenjati, kar hočejo; mi seveda se ne smemo ganiti. Razume se, da se mi za tako slogo lepo zahvalimo, to bi bilo isto, kakor postati klerikalec Ker so torej naii kaplani videli, da ae ne udarno brezpogojno, so iakali povod*, da bi mogli začeti zopet boj. Nasii ao ga prt vsaki malenkosti, ki jim ni bila po volji. Na vse aadje so se spravili tudi nad planinsko društvo in njegovo veselico. Komaj se je sprožila misel, naj se ustanovi Sokol, so se ie zakadili nanj črni čuki in pisarili po »Slovencu«, »da je to sa poč't«. Seveda niso povedali, kdo bo tisti, ki bo počil. Najbrže Zabret od jese in sovraštva. Končno so se zaleteli v učitelja Fabinca, ki se do tedaj niti zmenil ni za klerikalce, in v visoko-šoloa Pretnarja, o katerem je bilo znano, da je vedno pridigal okreg, da je na Jesenicah treba složnega postopanja. M .-uda bodo zdaj prišli do prepričanja, da ie sloga s klerikalci — nemogoča. Na vse te nesramne napade je dobil »Slovenec« malo odgovora. Veliko smo trpeli, čakali smo aedaj bo tega konec in prišli do prepričanja, da najbrže nikoli. Kaj torej napraviti? Pustit', da nas bijejo ali utariti nazai? Sklenili smo poslednje; zob za zob bo sedaj parola. Naša krivda ni, izzivati je začel jeseniški novičar, naj nosi tudi posledice. Gradiva imamo že za leto naprej. — Klerikalec Markež se je sobotnega »Naroda« tako ustrašil, da je obljubil nekaterim možem, da bo zidal slovensko meščansko šolo na svoje stroške. Tako je prav, oče Markež, potem se bomo pa razumeli. — Znanemu nemškemu issivaČu brivcu Wernigu ao ae odpovedali delavnitki prostori. Obrt bo začel njegov bivši pomočnik, ki jo saveden Slovan Tako je prav, Jeseničani ga pa pridao podpirajmo. Zadnji Čas je, da smo začeli pri nas z nemškutarijo korenito pometati. Naj bo ie konee te nemške ošabnosti in domišljavoati. Naprej sastava Slave . . . Zloglasnemu hajlovou risarju Hofmannu bi priporočali, naj nikar ne hodi na kolodvor issivat s frankfurtarico na verižici, ker se mu ena kakega dne kaj neprijetnega igo diti. To si lahko privošči na Pruskem, pri nas ne! Kaj mislite g. Hofmann, kaj bi se zgodilo Slovencu, ki bi hodil s trobojnioo po Celju? — Gospod Querch, kdor ima maslo na glavi naj ne hodi na solnoe. Pomislite, da niste v Germaniji in nikar ne zabavljajte preveč Čez Slovence. Na svidenje prihodnjič. — Ustanovni shod jeseniškega Sokola se vrši v nedeljo dne 2 oktobra v salonu g. Ferjana na Savi! Vsakdo je dobrodošel, kdor je naroden. — Jeseničane opozarjamo, da se pripeljejo v nedeljo 2 oktobra najbrže s \/2l0 vlakom na Jesenice ljubljanski »rurnarji« in druga slična hajlovska družba. Torej pozor in ne dajte se zapeljati v kako nesrečo. — Z veliko osebnostjo je povedal kaplan Zabret v sobotrem »Slovenou«, kaj vse se bo delalo v »katoliškem delavskem društvu« Vršiti se imajo tudi predavanja. Predaval bo gotovo Zabret. Ali mu ni dovolj prižmoa, da mora ptdučevati še v gostilnah? Kaj pa dela v cer kvi!? Zakaj ne napravi raje enkrat poštene pridige? Jeseničani dobro vemo, da Zabret nima za to časa, ker mora sedeti vsak dan do polne či pri Markotu. Ali nima knezoškoOjski ordinarijat res nikakih odradb, e kate rimi bi omejil pogubonosno politiko kaplana Zabreta. Dnevne vesti V Ljubljani, 1. oktobra. — Žalostno početje. V včerajšnji seji dež. zbora se je zopet primeril slučaj, kije pokazal, kako hladnokrvno in brezobrazno žrtvujejo klerikalci svojim strankarskim namenom in svoji strankarski koristi celo stvari, ki so občenarodnega pomena. Pri včerajšnjem nastopu dr. Susteršiča smo se hipoma spomnili tiste seje državnega zbora, v kateri je taisti dr. Šusteršič svoji osebni rehabilitaciji žrtvoval slovensko vseučilišče. Kakor takrat vseučilišče, tako je zdaj čast in korist Ljubljane zlorabil za svoje namene. Ko so se zadnjič pred kolodvorom zgodile znane demontracije in je bil neki kadet tepen, ni bil tega nihče tako vesel, kakor klerikalci. Sami so priznali, da jim je ta dogodek dobrodošel, da upri- ^ore velik naskok na barona Heina, sami so pripovedovali, da so bili v največji zadregi, pod kako pretvezo bi se lotili barona Heina in sami so pravili, da seje ta slučaj kakor nalašč primeril in jim potisnil v roke bombo, proti baronu Heinu. Klerikalcem pri ti stvari ni bilo za stvar samo, bilo jim je le za njihovo strankarsko korist; ni jim bilo za čast Ljubljane in slovenstva, za pravico in za resnico, nego za obstrukcijo. Ako bi bili imeli klerikalci namen, koristiti stvari, potem bi bili gotovo poskusili doseči skupen in solidaren nastop obeh slovenskih strank. To stoji: Ko bi bili obe slovenski stranki skupno nastopili,bi bil največji moralni in materijalni uspeh take akcije zagotovljen. Da se v stvari sami narodnapredna stranka popolnoma strinja s stavljenim predlogom, to leži na dlani in kažeta izjavi dr. Tavčarja in župana Hribarja, ki je včeraj povedal, da je Že davno pred dr. Šusteršičem se trudil, izposlovati preklic svoječasnega poročila korespondenčnega urada, da se je lani streljalo v kazino, a ni mogel ničesar opraviti. Toda klerikalcem ni kazalo, da bi se poskusili pora-zumeti z narodnonapredno stranko, to pa radi tega ne, kerjim ni bilo za pozitiven uspeb, nego za strankarski efekt in za obstrukcijoj Nameravali so, žrtvovati stvar obstrukciji in zato so izbrali tako obliko, da bi na eni strani mogli s to važno za devo delati obstrukcijo, na drugi strani pa sumničiti narodno-napredno Stranko. Po lanski na naj al o vesnejši način izdani izjavi je bilo klerikalcem znano, da ne bo narodnonapredna stranka za nobenega predloga nujnost glasovala, dokler ne neha obstrukcija. Temu svojemu sklepu je ostala tudi včeraj zvesta iu glasovala je proti nujnosti, da si se s predlogom samim popolnoma vj ena a. Predlog dr. Susteršiča pride prihodnji petek kot samostojni predlog novic na vrsto in raiume se samo ob sebi, da bo narodnonapredna stranka glasovala sanj, ker se v stvari £ njim strinja. Dr. Krek je v včerajšnjem svojem govoru rekel, da imata narodnonapredna in klerikalna stranka marsikaj skupnega in da bi v takih rečeh lahko skupno postopali. Tega nismo nikdar tajili in prav po dr. Suster-siču sprožena zadeva je takega značaja. Če pa dr. Krek ve, da smo v takih zadevah edini in ieli skupnega postopanja, zakaj pa ga v tem slučaju ni poskusil doseči, zakaj je njegova stranka sprožila zadevo v obstrukcijski obliki, dasi je vedela, da mora narodnonapredna stranka glasovati proti nujnosti vsakega obstrukcijskega predloga No, odgovor je lahek: Ker ni marala skupnega nastopa, ker ni marala dejanskega uspeha, nego je hotela le strankarski efekt doseči in tirati z važno narodno zadevo obstrukcijo. če tako početje ni žalostno, potem ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. — Komedija« Poslanec Suster-šič je s tresočim glasom nujno predlagal, da naj se it deželnih sredstev med bedne kmete raideli 150.000 K. Ko je bila nujnost odklonjena, stavil je takoj v drugi seji samostalen pred log enakega obsega, le tega je razvi det\ da odklonitev nujnosti predlogu samemu čisto nič ne škoduje, in da se samostalni predlogi z ravno t;sto hitrostjo lahko spravijo pred odsek, kakor nujni predlogi. To se je pokazalo pri nujnem predlogu glede ome njenih 150000 K, in pokazalo se bode tudi pri predlogu glede korespondenčnega biroja, ki se bode v prihodnji seji Čisto gotovo odkazal odseku, čemu torej nujnost? Leta ima samo namen, klerikalce pri obstrukciji podpirati, je torej gola klerikalna komedija. Zatorej so narodno-na-predni poslanoi prav storili, ko so takoj od pričetka sklenili, da niti pri najmanjšem klerikalnem predlogu ne bodo glasovali za nujnost. To načelo so sprejeli naši poslanci pri zadnjem zasedanju, in po njem se bodo rav- nali tudi pri t^m z s danju. In tO brez vsake izjeme! če imajo klerikalci res dobro voljo v ti ali oni narodni zadevi, potem ni niti najmanjše zapreke, da bi pri rednem delovanju ne prišla na vrato. Tako se bode brez težave lahko raspravljalo o zadnjih in predzadnjih demonstracijah, katere je omenjal dr. Susteršič v včerajšnjem nujnem predlogu. Stvar pride v odsek in le ta bode brez dvojbe prav kmalu napravil svoje poročilo ter ga dal postaviti na dnevni red. Kakor hitro pa se bode to »godilo, stavimo glavo, da bo klerikalna stranka z obstrukcijo onemogočila dotično razpravo. Doživeli bodem o, da bode dr. Susteršič svoj samostalni predlog glede korespondenčnega biroja ravno tako obatruiral, kakor bode obstruiral samostalni svoj predlog glede podpore 150.000 kron! če ni to komedija, potem ne vemo, kaj naj je še komedija! In vendar so na svetu možje, koj m to Im-ponuje. Nam ne! — Cočov France, po domače Demšarček is Čsšujice, ima v deželnem zboru veliko smolo. Ko je storil obljubo, z«klical mu je Stefe »živio«, ter