**• 63« V Gorici, v torek dne 26, maja 1908. Tečaj XXXVIII Iinaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt pojemana kli v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........ Ifi K •/,........... tn . V...........s » Posamične Številko stanejo 10 vin. ,,SOČA" ima naslednje izredne priloge: Oh no-^m letu ..Katlpot po Goriškem In Gradtlčanskem" in ,&aiipot po LJubljani.In kranjskih mestih", -tl^.ijva;, krat v letu „?otni reč ieletnic, parnikor in poltatt im". Naročnino sprejema »pravništvo v Gosposki nHe> $tev. 7 I. nadstr. v i Goriški Tiskarni« A. Gabršcek Ha naroiila bret doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se rafrouijo po Peiit-vrsuh če »iskana 1-krat 16'v, 2-krat M v, 3-krat Vt\ 'Vsaki'-trsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — «— Reklame in spibi x uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo so nahaja v Gospoetf ulioi at. 7 v Gorioi v I. nadsfa, Z urednikom je mogoB? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praziukihod9.dol2. dopoludno. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino ta oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se posojajo le uredništva Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere n. padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le apravnlitvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »So5a« in »Primorec, se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekalisCu Jos. Verdi, Pete. ,. belj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v pokopališču* ulioi, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulioi št. 22: v Trstu v tobakarni Lavrenčia na trgu della CaserroaA »Vse ta narod, svobodo in napredek!« Dr. K. LavrU, Odgovorni arednik in izdajatelj Ivan Kavcic v Gorici. - T«i.fmi št. 83. - »Q0r. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. j. }abCia) ^ in ^f" Hujskanje kmetov. aSlovenec" ima sedaj polne roke dela z zaničevanjem napredne slovenske akade-tniske mladine in pa s hujskanjem kmetov proti toj mladini, ki se je zavzela za svobodo na vseučiliščih, proti kateri so začeli klerikalci najgršo gonjo. ^Slovenec* blati v številki za številko napredno slovensko akademsko mladino na skrajno podel način, uo tako, kakor pač zna sanjo ^Slovenec", ki je dosegel rekord v za-ničevanju svojega bližnjega, v častikrajt in podlosti. Glavni namen pri tem mu je : to-Hko izdatneje nahujskali kmeta, da bo pre- J kliujal vseučilišča ter imel pripravljeno ba-tino za visokoSolca, katerega inu označi domači gospod nune za n brez verskega", za .protikatoližkega'' človeka. Klerikalci so začeli naskakovaii vseučilišča s pomočjo nahujskanih in opitih kmetov. Dognalo je, da «o šli štajerski k me tj o v Gradec nahujskani, tudi oboroženi, čeft da morajo tam pokazati tisti visoki gospodi, tia so oni povsod gospodarji, šli so tje priprav- j ljeui na pretep iu razbijanje; če bi koga ubili, bi bilo to po naziranju klerikalnih generalov >o zaslužno delo. Koj na to so se J začele dvigati kmetske pesti tudi na Tirolskem, j Na tisoče kmetov imajo tam klerikalci nakuj- j »kanih, ki so pripravljeni priti z gorjačaiui, koli in revolverji v inomost ter naskočiti vseučilišče, ako bi se hotela tam z nastopom Wa hrmunda varovati svoboda