ga tako osmešil pred celo klerikalno galerijo. Takoj na to pre-ČJtala se je interpelacija, v kateri se gospod čoČ bridko pritožuje, da ga orožništvo in okrajno glavarstvo premalo Častita, in da mu ne izkazujeta tiste slave, ki jo mož po svojem lastnem prepričanju brezdvojbeno zasluži. Iq sedaj se je oglasilo aodišče v Škcfji Loki, ter reklamuje zase Ča-čovega gospoda, češ, da se je kot župan pregrešil proti zakonu o živinskih kužnih boleinih. Za kmečko življenje je ta zakon eden najvažnejših, in deželni odbor je v slučajih, če se je župan pregrešil proti njemu, tuintam radi tega že kakega župana odstavil. Nevarnost je, da se tudi C očeve m u Francetu kaj takega pripeti! Na vse sadnje pa pride najhujše. Podobčina č^šjea bi rada posula samoitojna občina. V ta na-men je vložila na deželni zbor dolgo prošnjo, in Demšar sam jo je podpisal. Upravni odsek se je o ti zadevi že posvetoval, in pri zadnji deželno-zborski seji stala je že tudi na dnevnem redu. Ta dnevni red so kleri-kalei s svojo obstrukcijo podrli, in France is Ćešnjic je zagazil v pre-žalostni položaj, da je obstruiral proti lastni svoji podobčini. Kako ga bodo sedaj na Češnjicah sprejeli, kadar se vse to izve? Res tragično! — Jaklič obstruira stoje lastne volilce! Prebivalci v Stružki dolini bi prav radi videli, da bi so jim vravnale ondotne vode. Zato prosijo in prosjačijo pri deželnem zboru že več let. Tudi sedaj je bila upravnemu odseku v posvetovanje odkaiana enaka presoja. « >isek si je mislil, da bode v dotični zadevi najbolje poučen poslanec Jaklič, ki ima itak kot deželni poslanec dolžnost, potegniti se za svoje stružke vohloe. Ali gospod Jaki č ni hotel prevzeti poročila v odseku, ker mu bolj dopade lenobo pasti, če so Stru-žani s tako lenim poslancem zadovoljni, potem pa v istini zaslužijo, da jih voda zaliva v jeseni in spomladi ! — Zdravniška služba v tobačni tovarni. Pred nekaj meseci je bila razpisana služba zdravnika v tobačni tovarni. Javen razpis javne službe pomeni gotovo, da se služba podeli najsposobnejšemu izmed prosilcev. V tem slučaju pa ni bilo tako, v tem slučaju je bil razpis samo pesek v oči, samo pomoČek, da se javnosti prikrije dejstvo, da je bila služba že prej oddana, nego je bil izdan razpis. Službo je dobil dr. Zaje, ki je bolje znan kot pijanček, nego kot zdravnik. Dr. Zaje je k 1 e r i k a 1 e c in jc dobil omenjeno službo zato, ker je klerikalec. Ko je v listih izšel razpis te službe, se je dr. Zaje javno po gostilnah norca delal iz kolegov zdravnikov, ki so se potegovali za to službo, id je pravil, da je razpis samo formalnost, ki nima nobenega pomena, kajti služba, da je njemu Že zagotovljena. Se več! Pripovedoval je očitno, da sta mu dr. Susteršič in dr. Žitnik izposlovala to službo in da se je služba razpisala samo zato, ker se merodajni krogi boje, da bi „Slov. Narod- hudo zaropotal, če bi se rečena služba oddala kar pod roko« Tako je govoril dr. Zaje, in danes ni nobenega dvoma več, da je govoril resnico. Z razpisom rečene službe je tobačna uprava imela zdravnike za norca. Vsled razpisa je namreč kompetiralo za službo več zdravnikov, ki so odlično kvalificirani in so priložili k svojim prošnjam taka izborna spričevala, da v primeri ž njimi spričevala dr. Zajca izpričujejo največje uboštvo. A imenovan je bil dr. Zaje, ki je imel najslabša izpričevala, medtem, ko so propadli kompetentje, ki so imeli najboljša spričevala. Ravnateljstvo ljubljanske tobačne tovarne ni napravilo v tem slučaju običajne t crne, nego je kar vse prošnje predložilo generalnemu vodstvu na Dunaju. Ali je hotelo s tem p o d p r et i prošnjo dr. Zajca, ki bi pri pravični presoji sploh ne mogel priti v terno predlog, ali se ni upalo staviti pravičnega predloga, ker je vedelo, da je dr. Zajca razpisana služba zagotovljena, četudi je med vsemi kompetenti najslabše kvalificiran, tega ne bomo preiskovali. Istina je, da je bil imenovan najmanj sposobni in najmanj priporočljivi kom-petent samo zato, ker je klerikalec, in da je tobačna uprava imela z razpisom te službe zdravnike za norca. Ta Škandal je nova ilustracija gnilih razmer v tobačni upravi. — Mala ilustracija katoliškega nekrologa. Zadnjič smo citirali nekaj odstavkov iz nekrologa, ki ga je spisal „Domoljub" v Laškem rovtu pri Bohinju umrlemu juristu Antonu Cvetku. Hvalil ga je na vse pre tege. Zlasti mu je ugajalo, da je nosil Cvetek karmelski Škapulir, da je član akad. Marijine družbe in da je v smrtni uri imel na prsih Marijin škapulir in ob strani Marijino svetinjo. Po smrti so imeli farji za Cvetka mnogo lepih besedi, dokler je pa živel, so bila njih dejanja vsa drugačna. Cvetek je bil precej omejen in pobožen mladenič, a v lemenat vendar ni maral iti. Zato ga je zadela strašna kazen. Imel je bogatega strica, a ta je vse svoje premoženje zapustil farjem; Cvetku pa volil le pet gld. samo radi tega, ker ni hotel iti v lemenat. Cvetek je na Dunaju včasih hudo stradal. Sam „Domoljub" pravi, da je Cvetek na Dunaju skusil mnogo revščine in pomanjkanja, farji pa so se med tem mastili s premoženjem njegovega strica. „Domoljub" pravi, da je bil Cvetkov pogreb veličasten, a umiranje Cvetkovo bi bilo pasje, da ni bilo liberalcev. Nihče izmed domačinov se ni zmenil zanj, najmanj tisti, ki so požrli premoženje njegovega strica in katerim karmelski Škapulir in Marijine svetinje tako ugajajo. Pustili so na smrt bolnega Cvetka s škapulirjem vred v blatu. A prišla je liberalka z daljnega Dunaja, žena, ki je zapustila svojega moža, da gre streči umirajočemu Cvetku. In ostala je dva meseca pri bolniku in skrbela zanj, ker se je bala, da bi ga sorodniki ne pustili v blatu poginiti. Vere nima ta žena prav nič, ima pa srce. In drugi liberalci, lastnik Touristen-hotela so umirajočemu Cvetku pošiljali krepke juhe in dobrega vina, da so mu olajšali beduo stanje. Tudi ti nimajo veliko vere, a mesto nje srce. Tisti, ki imajo vero v zakupu, so se Cvetka spomnili še le — po smrti. — Duhovniška podlost. Svoj čas je prišel k nam katoliški duhovnik Zavadil in je milo prosil, naj se ga usmilimo in naj mu damo kak zaslužek, češ, da ima z mariborskim škofom velik boj, Čigar odločitev je v rokah solno-graškega nadškofa. Prosil je in prosil, naj mu damo kruha za toliko časa, da bo dobojevah ta boj. Mi smo se ga res usmilili in ta pravilno maziljeni božji namestnik je postal pomožni korektor v »Narodni tiskarni«. To službo je opravljal kako leto, a ko je prišla v njegovi z a d e'mY i odločitev izdolno-grada, je zapustil »Nar. tiskarno« in zopet nastopil duhovsko službo na Spodnjem Štajerskem. Tega je že več kot leto dni. Svojo hvaležnost je mož do- kazala tem, da je zaupna p i ama, ki so se mu pisala is našega uredništva, nesel svojemu dobremu prijatelju dr. E v g e n u L a m p e t u, in da je t »Slovencu« objavljal nai liat obsojajoče izjave. Ni čuda, da je bil tak človek prijatelj dr. L »m pa ta ! — Od tedaj so minuli dolgi meseci, v katerih o tem katoliškem duhovniku nismo drugega slišali, kakor da na Štajerekem duše pase in vino pije. Pred kakimi 14 dnevi se je naenkrat »opet prikazal v Ljubljani Občeval je a duhovniki in a barabami, pijančeval po gostilnah, uganjal vsakovrstne škandale, delal dolgove. Tudi pri nas se je oglasil. Dali smo mu par goldinarjev miloščine in mu rekli, naj nas ne bodi več nadlegovat, marveč naj se drži svojega prijatelja dr. Lampeta. Zdaj čujemo, da je polieija tega maziljenega božjega nameatnika, tega katoliškega duhovnika kakor kakega potepuha odgnala »per šub« is Ljubljane. »Slovenec« je poročal o početju tega Zavadila tako, kakor da je ta mož bil urednik »Naroda« in »Rodoljuba«, dasi je bil samo pomožni korektor. Vrhunee nesramnosti pa je, da piše škofov »Sloveneo«, kakor da Zavadil brez pravice nosi duhovsko obleko. Resnioa pa je, da je Zavadil pravi in pristni maziljeni katoliški duhovnik, in ima prav tako pravico nositi duhovsko obleko, kakor ljubljanski škof, ki je Zavadilu obljubil službo v ljubljanski škofiji in kakor dr. Evgen Lampe. S cer pa je na Slovenskem v a e polno Zavadilov in je tDrej »Slovenčevo« svet hlinsko ogorčenje nad tem duhovnikom, ki so ga z odgonom odpravili iz Ljubljane, prav nepotrebno! — Slovenec1' je kakor ogrski pes, ki se zaletava na vse strani in grize in napada, kogar zaloti. Zadnjič je nastopil s senzacijonalno vestjo, da je bivši sluga filbarmoničnega društva svojo ženo umoril. Seveda je bila vsa Ljubljana pokonci in se ni mogla preČuditi, da Malica še vedno niso zaprli. Naslednji dan je „Slov." seveda hitro preklical svojo popolnoma izmišljeno in zlagano vest. Ti klerikalci so že tako vajeni, krasti poštenim ljudem čast, da jih že nič ne ženira proglasiti koga za morilca samo zato, ker mu je žena umrla za jetiko! — Finale« tomišeljskega konsuma! Poroča se nam: Tomi-šeljski konsum je šel te dni rakom žvižgat! Za zdaj je vzel to klerikalno štacuno v svoje varstvo posestnik Tan-cek, falzifikatorja Pelca pa, ki se na račun katoliško neumnih kmetov vozi za mastne dijete okoli, bi moral vzeti pod svoje Varstvo pa novi — Žabjek, s Knificem vred, ki je pomagal pri tem konsumu kmete goljufati. Toliko za zdaj. — Slovensko gledališče. Danes zvečer bo predstavlja velika burka s petjem: »Rezervistova svatba«. — V torek je prva operna predstava in sicer se vprizori velika opera »H u g e n o t i«, katero je na besedilo Scribeja uglasbil G i a c como Meverbeer. Slovenski prevod preskrbel je g. prof. Anton F u n t e k. V operi nastopi poleg zopet angaževane primadone gospe S k a 1 o v e in tenorista g. O r ž e 1 -s k e g a vse novo angažovano operno osobje in sioer gospodične K 1 e -mentova, Stolzovain Kuče-rova ter gospodje O ured ni k, Peršl in Lebeda. Večjo partijo ima tudi gosp. Betetto. — Opero vprizoril je g. Dobrovolnv, vodi jo pa g. kapelnik H. B e n i š e k. — Narodna čitalnica v Ljubljani priredi svojim Članom v soboto, dne 8. oktobra v veliki dvorani „Narodnega doma" koncert s tombolo in plesom. Obenem vabi odbor svoje Člane k jour-fixom, kateri bodo pričenši z 19. oktobrom vsako sredo v mali dvorani „Narodnega doma." Na prvem jour fixu svira salonski orkester ljubljanske društvene godbe. — Obrtna pripravljalna sol u na L II. in III mestni šoli prične letošnje šolsko leto dne 2. oktobra z vpisovanjem. Poučevalo se bo vsako nedeljo od 9 do 12. ure dopoldne ter vsak torek in vsak petek od 6. do Va8. ure zvečer. — Prijateljski večer priredi jutri, dne 2. vinotoka zvečer ob 7. ari v areni »Narodnega dome« fer. akad društvo »P ros ve t a« Spored cbgssa 10 koncertnih točk alav. hubljanske društvene godbe, ki ae bodo proizvajale pod vodstvom kapelnika g Poule, predavanje o »Pro sveti in igro »Nemški ne znajo«. Po igri šaljiva pošta; po koncertu ples. Vstopnina za osebo 1 K, za rodbino 3 oaeb 2 K- za di|»ke 40 vin. Čisti dobiček |e namenjen knjižniškemu fondu aP ros vete«; a ozirom nato ae preplašila hvaležno sprejemajo. Vsakdo naj ima pripravljena 2 vin. aa narodni kolek! K obilni udeležbi vabi odbor fer. akad. društva aPro-svete«; osebno se ni vabilo nikogar! — Plesne vaje aa svoje člane otvori pevsko društvo »Slavec« letos začetkom oktobra v svojih društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Gg. pevei in podporni člani s svojimi rodbinami ter prijatelji društva dobro došli. — Plesna sela pevskega društva „Ljubljana" ae otvori v nedeljo, due 9 oktobra ob 2. uri popoldne v društveni dvorani (Tur laški trg št. 1, Pantigamske pivnica I nadstropje) Vse cenjene dame, katere se hočejo udeležiti plesnih vaj, se najvljudneje prosijo, da naznanijo odboru omenjenega društva ivo eni slove, nakar ae jim vabila dopošljejo. Brez vabila ni dovoljen vstop k plesnim vaiam — Odbor pevskega dru-dtva „Ljubljana" |e afcleml, da priredi v z t maki aeconi letošnjega leta sledeče zabave. »Martinov večer« v nedeljo 13 novembra! I., »B jžičmoo« na dan sv. Štefana, 26 decembra t. I. — Občni zbor „Društvene godbe" se vrši v sredo, 12 oktobra t. 1 ob osmih zvečer v steklenem salonu Aurovih dedičev v Wotfovih ulicah št. 12 Na dnevnem redu so: poročila predsednika, tajnika, blagajnika, pregledovaloev računov ter volitev novega odbora; slednjič raznoterosti. — P. n. društveni redni in podporni člani se vljudno prosijo, da s* t<-g« občnega zbora v obilem številu udeleže. — Tamburaški klub,Zvonček' in strelski klub ,Ćrni orel* priredita jutri v restavraciji pri »Crn**m orlu« vinsko trgatev. — Či alnica Vie-Glince priredi jutri v neleljo 2 vinotoka 1904 II. narodno vinsko trgatev v salonu g J Trauna na Glincah po običajnem sporedu. Ker obeta trgatev slav nemu občinstvu b;ti zabavna, dovoli si odbor vse cenjene prijatelje društev na isto najvljuineje vabiti. — Vojna uprava kupi večje kvantitete pšenice, rži, ječnema, ovsa, koruze, leče itd. Ponudbe je vložiti do 24. t. m. ob 9. ure 30 min. dop. pri intendanci 3. kora. Pogoji se izvedo pri vojaških oskrbovalnih magacinih, pri pol. oblasti, ali pa pri dotični kmetijski družbi. — Spomlad v jeseni. C#e-toče rdeče jagode, zrele maline, cvetočo jablan in modro vije I oo je videti v vrtu gospe Josipine Janove na Radeokeora cesti. — Prekanjen tolovaj. Te dni se je oeljal a vozom Fran Peterim iz Kose* pri Iiiraki Bistrici z Reke domov. B izu Jurdan poprosi ga elegantno oblečen tujec, ako mu do voli, da se ž njim nekoliko časa vozi. Tuj »c te je delal jako trudnega. Peter« n mu dovoli, se na vez usesti in kmalu sta bila oba v živahnem pogovoru. Tujec ponudi med vožnjo Pe terlinu si vovke, mogoče da je Peterim malo preveč žganiaizpil; kajti kmalu je dobro zaspal. To priliko je prekanjeni tujec porabil, prerezal Pe-terlinu suknjič in mu ves denar okoli 140 kron vzel. K d se je Peterlin prebudil, opazil je, da je okraden. Peljal sa je takoj nazaj na Reko, kjer je v neki gostilni tujoa spoznal. Seveda, so tatu takoj prijeli, pni njem 80 še dobili 120 kron denarja. — Zaradi kostanja. Dne 28. m. m je mesarski va|eneo Pavel Nadbat tresel v Streliških ulicah mestni kostanj, katerega je prišla pobirat tudi Marija Ž tnikova. Leto je Nidbat odg njal iz drevoreda, a ta se mu je postavila v bran, češ, da ima ona do mestnega kostanja iste pravici kot on. To ga je tako raz kačilo, da je začel Žtnikovo po obratu tepsti z neko topo rečjo in jo je pri tem telesno poškodoval. Zagovarjal se bode pred sodiščem. — Ljubezniv sin je 38 letni Anton Klemene, stanujoč pri svoji mat ri Marjeti v Bohoričevih ulicah št. 29 Ko je prišel sinoči domov in mu mati še ni bila napravila večerje, jo je začel obdelavati z mnogovrstnimi psovkami in jo končno tako vrgel ob tla, da so jo morali pobrati drugi ljudje. Taka surovosti Klemene vedno ponavlja in bo eela zadeva sedaj prišla pred oblast. — Konj se je utrgal danes zjutraj trobentaču c. in kr. 27. peš-polka Antonu Eohtelju pri neki hiši v Trnovem in dirjal po Emonski cesti do »Zvezde«, kjer ga je ustavil hlape« Martin Zupie. Nesreča ae ni nobena prigrodila. — Piska In 19 kron je dobila danes dopoldne neka ljubljanaka lanska od Jere Lipovčeve, poteetniee iz Jezera pri Tomišlju št. 12 Ko je neznanka piško izbrala, je hotela plačati Lipovčevi s bankovcem aa 20 K in ji je ta dala 19 K naaaj, misleč, da je desetak te spravila. »Poštena« kupovalka je šla takoj, ko je denar dobil«, domov si peš piško, za pone-verjenih 19 K si bode pa lahko ku pila tudi vina. * — Dslge bedi DoUnčav hlapec ■ par aonji is Šcofte Loke v Ljubljeno. Preteklo je ie 48 ur, kar s« je odpeljal od tam, a ga še sedaj ni domu. 8§ mu je li pripetila kaka ne sreča ati ie se je mogoče kje aapil, ie ni anano — Aretovan je bil vieraj na juinem kolodvoru delavee 1*. Hubelj, rojen leta 1882. v Križati v kamni-škem okraju, ker se je hotel izaeliti v Ameriko, ne d« bi bil zadostil vojaški dolinoati. — Pogreto se M. Drovenik, urar na Starem trgu št. 16. Navedene« je dne 27. m. na. pustil zaprto trgovino in pisal is Gradca, da ga ne bodo več videli. Drovenikov« trgovina ni je pasivna in so bile krive, d« je o 4 šel, le neke privatne zadeve. — Dslavsko gibanje. Včeraj ae je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov in 5 Slovencev, naaaj je pa prišlo 15 Sloveooav. — 27 Hrvatov ae je odoeljalo t B)-hinjako Biatrico. — V Hrušico je šlo 25 Hrvatov. — Na Duaaj je šlo 40 Kočevarjev kostanj peč. — Izgubljena sta bila dne 28. m. m d taik in solnčnik. — Našel je »Lloydov« natakar Krakar zlat sčipalnik. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrči danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9 uri. Vstoo prost. — Bczoparnik Kaiser vVilhelm II. je 27 septembra zjutraj srečno iz Bremna v New-York dospel Zastopnik tega društva je Edvard Tavčar, Kolodvorske ulioe štev. 35. — Hrvatske novice. Na zagrebškem vseučilišču ie bilo v pretečenem šolskem letu 1006 slušateljev, in sicer 928 rednih in 78 izrednih. Po fakultetah so bili razdeljeni: na bogoslovni 107, na pravni in državnopravni 664, na modroslovni 147; gozdarskih slušateljev je bilo 32, v farmacevtskem tečaju pa 36 slušateljev. Po domovini jih je bilo iz Hrvatsko Slavonije 827, iz Dalmaoije 59, i« Primorske 11, is Kranjske 3 iz Štajerske 3, iz Bosne in Hercegovine 48 itd. — Električna železnica Matulje-Lovran. Ustanovilo se je »Istrsko akoijsko društvo za male železnice«, ki je v z rezi s kreditnim zavodom v Trstu in začne graditi še letos imenovano električno železnico, ki mora biti gotova do 1. junija 1905. — Kipeči mošt usmrtil dve osebi. V Bukovcu se je hotel viničar J os. Založnik napiti gospodarjevega mošta ter je v ta na men razbil okno ter zlezel v klet. Valed kipenja mošta pa se je bilo nabralo v zaprti kleti toliko ogljikove kisline, da se je takoj nezavesten zgrudil. Enaka usoda je zadela tudi njegovo 15 etno pastorko Rozalijo, ki ie šla gledat za očimom v klet. — čudna kmetska zarota Ka kor poroča novosadska »Zastava« so razkrili v Kutini kmetsko društvo, ki je imelo ime »uradniško društvo« ter namen, odstraniti vse prave uradnike, da prevzamejo kmetje njih mesta. Društvo je imelo 30 članov. — Slovenci v Ameriki. Ljubljančan samomorilec v A m e r i k i. V Brooklinu se je zastrupil 19ietni pleskar Robert Stony iz Ljub jar.e. V Ameriki je bival šele nekaj mesecev. Samomor je baje is vršil valed neozdravljive bolezni v želodcu. — Utrgana električna žica je ubila v rudniku Thomis Slovenca Jo s. Gregorčiča, doma iz Okroga na Dolenjskem. — Pre* mog je ubil v neki tovarni v Pue-biu Slovenca Anton* Š tu pni k a ie Z »goric j. Ponetrečeni je bil šele 23 let star in malo Časa oženjen. — Najnovejše vesti. — Rit-mojster — ropar. Nedavno je vpokojeni hutarski ritmojster Alfonz Maver p 1. Eichrode zginil z Dunaja, kjer sta napravila z ženo veliko dolgov. M«yar se je šele pred enim letom poročil s bogato nevesto, a živela sta tako potratno, da sta vso doto zapravila. Sedaj pa se je zvedelo, da ie »plemeniti« ritmojster vlomil v Bjdapešti v stanovanje svoje gospodinje ter je odnesel mn £0 obleke in dragocenosti ter zbežal na Dunaj, kjer so ga prijeli. — Društvo proti malo vrednim kolportainim romanom se je ustanovilo v Borohnu. Društvo bo raaširjalo na debelo dobro ljulsko literaturo ter razpi- aoje nagrade po 18000, 12000 m 8000 mark za dobre roman«, ki ae v teki obliki in po isti ceni kot kolportaŽni romani raaširjajo med ljudstvo. — Avstrijec — ameriški milijonar. V New Yorku je umrl Avstrije« L Fleiiehma i n, lastnik nrv« dunajske kavarn« v N«« Torku, ki si j« pridobil veš milijonov premoŽenja vešinoma s dunajskim peeivom. — Tajne načrte nemških vojnih ladij je i a d a 1 neki tuji drŽavi ravnatelj ladjedelniee v Kielu Brokmajer. • najstarejše ljubimsko pisme. V Kaldeji so našli nedavno na glini vtisnjeno najstarejše Ijabimsko pismo. To čudno pismo je bilo pisano 2200 let pred Kristovim rojstvom. Naslovljeno je bilo na izvoljenko, ki je bivala v Sipari, dočim je zaljubljenec živel v Babilona. Pismo se glasi: »Dami Kasbuji (mala ovca) jc to namenjeno. Naj ti bog solnca in Marduk naklonita večno Življenje. Pišem z željo, da bi zvedel kaj o tvojem zdravju. O sporoči mi o tem. Stanujem v Babilona in te nisem videl, kar me zelo vznemirja. Sporoči mi, ako prideš k meni, da bom lahko srečen. Pridi! Da bi dolgo živela zaradi mene." • Nemoralni okostnjak. Na Bavarskem so takozvani liceji, na katerih lahko katoliški teologi absolvi-rajo svoje vseuČilišČke Študije. Nedavno jc prišel novoimenovani profesor v tak licej. Ogledal si jc zbirke. Antropološki oddelek je bil zelo skromno zastopan : le eden človeški okostnjak sa mu je režal nasproti. Toda Še nekaj je našel zraven okostnjaka, kar pa vkljuS svoji veliki učenosti ni vedel, kam naj uvrsti. Zdi se mu, da predstavlja iz voska narejen list. Poklical je služab nika. Ta mu je stvar pojasnil: figovo pero je, ki ga obesijo okostnjaku, ka dar ga med predavanjem postavijo pred teologe. • Maksim Gorkij. Nedavno je bil G >rkij s svojo »prijateljico«, gledališčno igralko Andrejevno iz Moskve, v Helsingtforsu, da obišče svoje prijatelje Fince. Finoi so ga aprejeli in počastili kakor kakega kronanega vhv*arja. Njemu na čast je bila v Finskem gledališču slavnostna predstva. I/rali ao njegove »Malomeščaoe«. Gledališče je bilo natlačeno in Gorkemu so se pnre jale prisrčne ovacije. Po predstavi so pr rodili Finoi Gorkemu banket, pri ikateremu so napivali najodl č nejši fioaki učenjaki in književniki. Drugi dan je bil Gorkij slovesno sprejet na vseučilišču. Dijaki so mu izročili spomenico vdanosti: »Maksimu G rkemu — v znak oboževanja — finska mladež«. V zahvalo je Gorkij poklonil dijaSsvu finski prevod neke Bvoje knjige s posvetilom, v kateri želi, da bi mladi Finoi dosegli svobodo in srečo, da bi napredovali v znanosti za svojo lepo domovino. Na kolodvor je spremilo G )rkega na tisoče ljudstva, ki mu je pelo v slovo, dokler ni vlak odrinil med navdušenimi klici. ' Slovenska naselbina. »Nova Domovina« je printsla sledeči poziv : Zdolaj podpisani Slovenci ponujamo rojakom izvrstno zemljišče v zakup, kjer bi se dala ustanoviti lepa slovenska naselbina. Sami smo si ogledali ta svet v državi M ssouri, 125 milj južno od velik-ga meata St. Louisa. Cas je že, da se enkrat mi Slovenoi malo predramimo in začnemo misliti na naseljevanje na kmetijah čemu bi pustili vse svoje moči v zakajenih tovarnah, oslabeli v najboljši moški dobi in nikdar ne bili gotovi svojega obstanka, avojega zaslužka? Nikdar ne veste, kdaj preneha delo v tovarnah in kdaj ste vi in vaša družina ob zaslužek. — To zemljišče je rodovitna zemlja, deloma gnčevito, na nekaterih krajih je videti nekaj drobnega kamenja, a samo za pest debelo, spodaj pa je rdeči ilovec. Svet je bogato obresten z gotdi. Svet je pripraven za breskve, jabolka, vinograde, jagode, buče, koruzo, krompir itd. Dobi se za 4, 5, ali 6 dolarjev aker, ali oral, kar je 44.000 štirjaških čevljev. Treba bi bilo sekati, aa prvo leto toliko, da ae spomladi vaeje dovolj za življenje, potem bi ae posekalo za travo za živino itd. Breskve obrode v drugem letu, trte v treh, jabolka v štirih itd. Potrebujemo 25 družin ali oseb za začetek, preje se naselbina ne more začeti. Kraj je tri mlje od postaje, voda je zdrava studenčnica, blizu je li ack H ver. Manj kot 40 akrov za 200 dolarjev se ne more kupiti. Lesa je na zemlji dovolj, da si naselniki izdelajo svoja poslopja, drugo lahko prodaste za dva d jlarja aeženj. Za vsa nadaljna pojasnila se lahko obrnete na podpisane. Louis Lauache, l/o«iYm« timkturm trkut-MUMfj'M i*n 4 €*lij 8 opazo- tra; |fi vanJa 1 v min § § *mmf co Vetrovi 30. 1. 9. zv. 7. zj. 2 pop. 737'7 I 128 7387 7390 116 152 si svzhod al. zahod p.m. svzb. Nebo oblačno del. jasno del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 12 1°, normale: 12 9°. — Padavina v mm 11. Borzna poročila. „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi duu. borze 29. septembra 1904. Naloibeui |M*ptrji. 4 2°/0 majeva renta . . . . 4'2°/0 srebrna renta .... 4°/0 avstr. kronska renta . . 4 . „ zlata „ . . 4°/0 ograka kronska „ . . . 4°/0 „ zlata „ . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 4Vi°/© posojilo mesta Spljet . 4Vi°/. n n Zadar . 4V//0 bos.-heic. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/o n » „ ž. o. . zst pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z. /i7o 11 o/ 10V0 pr. Denar 99-60 99 65 99-50 119-40 9765 118-75 99-50 10025 100 -101*— 99-60 99-60 10170 106-95 100-50 zast. pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr.......II 10050 z. pis. ogr. hip. ban. . 100*10 obl. ogr. lokalnih Že- j leznic d. dr..... obl. Češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-PoreS lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... 3% „ juž. žel. kup. V, Vi 41/a°.'o avst. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od L 1860*/, . . . „ „ „ 1864 .... „ tizske..... „ zem. kred. I. emisije « * n 11- n n ogr. hip. banke . . „ srbske a frs. 100 — m turške..... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoške „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa „ . . . Ogr. n n u ■ • • Rudolfove „ . . . Salcburške n . . . Dunajske kom. „ . . Delale*. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnosten&ke „ . . Piemogokop v Mostu (Brftx) Alpinske motan .... Praške žel. indr. dr. . . . Riuia-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovT. družbe . Češke sladkorne družbe . . Vttlnte C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci . 100 — 10075 98-50 99 — 306*90 101'— 184 — 262- -161*— 308 — 297*— 270 — i)3 — 134*75 20*80 469.— 78* — 85-— 67-— 54* — 29-10 65'— 77-— 520 — Blago 9980 99*80 99-70 119*60 9785 118-95 101 — 101*25 100— 102 - 100 — 99-90 102-10 107-95 101-50 10110 10110 101 — 101*75 308 90 102 — 186 266 163 318 308 275 97 135 21 479 83 90 71 56 30 70 81 530 87-— 88 651-50 652 |jt613-669-777 249 •50 655-i 484' 2462-527-310 508 175 1622 670 778 250 661 50 485 —12472 — 528 — 314 -| 512 —i 175- 50 50 75 80 50 50 50 50 11-35 1902 23-48 23-94 117-35 9510 Rublji......... 253 50 Dolarji.........B 4-84J 11-39 19-04 2356 24- - 117-55 95-30 254-25 5 — i l Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu vsemogočnemu v njegovem neumljivem sklepu dopadlo, na&ega iskreno ljubljenega nepozabnega očeta, deda. pradeda, oziroma brata, gospoda Ivana Gotza hišnega posestnika danes, 30. septembra letos ob polu 12. ari zvečer po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoCe v 70. letu njegove dobe poklicati k Sebi v bolj Se življenje. Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v nedeljo, 2. oktobra, ob 4. uri popoldne v hiši žalosti. Sv. Petra cesta fit. 29 slovesno blagoslovljeni in nato pokopani na pokopališču pri Sv. Krištofu v lastni rakvi. Sv. zaduSne maSe Be bodo brale v več cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Ljubljana, 30 septembra 1904. Bertram f»otz, c. kr. rač revid., sin. — Zofija C»olz, hči. — Ivana in Kristina diotz, sestri. — Hlarlja f-ot* roj. Mn/, sinaha. — FinI, Božidar, Krna, Tlrliin, vnuki in vnukinje 2860 Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega preljubega sina, brata in strica, gospoda Gabrijela Černe kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-srčno zahvalo. i '.j sebe j in iskreno se zahvaljujemo čast. gosp. župniku MalenSku za tolažilne obiske, gosp. načelniku kurilnice južne železnice za dovolitev dopusta, osobju kurilnice in vsem gg. stanovskim kolegom rajnega za spremstvo in venec, slav. pevskemu društvu „Slavecu za gin-Ijivo petje ter vsem d&rovalcem lepih vencev. Srčna hvala! V Ljubljani, 1. oktobra 1901. 2854 Žalujoči ostali. MATTONI-dEVA I alkalična kiselica najboljša namizna in okrepčujoča pijača preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih. o—8 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnar-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Poštna pomožna uradnica biizu Trsta Želi svoje mesto preme-niti na Kranjsko ali Goriško. Ponudbe pod flA. 50'\ Trst 7, poste restante. 2867—1 Od c. kr. vlade konc. privatno učilišča Eme Schlehan v Ljubljani Židovske ulice št. I. Sprejem učenk vsak dan od.9.—IZ. ure dopoldne. Kroji se prodajajo po meri. Ugledna, premožna cl o m ti z dežele, Želi dopisovati z gospodom, Slovencem, starim od 40 do 45 let. 2859 l Ponudbe pod Šifro flšt. 100" na uprav. „Slov. Naroda" do 20. oktobra. *5j> Ttt Tn tn Tit ttš trt tit {Mlad gospod/ lične zunanjosti, uradnik in posestnik na deželi, se želi tem potom seznaniti v svrho ženitve z gospico v starosti od 18 do 20 let z 2000 do 3000 K gotovine. Le resne ponudbe in s sliko, tjr katera se vrne, blagovolijo naj se pošiljati pod „Blagor 83* upravništvu „Slov. Naroda". Kavarna EGIA cm 99 je vsako soboto in nedeljo vso noč odprta. T T T f T Pri podpisani Štedionici (hranilnici) se ima popolniti mesto drugega knjigovodje z naprej plačljivo plačo letnih 2000 kron in sicer na poizkusoo dobo od treh mesecev. — Nastop takoj. 2840—1 Reflektanti naj izvolijo svoje prošnje nasloviti na podpisano štedionico. jelovarska štedionica. JVarstvena znamka. Ustanovljeno 1718. Marijaceljske želodčne Kapljice edino prave iz Sfhopfove lekamr „Zur (■nadrn-mtiiteiv iflurljliiem Olju (Mariazell) v stekleaiCicah po in »O vin. 2475—5 Pristne le v stekleničkah, zavitih v zelenobelo pasaste fekat-Ijice z varstveno znamko Marije pomočnice v Marijinem Celju. Dobiva se v Ljubljani pri gosp. Plceoll|dvornem lekarnarju in v vseh drugih lekarnah. Če ne pa se naj naroCe naravno^. Gospodična se sprejme* na hrano in stanovanje u Gosposki ulicah štev. 4 /. itmlstr. na ulico. 28 41 Mesečna soba lepo meblovana, se odda v bližini vojašnice pečpolka št. 27. Več se izve v Ravniharjevih ulicah št. 4, 1. nadstr., desno. Šivilje se takoj sprejmejo 2866 i Sv. Petra nasip stev. 35. Gostilna z vso opravo vred se odda takoj v najem. Kje? pove uprav. „Slov. Narod.. Mlada, poštena deklica z dežele se takoj sprejme kot učenka. Ponudbe naj Re pošljejo Mariji Jemec, špecerijska trgovina v Ljub-Ijanij Tržaška cesta št. 8. Wt—l Uradnik vešč knjigovodstva in trgovske ko respondence išče za popoldanske ure opravila v kaki pisarni ali kontoarju. Ponudoe na upravništvo „Slov. Naroda*. 2784-S Objava. Podpisana Marjeta Virk, vdova Dimnik, posestnica v Duplici, sodni okraj Kamnik, izjavlja s tem, da za dolgove svojega soproga Janeza Virka, sedaj neznanega bivališča nisem plač niča, torej naj njemu na moje ime nikdo nič ne upa. 2*4 ^ Marjeta Virk vdova Dimnik. V narodni kavarni se oddajo sledeči časopisi: , Neue Freie Prease", „Fremden-B!att", „Die Zeit", „Reich8wehrt", „Arbeaer • Zeitung', f,Illu8tr. Extra Blatt", .,Agramer Tagblatt". „Narodni Listy'\ , Politik4*, „Narodai Poli tika44, „Hrvatsko Pravo , Edinost", ..Inte-ressantes Blatf4, ..Mependcirfer", „Wiener Witz-Blatt4', „Oesterr. Wochenechrift \ „Slovenski Narod*4, „Laibacber Zeitang", „Narodne Novino44. 2847 Najlepša, napol volnata ženska krila z modernimi barvastimi bordurami, pol tu-| cata po 4 gld., temno križasta pol tucata po 4 gld in pol. pasasta gld. 4 /4 franko na vsako postno postajo po&ilja Jakob Brady, Jimramov (Moravsko). 2834-: Poizkusna naroCitev pol tucata kril prepriCa vsakogar o izredni cenenosti in ga vzpodbudi za nadaljna naročila. najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeo G. FLUX Gosposke ulice št 6 284 priporočit In miiiim^h I«- I>oIJp-< službe iskajode vsake vrste za IJubljMiio In drugod. Potnlnu tukaj. — %Mtmit'iie|e « plisarnl. — Vrstna In kolikor možno liltra potitrrzba iagoloi IJ»*n«. 00 to 00 Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. JQ E2 26 6670 Kdor trpi ca padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem broSuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja nrlv. Selit*an«»m-A|iotl»«Hfce Frankfurt a. VI. 541—32 Išče se spreten gostilničar 7* v»^jo gostilno v Ljubljani za 1 november. 2836-2 Izurjene šivilje sprejme takoj od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje 8 tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo: 63 črkami fl. —-70 ©O ,. „ —-85 127 n u i-ao 140 || „ »SO 211 „ „ 2-— 253 črk fl 2-40 354 i, || 3— 468 „ ., 3-60 640 „ „ 5-- 809 „ „ 6 — . ^ * i . i j., Dunaj I, Adlergasse 7 jn J. LEW!NSONf tovarna stampilj in gumijevi!* tip, graverska dela. (teletom 12.179) 1,1 Zastopniki »e ižžejo. Veu««J««e »e vzame nazaj. cenovnik o vsakovrstnih Stampibjah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, kleSče za plombe, v&galni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Prese za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, Puškinskaja 16. C'enovnlkl zastonj. 76 rdi Gr^dašks ulice št. 8, I. nadstr. Elegantno meblovana Lesecna soba v pritličju, s posebnim vhodom, se odda s 1. oktobrom v Gosposki ulici št. 15. Poizve se istotam, pisarna levo. Sadna razstava v Radov je odprta le še kratek Cas! Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan cd 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 30 vin. 2.87—5 Vljudno javljam slav. občinstvu, da imam na razoola&o ves Cas Lovske >ezoue vsak dan sveže m zajce. Kria £*, Gosposke ulice št. 15. (Palača Auersperg.) Več let obstoječa Mili 1 Iti ijaki se sprejmejo pri boljši družini na stanovanje in brano pod zmernimi pogoji. Cjubljana, Glavni trg št. 25 1. nadstropje. 2*722-10 Vinarna p Petr« Lassoika 2 na Marijinem trgu št. I se s i. oktobrom opusti in se bodo od takrat naprej prodajala vina čez ulico v špecerijski trgovini. Lili (z mešanim blagom) se proda _oziroma da takoj v najem pod najugodnejšimi pogoji. Lokal leži poleg davne ceste blizu železnicne postaje na najlepšem prostoru v veejem tarnem okraju na Dolenjskem. Gotovine treba takoj najmanj 2000 K, za ostanek se eventuelno počaka proti dobremu poroštvu. Vse drugo po dogovoru. — Naslov pove upravništvo -Slov. Naroda". 2539—1 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 1*80. 1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ara z verižico, natančno idoCa, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff. žepnib robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec -r ustnik, za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novest, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepe i nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 Saljivib predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denana vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti rostnemu povzetju, ali če 2838 bo denar naprej poš*je s kožo 1 gld, brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešiČevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej preti povzetju. Janko Ev. Sire v Kranju. 