predavanja. Klerikalci so se utakuiii v svobodo vseučilišč na tak način, da ga mora vsak z ogorčenostjo odbiti. Žalostno bi bilo, če bi v takih trenot-kih Slovenci ne imeli akademiške mladine, ki bi w zajedoo z drugo ne postavila po robu klerikalni nesramnosti in preobjestnosti. wSlovenec" laja na to mladino kakor stekel J pes, in za njim lajajo drugi larovSki stekli-novici. Toda vse to naj bo akademiSki mladini le v dokazilo, ila se nahaja na pravi poti, v pravem boju proti drznim klerikalnim nakanam. Kmeta klerikalci pri tem grdo izkori j ščajo. I>a bi se ne zavedel ksii»»t grdega rav- j nanja, katero počno ž njim klerikalci, ga huj- I skajo, dražijo, tnamijo, vtapljajo v alkoholu, tako da je revež ves iz sebe, pripravljen na ! vsak zločin. Samo črna roka naj da ukaz, pa ! j pobije, kogar hočejo. Tak je nemški klerikalni j kmet na Štajerskem, Tirolskem, nič boljši ui ' na Nižjeavstrijskera. Tak naj bi bil tudi s!o-veuski kmet. To želi „Sloveneeu. Zato tako nesramno blati slovensko narodno akadeiuiSko j mladino, katero slika kmetom za skrajuo nevarno ter laže, da zaničujejo kmeta, () m globok« j jami.) — V Rodiku je dne 22. t. m. opoldne, ko je Sla družina počivat, izginila ' posestni«* Frančiška Počkaj, Ko so domači Opazili, da je ni nikjer doma, so se zelo prestrašili, kajti že več časa je kazala znake ' | slaboumnosti. Domači niso hoteli tega obja- viti'Jfer bi biU radi prikrili, misleči, da to samo preide. Šli so jo takoj na vse strani iskat, in so jo iskali vso noč, Mlekariee, ki so šle iz Tr3ta ob 7. uri zvečer, so videle med Kozino in Rodikom neko žensko, ki je hodila po pašnikih v bližini neke jame. Mislile so, da gre kdo po stezi s polja ali z senožoti. Dne 23. t. m zjutraj pa je našel njen mož pri »Globoki jami", ki je na rodi-ških pašnikih blizu gročanske meje, rožni venec in denarnico, ter je spoznal oboje kakor lastnino svoje žene. Takoj je prijavil stvar orožnikom. Ob 10. uri predpoldne je Slo mnogo občinarjev z orožniki na lico mesta k omenjeni jami, da jo preiščejo. Anton Šu-man se je spustil po vrvi v jamo, kjer je načel nesrečnico, ležečo na obrazu in mrtvo s polomljenimi udi. Truplo so prenesli v mrtvašnico na tuk. pokopališču. Iz goriške okolice. VrtOjbSkO Županstvo je pristopilo že v petletni jubilej. Župan se dobro počuti ter pravi, da jo laka Sega pri našem županstvu. Ker ne velja zakon za nas, da bi se obč. zastop volil vsaka tri leta, so držimo pa starih naših šeg in navad. A sitno je pa vsekakor. Pretekli teden je bila nujna seja; starešini se uočeio vdeležiti z izgovorom, da njih doba je minula. Zato ni bila sklepčna prva seja in tudi k drugi ponovljeni se je komaj po 1 uri čakanja vjelo še 20. odbornika, (od skupnih 'M), da se je seja vršila. In i& slednja seja je bila na dan nedelje ob 11. uri, da bi se je lahko vsak udeležil. Tudi pri seji se nam je vrinil pogrešek (morda kak škrat) za 800 kron. V prejšnji seji namreč nam se je predlagalo prebitka K 4800. V zadnjej seji nam se je pa čitalo iz prejšnje seje, da je bilo predloženih K f>600. Hog se nas vsmili 1 Ker nam župan zatrjuje, da je volilni \ obč. imenik že več tednov tega odposlan na I glavarstvo, bi bilo vendar umestno, da bi tudi isto obč. imenik vrnilo in nove volitve /aukazalo. Saj menda