3381-21 Sprejmem takoj 2 mlada trgovska pomočnika ki naj bi bila dobro izurjena v trgovini z mešanim blagom. Nastop lahko takoj ali pa v 6 tednih. Sprejmem tudi 2732- 5 iz dobre hiše, ki bi imel veselje do trgovine. RUDOLF ZORE Jesenice, Gorenjsko. Dunajska razpcšiijalna tvrdka h,Jungwir!h, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Grenčica „Florian" in likšr „Florian" najboljša kapljica za želodec. Dr. Friderika Lengiel-a rezov balzam« Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše tepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer Z njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno Barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažno3ti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 895—13 Dr. Friderika Lengiel-a B8M0B-VSIM NajmilejSe in najdobrodejnejše milo, za kožo nalafcč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Mlad, oženjen in izprašan strojevodja in strojnik, obenem tudi strojni ključar in vrtljar, vešč popravil in montaže, išče službe. Naslov pove upravuištvo „Slov. Naroda". 2827—2 Ljudevit Borovnik puafcar % Borovljiih ( Ferlaeli) liti koroikem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušak za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-vainici in od mene preskušene. - llustro-b2 vanl ceniki zastonj. 40 ■ ura Pozorgg. krčmarji! Podpisani, ki je znan po celi Istri (ker je služil kot sodni sluga) in kojemu so znani vsi kraji, kjer se pridela dobro vino, se priporoča cenjenim krčmarjem, da se radi zaupno nanj obrnejo pismeno ali osebno. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. IVI a i* t i xi Sreboth trgovec 2828-2 Poreč, Istra. h m ■ i Zahtevajte le čistilni ekstrakt Globus kakor ga kaže ta podoba j/ globus^,., PUTZ" ^Alleinit EXTRAC: BeshsPutzmiJ 'riti Schi liueste' Firma u.Globut, MadeJ ker se ponuja 2 2444—2 mnogo malovrednih posnetkov. Fritz Schulz jun. Aktiengesellschaft, Leipzig n. Eger. Šivilja ki zna dobro krojiti in šivati, išče dela po bišab ali za doma. 2789 -0 Izve se v prodajalnici: Franc Medic, čevljar, Marijin trg št. 5. Išče se dobro ohranjen Na prodaj je več sto kosov stoječega lesa hrastov in smrek ob državni cesti. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2804-2 Kuharica (M In se sprejme na deželi proti dobri plači. Ponudbe sprejema uprav. „Slov. Naroda" pod šifro „Kuharica". (jardinera), za 8 oseb in več, ter za vprego tudi z 1 konjem. Ponudbe na: Matija Wasmeyr v Vipavi. 2823 -2 50 mm visoke in ravne kupi K A R O L JELOVŠEK na Vrhn>fc>. s* At., ena če 23 let, druw^ pa š* 11 let da*kn prosl-%. Naprodaj i* tudi grozd oDil'noa« ia več stavbnih parcel v izmeri 7 oral, kol Ipo a 17 okni in p > t S*et je obdelan, p »j <* Josip Seidl v Sp. Šiški pr' L.ublj&ii*. 2799—2 Jzvrstne pralne moči. Ceno, ker izdatno. NTE CHBJSTO Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „M0NTE CHRISTO". Naprodaj v vsaki konsumni zalogi ali pri vsakem večjem trgovcu. 1867—14 == TVORNICA AP0L0N0VIH SVEČ m MILA na DUNAJU, VII. = Udeležnik z vlogo 10.000 K se išče za izdelovanje večje množine priljubljenega, dobro vpeljanega in prav primernega predmeta z veliko razpečavo. Dopisi se prosijo pod šifro ,Rentabel' upravništvu „Slov. Naroda". 2782—3 V jako živahnem trgu na Dolenjskem, odda se dobro vpeljana gostilna poleg farne cerkve, katera obstoji že čez 100 let. Zraven iste je lepo kegljišče velik gostilniški sadni ter soČivni vrt, gospodarska poslopja, več polja in nekaj vinogradov. Zraven gostilne bi se tudi lahko vpeljala mesarija ali kaka druga trgovina, kajti prostori so za vse jako pripravni in protorni. Najugodnejši pogoji. 2BR2 3 Naslov pove npravništvo „Sl. Naru. Kupujte naravnost od izdelovalca! Najpopolnejše 2724- 4 Mine »asove za dimeljno in popkovo kilo, suspenzorije, dobro prilegajoče se, trebušne pasove, nogovice in povoje za krtico (krČno žilo), držalce in ortopediške zravnalce za skrivljeno hrbtenico. Umetni deli telesa in bandaže vseh vrst. Edina solidna izdelovalnica Bohuslav Pecka bandažist in ortopedist v Pragl^ JunfmanoTR tri da 34 n. O** ti o oešl*o posteyno pefye!j 6 kg novega skubljenega K 9 60, boljšega K 1*2—; belega jako mehkega, skubljenega K 18*—; K 24*— snežnobelega, mehkega, skubljenega K 30 — K 36—, Pošilja se frako proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame 5 proti povrnitvi poštnih stroškov. 2471fc Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem. 8 dni na poizknšnjo pošljem vsakomur svojo pristno -nikljasto == Roskopf remontoarko -na sidro. = Te ure imajo močno Roskopf-kolesje na sidro in močno nikljasto okrovje. Cena z verižico in tokom vred ajltl.;*.»<<>, 2 kom. staneta le gltl.!4.50. Triletni pismeni jamstveni list priložim vsaki uri. 2 2220 —6 Razpošilja le proti povzetju ip Spiering Čudovito ceno prodajam nove brezhibne visokoramne šivalne stroje „Singer" za dom in za obrt s 51etnim jamstvom proti gotovemu plačilu. Ročni šivalni stroj K 42—, družinski stroj, ki se goni z nogo K 49, Ringschiff K 78, Centralbobbin K 90 s pokrovcem in pri-tiklino. Cenovniki ob sklicevanju na „Slov. Narod" gratis. Razpošilja s* proti plačilu K 15, ostanek po povzetju; plačila na obroke so absolutno izključena. M. Rundbakin, Dunaj IX/' Lichtensteinstr. št. 23. Ustanovljeno 1875.) 15-4 Angeljnovo milo JViarzet jsko (belo) milo. z znamko 972—100 sta najbolj koristni ŠtedHlli IVI 111 TOVar"a mi,a za hišno rabo! - —Bssssss Pavel SeeiTiann Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj o Cimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. uzajamna zavarovalna banica v IE3 r ei gr I. Rez. fondi: 29,217.694 46 Mi. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z % m *» i* It o z I ilovaiiriko . n«rudiio upr«vo. 3—113 Via pojaanila daj«: Generalni zastop v Ljubljani, če^ar pisarne ao v laatnej baučnej hiši aUcah mmm v. 12*. MMaiMnnwnnnvBnnaBi Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder postaje Dovoljuje iz čistega dobička izdati, podpore v narodne in občno koristne namene. Izdelovatftlj vozov FRANC VISJAN LJubljana, Rimska cesta št II priporoča svojo bogato zalogo novih in Že rabljenih 237—37 VOZOV. Lep mlin na deset kamnov in dvanajstimi stopami ter x vedno močno vodno silo na Primustku, tik okrajne ceste, pol ure od mesta Metlike, se proda po nizki ceni. Poleg mlina je tudi se potrebno poslopje, dve šapi, konjski in živinski hlevi, veliki svinjaki, kozelc (toplar), pod in kozelc; zraven je tudi sadni vrt, travniki in hosta z debelimi hrasti do 8 oral, za prašičjo in živinsko rejo jako ugodno. Natančneje se izve pri prodajalcu Frideriku Skušek, trgovcu in posestniku v Metliki, Dolenjsko. 2811—2 t t •i* •*» *vr> „Narodni dom*'. Pred in po gledališki predstavi vedno sveža2829 2 §m in n pa pristno vino in sveže pivo. Nujno svarilo. Častit« občinstva v nJega lastnem interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami po ▼elieevati in spravljati na tr£. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj 1 le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni KUNEROL je dokazano prva In najboljša rastlinska mast, ki je kot najčišča jedilna*mast priznana od avtoritet. 2568—6 ■asBjjsssggpjSSŠ "3 Popolno nadomestilo za surovo H maslo, svinjsko mast, maslo itd. *e^*v ^; A Zahtevajte ,,Kunerol" v vsaki boljši prodajalnici _t* \jestvin. V kraje, kjer se ,,Kunerol" se ne dobiva, Sgfi0HSSŠ9& i II pošiljamo poskusne postne Skatlje po okoli 5 kg ' ^&hte>^<'& * H bratiu po 6 K 50 h za Skatljo, Iranko na vsako tMwtfMi> s j! avstro-ogrsko posto proti povzetju. Za razpece- š&l^TL™ J^m! valce po železnici v zavitkih po '/i ali 1 kg, v ^C^Pf^^S-SSS"Vi** zabojih pa od 10 kg naprej. ^> i • Za gro »iste prednostne ceo " rMŠIžZž Brošure in zdratniiki izpriimi« zaitMj. PEGisfRjFrrt sc Perj e za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 86 -EPred škofijo št. 20. Zunan a naročila se točno izvršujejo Spreten j u trn j i zaračunalec in se sprejmeta takoj. VeČ pove posredovalnica za deli in službe Th. Nowotny, Dunajska cesta št. 11 v Ljubljani. 278 S 1. oktobrom t. I. se oddajo v Metelkovih ulicah št. 19 prostori v katerih je bila nastavljena prejšnja ljubljanska zaloga Mengiške pivovarne. Prostori obsegajo: 2770 3 stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje, sobe za služinčad, podstrešje, dalje hlev za 3 konje, prostorno dvorišče in še različni drugi prostori. Ogleda se lahko tamkaj. Natai i neje se poizve pri gospodu Franu Leskovicu, Kongresni trg Št. 2, I. nad. od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne. 1 Prra in najstarejša toTarna za rastlinah v monarhiji Emanuel Khuner 6 sin D=JiajXTVL EtaMranam V najem se vzame posestvo z večjim lepim travnikom na pe>u zemlji blizu železnice. Hiša mora iti klet in 4 do 5 sob. 2802 2 Ponudbe pod ..Posestvo" uprav niŠtvu „Slov. Noroda*. ^k'^a% ^fc 4fc ^a ^fc ^arfafe AAmA v^ v^ ^9 ^9 v^ ^9 ^9 ^9 w9 ^9 xj f Dobra kuharica v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h. 0b8eza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in }e trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica a svojega strokovnjaBkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in kone^no varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič" dražja, nego znane nem&ke kuharske knjige. 