v petem letu (namesto J v 3) bi bil vendar čas občinske volitve od strani glavarstva pospešiti, ne pa zavlačiti. I Domače vesti. Poroka. — Jutri se poroči gospod Josip Cian, uradnik južne železnice v Oorici, z | gospodično Jelko N o d u s o v o. Nage čestitke! I SIOVOnsMm umetnikom I — Ker je vsled ve- ! Hkih predpriprav preložena razstava z geslom : „Otrok" na mesec september, prelaga »Splošno slovensko žensko društvo" tudi rok ! za vpošiljanje slik za oddelek »Umetnost o ; življenju otroka" na 20. avgust t. 1. — • DruStvo opozarja iznova cenj. slovenske umet-[ nike in umetnice, da je razpisalo tri Častne nagrade — eno za 100 k in dve po I 50 K za tri najboljše ilustracije slovenskih pravljic, oziroma za tri najboljše, otroškemu razumu primerne slike aH risbe, katerim je zajeta snov k slovenskih pravljic, bajk ali narodnih pesmi. Najprimernejše in najlepše snovi dobe cenj. nmetniki pač v Š tre kij e-vih Narodnih pesmih, v Trdinovih [Bajkah in povestih o Gorjancih ter deloma tudi v Erjavčevih spisih. I Tu je hvaležno polje, ki je še docela neob-I delano. Vse slike in risbe se izlože na raz-| stavi občinstvu na ogled in v nakup. Slovenski umetniki naj blagovolijo vposlati svoja konkurenčna dela najkasneje do 20. avgusta t. 1. brez podpisa ter naj prediože v . zaprtem ovitku, na koterem je zapisano geslo, ! priimek in naslov. Isto geslo naj se zapiše tudi na zadnje strani slike. NthtaleZfiost jo plačilo stota. — Dr. Tuma piše v »Rdečem Praporju": „Moja zaslomba na Goriškem je bila vsikdar v ljudstvu, torej je vseeno, ali mi gospod Andrej Gabršček daje nimbus ali pa me blati. Nasprotno celo trdim, da bi mi bolj škodovalo, če bi me gospod Gabršček hvalil kakor pa če me psuje. Kadar gospod Gabršček otepa okoli sebe, vsakdo ve na Goriškem, da gre za njegove interese." — Tumove nesramnosti je potreba, da se kaj takega napiše. Zaslombe ima dr. Tuma v ljudstvu toliko, da se ob volitvah nihče ni zmenil zanj, še imenovalo se ni njegovo ime med ljudstvom. Ljudstvo pač pozna kameleona, zato ga je vrglo med Btaro šaro. Ljudstvo pa tudi ve ceniti prave narodne delavce. — Da bi mu Dvajset let pozneje. Nadaljevanje | = „Treta mušketirjev". —j Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) In kaj mislite vi, gospod du VallonV Kaj bi storili vi? - Dal bi jim Broussela, odvrne Porthoa. — Pridita, pridita, gospoda, pravi Mazarin, govoriti moram o tem a kraljico. Na koncu hodnika se kardinal ustavi. Kaj ne, gospoda, jima pravi, na vaju smem računati ? — Midva se ne dajava dvakrat, odvrne d' Arta-gnan ; dala vsa se vam enkrat, torej ukažite, in slušala | bova. No, prav! pravi Mazarin, stopita v ta kabinet in čakajta l Nato se vrne Mazarin po ovinku skozi druga vrata v salon. XX. Vstaja narašča v upor. Kabinet, v katerega je velel kardinal vstopiti d' Artagnanu in Porthosu, so ločila od salona, kjer je bila kraljica, samo tapetna vratica. Stena je bila tudi I i zelo tenka, ia tako so jo lahko vse slišalo iz salona, j :in ozka špranja pri vratih je zadostovala, da se je , tudi videlo noter. J Kraljica je stala pokonci v salonu, bleda od jeze ;| j toda znala se je tako premagovati, da je bilo videti,! kakor da ni čisto nič vznemirjena. Zadaj za njo soj stali Comminges, Villequier in Guitant; še