282—45 Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". ono jo EMF~ zajamčeno čisto ^MK m Drez vsake škodljivo primesi - Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—26 Dobiva se povsod! Ustje (Češko) Ustje ((Mu) Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu, 1 Originalni vzorci iz Cotidona so ravnokar došli. P. n. občinstvo st vljudno vabi, da si to lopo blago ogloda. Engleske 5kl«disčc cblcR" u Ljubljani Mestni trg štev. 5. 2807-3 Ustanovljeno^!. 1862. Telefon.štev. 584. DUNAJ, VIL, Kaieerstrasse 71, vogsi Burggsss*. ISTaLj^rečJeL In. 2^aLjo"bsež:n©j6a. zalogo. peci navadnih In tudi najelegantnejše opremljenih. Specialiteta: V vseh barvah v ognju emallirane peči. Regulacijske polnilne peči od K 13 — naprej. Štedilniki, ognjišča * strojna ognjišča velikosti. Plinove peči, peči z železnimi pečnicami, peči za peko, sušilni aparati itd. 2459-9 Specialni katalogi zastonj in poStnine prosto. iz chevreax-usnja, boxcalf-usnja, teletine itd. je prignano najboljše ki brez truda povzroča II 2448—5 prekrasen blesk! Konservira in ohranja usnje mehko. Preprosto ravnanje! *^HS v .i*— Dobiva se skoro v vseh trgovinah. FRITZ SCHULTZ jun., Akt -Ges., Eger i. B., Leipzig. -J -i 'h -I -I JI Prevzetje gostilne. Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu, da prevzamem ;obra dobro pivovarne G. Auerjevih dedičev v Wolf*> vih ulicah št, 12. Točil bodem priznano dobro pivo iz pivovarne G Auerjevih dediCev ter najboljša domaČa vina, katera dobivam direktno od vinogradnikov: 2819—2 cviček, blzeljsko vino, teran In prosekar. Posebno bodem skrbel za dobro kuhinjo, da mi bode mogoče cenjenim gostom postreči z najboljšimi gorkim! in mrzlimi jedili....... V obilen obisk se vljudno priporoča J A H. O D 81» UM T gostilničar. (•S— ¥ i: & T Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Ma^ka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedoseglj vo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljSujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-Jenju. Lečijo vse bolezni na Jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni me&čanski ali kmečki hiSi. Dobivajo se samo: Meilna lekarna. Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 2477-5 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št 36, poleg cerkve sv. Marka, Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena Je natileclnja in sicer franko dostavljena na vsako poŠto: t dueat (1? MteUl«*nle) t h t i ducate (49 ateklenle) II «« H. * ducata (94 ateklenle) § R. 5 ducatov (60 ateklenle) 19*— 14. 3 ducata (3« ateklenle) 11 K. | A <* Imam na tisoče priznalnih pisem, da j ih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so 8 posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župrik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljak iti. Ustanovljena I. U36O. Mestna lekarna, Zabreb, Markov trg št. 36( poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! Mehanik Ivan škerl Opekarska cesta it. 38. Šivalni stroji ne naj mlaji Bftetnle in v to stroko spadajoča »•pravil* izvrtajo prav dabra SaaaaaaaaaaAaaaA44SSaaaaaaA*t A. KUNST ~*~ Ljubljana -a-ŽldoTrelce vilice -4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelke za dama, gospoda In otroka Ja vadno na lzb.ro. Veakerftna naročila iavrlajejo ae točno in po niski ceni. Vse mera ae shranjujejo in sasnamsnajejo. — Pri sunanjih naročilih blagovoli naj ss vaorec ▼poslati. m m n m n n m n % n m n n % % n n n n n n n Ign. Fasching-a vdove 5 ključavničarstvo * Poljanski nasip it. 8 (Relchova hiša) S priporoča svojo bogato zalogo % atedilnlA ognjia* j najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, J z žolto medjo ali mesingom montira- % nih za obklade s pečnicami ali kahlami. s Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja g naročila se hitro izvrfte*. m ^htnnnnnnnnnn*xnn*n%9%9nnnnn* S »9 A. KRAGZMER "S, Ljubljana Sv. Petra tesla 6. priporoča popolno zalogo kratkih klavirjev, mlgnonov in planin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c. kr. dvorna zalaga-telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjen strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše. b: za polovico cene Sutoni lian za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc Ljubljana 41 Špitalske ulico štev. 5. I ooo«ooo „J(&ths"-voda sa prsi. ^ Seniacioualno sredstvo v dosego prekrasnih prsi in edino po STOJem presenetljivem učinka. „Knthe"-vada mm pmi se rabi le na zunaj, je torej primerna ta v»akrino konstitucijo ter je docela vejeta bilns in zajamčeno neškodljiva. Staklenica stan« 4 g Id. z navodilom o uporabi vred. Raspoiilja diskretno in pod povzetjem 2119-10 mdm. Kathe Menzel Dunaj, 18. okr., Schulgasss 3, I. nadstr., vr. 60. Pri aleaaJo, altr* Olnlfc, anajletni aoloanl, ■pattajlk, pmtlivl, tr-ganju, vratni m in plju^nlb kol«xalk, prrhlaj raja, loiloreltmu in «laaljlvaaau Uaalja, v ojaaanje in ali r« p I Janj a alabatnlh in mala-l*r%nia oir«k priporočam sedaj zopet svoje priljubljena, a>4 iSravnlSev Lahusenovo ribje olje. Jfa «flbol|Se HOblsa a>l|«> m na|we»r|lM urlakom. T^on avrl, obnavlja nk«ip, paaprau> tek m poieea v kratnraa mmmu ta-lasne nt ari. DA naj se mu prednost pred vasmi podobnimi preparati in zdravili. Vsled dobrega in prijet nega akasa ga rado oliva staro m mlado. Letna poraba vadno raae, najboljši dokaz dobre kakovosti in priljubljenosti. Mnogo izpričeval in zahval Cen a 11 *•> vin. in 9 14., zadnja ae bolj izplača pri daijli porabi. Varajte ae ponarejanj la pazite pri k upe vanju na araae ladelei atrija lekarnarja ■'.n-*mmma»^«m»* w Brenaa. — Dobi ae v a ob leksrash. — Olavne aaloa;e ajSJanal |anl v lekarnah: ..Pri Mariji PoreogaJ" nm Rotijo vi cotti. pri orlu" no Jurčičevem trgu st. 2. „prl angelu** ns Dunajski csttl, „prl Jelenu" ns Marijinem trsu. „prl enorogu" n« Mestnem trgu. JH16-1 TRGOVINA Z MODNIM NJM BLAGOM TER P ŠČŠNAMiZAKROJA> ČEJNŠiViUE.^vC JM IN SViLE-\ P0TREB^<5?> Ljubljana Stari trg št. I. Pozor! i I Radi preselitve fcJO i modno in svileno blago K mnogobrojnemu obiska se priporoča lErnest Sark Stari trg štev. I. Medna trgovina ss nahaja od I. novembra nadalji v sedanji Schwentnerjevi trgovini na VO- galu Židovske ul ce in Dvornega trga. 3451-9 jJOZOd jCammond = najpopolnejši pisalni si roj. Vsckdar ravne vrste. Avtomatski odtis k. 10 letfjjamstva. — Pošiljstev ns poizkušnjo. za. u r e ; a n ; t1 dopisov, obrazcev, proNpt»ktov, vzofoev, 2399-7 ^asopi^ov i. t. <1. i. t. aparati za stroje izdelujejo in razpošiljajo kot špecialiteto najnovejše konstrukcije Ph. Mavfarth & Co. Dunaj II/, 27403 Specialna tovarna strojev za vporabo sadja. Ilustrovani katalogi gratis in franko. Prosim za skorajšnja vprašanja. Zlata svetinja Szegodln 1899 Zlata svetinja Budapešta 1899 Zlata svetinja Požun 1902 za hidrav- liške stiskalnice ž s: i AVGUST REPIC S Bodar 12 Ljubljana, Kolezijske ulice 16 {rr Trnove aao.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne po naj lilij lli eenafti. Prodaja stare vinske sode. J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalna na voglu). Največja zaloga klobukov najnovejše fapone. Prodaja na drobno In debele« Ceniki bre/plHciKi ^r\T ijL z zlato na r fdllUovan ato medaljo A azstavi v Parizu N£ 1. 1904. Dragotin Puc tapetnik in preprogar Dunajska cesta št. 18 izvršuje vsa taprnilaka dela ter ima V zalogi vse v to m t rok o spadajoče predmete laatneajav Izdelava. ¥od]a Ijubljamke podružnice pghlSrra mm kranjska mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, «4* *** m m m 3 7P3 vt*3 «3 m Glavna trgovina: Stari trg štev. 21. Pekarija in slaščičarna ž* m J. ZALAZNIK ?IUjalke: Glavni trg 6 m Sv, Petra cesta 26 m 79 m m m gaj Avg. Agnola Ljubljana, Dunajska cesta 13 Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda po najnižjih cenah. Štedilno voščilo za pod za mehka kakor tudi za trda tla, neprekosljive kakovosti - priporoča - 4 2564—1 HENRIK VVIBBE = izdelovatelj barv in lakov Ljubljana. Sv. Petra cesta 2. Vaekdar najnovejše prave GRAMOFONE in plošče v veliki Izberi 33 dobijo le pri zastopniku Nemške deln. družbe za gramofone RUDOLFU WEBER * urarju Ljubljana l>M»ini>k;t cesta »t. JiO 4 " I (Hribarjeva palača nasproti kavarne „Evropa"). Prodajan.... M........ obroki .. .. .. Zamenjavam ......stara ...... ploSCa 1716-30 n n n č1 3 r.ii ililll; 1 • 111 11 Nov sistem. Trgovci, uradniki, učitelji, ki si hočejo pridobiti zadostnih dohodkov, naj se obrnejo k zavarovalni stroki. V tem specialnem slučaju se bo dala vsakemu lajiku prilika, da se stroki popolnoma priuči, da lahko potem zdržema brez posebnega napora do-seza dobre uspehe. Pod .Nov sistem4 upravni&tvu ,,Slovenskega Naroda44. llllllllllllliill 1 o o J r o Gospodu inženerju Konradu Lachniku stavbnemu podjetniku Ker je komisija po ogledu dne 10. septembra pripoznala vodovod na Žicah, v Zagorici in v Do-lenjah, v občini Rova, kot popoln, si štejejo podpisani v dolžnost, izreči Vam za izvršitev te naprave kakor tudi za kulantnost pri obračunu javno priznanje in zahvalo. Podpisanih dolžnost je tudi to podjetje toplo priporočati. ROVA, dne 10. septembra 1904, ^. župan, Anton Rems, Miha Zupane, Jakob Pevc, Miha Gerčar, Peter Jeretina, Anton Andrejka, Franc Sušnik. ! Kam t? K PerSChetu, Pred škofijo 21 o N »O O > 3 mmm m N< O o o 3 O zadnje novosti! 2860-1 778^ tir*o ceno! Zlatnina io srebrntua s 31etnim pismenim jamstvom. = Izvirne tovarniške cene. == TvorniaUi* /'.»C« iS« "r Največja in najstarejša firma. Ustanovljena i. 1840. Najvišja odlika „Grana prixu m velika zlata svetinja Pariš 1904. — Nikel-remontoirka gld. 1 rtO Črna jeklena remonto'rka gld. 190. Sistem Roskopf pat. remontoirka glđ. ar—, Originalna železniška Roskopf (ne sistem Roskopf) gld. 350. Cioklinasta remontoirka (dvojnat pokrov) gM. 2 90. Pristna srebrna remontoirka gld. 3*---. Pristna srebrna remontoirka z dvojnim pokrovom gld 3 50. ■ Tula remontoirka z vloženim zlatim avstr orlom ia grbom ali lepimi lov-'<-rv\:yJS skimi podobami gld. 6-. Pristna srebrna oklepna verižica gld. —95. j k14kar. zlata remontoirka gld. 7 50. 14kar. zlata oklepna verižica gld. 10'—. 14kar. zlat prstan gld. t BP. Ura na nihalo, 2 uteži, 130 cm. dolga, gld 1075. Okrona kuhinjska ura gld. lo5. Budilka, nikljaeta, gld. 1 ■—. *us«jnjor«* zaEiien. stil denar trite. — Zalite*ajte z dopiauleo titoj no\l eena>« n*!* as IMIO Milkami ^ratla lit Irattko. 1960 4 Za čevlje najboljše čistilo na svetu! ki daje Čevljem teomo- F^nm^lAlTlHf ■V°SCIiO Za Čevlje 5rn blesk m ohranjuje IT tSa llvlv""W aV™aaaajaaaaaaaama«ujM«atea« Ubnje stanovit n o FAMMAlanffSI'.loŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej ■ Ol lllJildl U tt^ aMiiMaaaaaaageaMaai lepo svetijo i usnje konservira. Fernolendt 18-40 Štefan Fernolendt svetijo i usnje {(iiiii lošelliia mast) nalaBč za Ni grm kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, aaaaaaaai g^grin-usnje in Box-Calf. Usnje postane nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, Crno bleščijo. c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1B32) C, kr- IJVOr. dobavitelj. Dunal> Sch"""3trasse 21 Na razstavah: v Parisu „Zlata svetinja1', v Londonu „Grand Prix". ticni zavod tU Ljubljana Jurčičev trg št. 3. 2&f.8 3 ovratnikov s kapucami iz velblodje dlake od gld. 3*— naprej 99 99 9) 99 99 5"— I za gospode in dečke . . doubie športne suknje, dolge, za dečke m gospode - . damska krila iz sukna, moderne fasone..... damske jopice in paletoti, za jesen in zimo ..... bluze po najnovejših risbah, mični vzorci...... Velikanska izbera moških in deških oblek, otroških oblekic, zimskih sukenj, havelokov po čudovito nizkih cenah; damska konfekcija najfinejše izvršitve. OROSLAV BERNATOVIĆ. 9fAngleško skladišče oblek" v Ljubljani. 3-— 1-50 79 99 99 99 IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12 pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd. kakor: mline za sadjo in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiske Inice za seno, mlatil niče, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi Itd. od sedaj po zopet izdatno 1781-9 znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavcde in penečih vin, mlin za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih ——— tudi na obroke! = Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno In poštnine prosto. J Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. j| Frekupcl in agontje zaželjeui. Pi&e naj se naravnost: IVAN SGHINDLER, Dunaj 111/ „ Erdbergstr. 12. FR. P. ZAJEC urar i) Ljubljana Stari trg št. 26. Nikelnasta reinontoar ara od gld. l*ffO. Srebrna cilindar rem. ara od gld, 41*—. Ceniki zastonj in franko. Milostiva gospa! £ Blagovolite zahtevati moje najnovejše vzorce svilnatega blaga franko. Henrik Keuda I v Ljubljani Mestni trg št. 17. xxxVx'yyxyxxxxxxxx gxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvx x x xxa*m*»4/7*? xxx *c* m",vne [ cementna dela vsake vrste. NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave xa salone, spalne In jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip Arhar načelnik. 95-39 m- ST*^ X t V V ****** * *S^/Jy Zopet znižane cene!! Iz Ljubljane vNew-Yofk Prosta; hrana že v Bremenu. samo Brzoparniki: Kaiser Wilnelm II. Kronpriaz Wilhelm Kaiser Wilhelm ier Grosse | (največji in najhitrejši >P parniki) Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni IMF" u^fjjaj povišajo cene ameriških železnic. 'J121-8 Eflyarfl Tavčar Ljubljana Kolodvorske ulice 35 nasproti stari „Tislerjevi" gostilni V zarji mladosti. 2584-4 Zbirka pesmic in po-vestic za šolsko mladino je izišla ter se dobiva pri založniku A. Slatuar, tiskarna v Kamniku. Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev, za veČ izvodov skupaj primeren popust. V tiskarni v Kamniku se naroča skladni koledar za I : 1905. t. to. mitijsHi osnk 2839—1 zlatar Ljubljana, Prešernove ulice priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov ter drugih v njegovo stroko spadajočik stvari po ";HF" najnižjih cenah. m I Izredna prodaja. Zaradi skorajšnje preselitve svoje prodajal niče in popolne opustitve potrebščin za krojače in šivilje, kakor. £fpk, pozamenterije, gumbov, šivalne svile, trakov, svilnatega blaga, žameta, pliša in drugI Ii malih v to stroko spadujorili potrebščin, bom odslej prodajal vse gori navedeno biag-o SO°/o do ^0%> pod nabavno ceno. < >menirn Še, da je blago popolnoma pristno in je bilo nakupljeno izveeine se za preteklo sezono. Xaj to priliko porabi vsaka šivilja in vsak krojač, ki le količkaj potrebuje takega blaga; pri-poroča se pa tudi trgovcem, da si nakupijo večjih množin. Za obilni obisk se priporoča £813—1 trgcuina z mednim blagem J. 5- Benedikt sedaj na Starem frgU, tekom meseca novembra pa v Prešernovih ulicah v palači mestne hranilnice. m1 iti a ▼c a ▼ c. Efs .v« j*3 to ▼ c. priporoča Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelka priznanje vsega občinstva. gHT" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163.74 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer. ^ Dvanajst podružnic ki prodajalnic. Higieniski transportni vozovi za kruh in pecivo. ITI -1 ✓ H %<> o > ef fi Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Gospodične ki se žele izobraziti 6 Jj za domačo porabo in v krojnem risanju po najnovejšem sistemu . sprejema „ o o o FR, JESIH Ljubljana, Stari trg Št. 12. Pariška svetovna razstava 1900. Mlf DENTJFBICE ^ARIS & Svetcvnoslavna ustna voda- Dobiva s» povsod. 972—152 r- i finton £škerc Zlatorog 2-113 e To krasno n&rodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice Čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po poŠti 1 K 70 h. ne morajo mkrbnn vnro-yati pred vmhUo iiegnnK" ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša r.r.na razrije t zelu hudo, težko ozdravljivo rano. Žo 40 let se je izkazalo mečilno vlačno irazilo, tako imenovano praško «loni»«*e inaailo kot »a-nealjivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiate, obvaruje iate, olajšuje vnetje iu I oiečine, hladi in pospešuje zaceljenje. lL_f.~ 1C :\r. p osi I ju se VNnk dnu. 7tZ& Proti predplačilu J K 8*18 se pošljejo 4/1 pusice ali 8 36 6/2 pušice ali 4 60 8/1 ali 8*94 9/2 pusici poštnine prosto na vBako postajo avatro-ogrske monarhije. \'ni deli embalaže imajo gakonlto de« ponovimo vnrfttreno inamko. I B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „prl ernent orlu" a m»«-»ff« 2*378-2 Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Rabite samo velenjske salonske brikete najboljše, najcenejše in najprimer--- nejše kurivo za peći. —^ Prodaja jih samo trgovina z lesom St. & C. Tauzher vjLjubljani, Dunajska cesta Št. 47. (5 27'SU 4 Ena skrb manj v vsaki hiši • pri vsakdanji porabi Naravno, velekoncentrirano krepko živilo za dojence, otroke v letih razvitka, žene, prebolele in starajoče se osebe, za telesno in duševno onemogle, za odcbelclost, pri jetiki in vseh kataralnih boleznih. Od prvih avtoritet sijajno poverjeno. Naprodaj v lekarnah in drogerijah v steklenicah po - K 1-50, K 3—, K 5-........ Dobiva se v zadevnih trgovinah. ===== Dunaj 1904 veliko zlato državno darilo izdelovalnice živil Ivan Hoff, Stadlau Tvornice dietetskih sladnih preparatov. Cd" 4 \Z< \ TO — , 77* r 3 Ljubljana x Špital^K« ulice 5t. 7 x Ljubljana i 2795-2 priporoča nouo$ti v r^onfcl^eiji zg dame Jn deklice; bluze in de