bolj zadaj I so bile dvorne dame. I Pred njo je stal kancelar Sčguier, oni, ki jo je pred dvajsetimi leti tako silno zalezoval, ter pripovedoval, da je ljudstvo razbilo njegovo kočijo, da ga je zasledovalo, da je zbežal v hotel O..., da so napadli tudi hotel ter ga oropali in opustošili; k sreči j je imel še dovolj Časa, da se je skril v neki kabinet, J zakrit od tapet, kamor je zaprla neka stara ženica I njega in njegovega brata, meauškega škofa. Tu je postala nevarnost tako resna, množica se je približala kabinetu s tako glasnimi grožnjami, da je mislil kancelar, da mu bije zadnja ura in da se je spovedal svojemu bratu, da bi bil pripravljen na smrt, ko bi ga našli. K sreči ga pa niso našli: ljudstvo je mislilo, da je ušel skozi kaka vrata zadaj; odšlo je prot; oni strani ter mu pustilo tako prost izhod. Tedaj se je preoblekel v obleko markija O... ter odšel iz hotela ; na pragu je moral skočiti preko trupel svojega podčastnika in dveh stražnikov, ki so bili ubiti, ko so branili vrata na ulico. Med tem pripovedovanjem je vstopil Mazarin, se postavil brezglasno ob kraljičino stran ter poslušal. — No, pravi kraljica, ko je kancelar končal, kaj I mislite o tem? I — Jaz mislim, da je stvar zelo resna, milostljiva gospa. — Toda kakšen svet mi daste? — Svetoval bi pač nekaj VaSemu Veličanstvu, a ne upam se. — O, le ojunačite se, gospod, pravi kraljica z grenkim smehljajem, saj ste upali že drugačne stvari. Kancelar zardi ter zamrmra nekaj nerazumlji- . vega. — — Sedaj se ne vpraSa po preteklosti, temveč po sedanjosti, pravi kraljica. Rekli ste, da bi mi dali neki Bvet; kakšen je ta svet? — Milostljiva gospa, odvrne kancelar, obotavljajo se, osvobodite Broussela. Dasi je bila kraljica zelo bleda, je vendar še bolj probledela, in njen obraz se je izpremenil. — Izpustiti Broussela! vsklikne; nikdar ! V tem trenutku so se začuli v prednji sobi koraki, in na pragu vrat se je prikazal maršal La Meil-leraie, ne da bi prej naznanil svoj prihod. — Ah, vi ste, maršali vsklikne Ana Avstrijska veselo; upam, da ste spravili vso to d* k. k pameti ? — Milostljiva gospa, odvrne maršal, pustil sem tri može na Pont-Neuf-u, Štiri na trgu, šest na vogalu ulice Arbre-Sec in dva pred vrati vaše palače, v celem petnajst mož. Deset ali dvanajst je ranjenih. Moj klobuk je ostal, ne vem, kje, odnesla ga je krogi j a, in najbrže bi bil ostal tudi jaz tam, kjer je ostal moj klobuk, da ni prišel koadjutor ter me rešil iz zadrege. (Dalje pride.) škodovalo, če bi ga GabrSček hvalil, pravi dr. Turna. Hinavec t Če ima Se kak jasen trenutek, se more spomniti, kako mu je »Škodovalo" leta 1899., ko se je zavzel zanj Ga-bršček ter pisal članke v »obrambo vrlega narodnega delavca". Takrat je bila usoda dr. Tume v Gabrščekovih rokah. Če bi se bil udal Gabršček prigovarjanju grofa Coroninija, bi bil Turna osamljen in nič drugega bi mu ne bilo kazalo, kakor pobrati šila in kopita pa iti iz dežele. Za interese T um o ve je šlo takrat, ne za Gabrščekove. Če bi ne bil takrat Gabršček »otepal okoli sebe", bi bil sfrčal dr. Turna, kakor je dolg in ozek, iz Gorice. Takrat je vedel ceniti dr. Turna Ga-brščekovo obrambo, današnji dan pa piše nehvaležnež, da bi mu škodovalo, če bi ga Gabršček hvalil! N6, od.dr. Tume se kaj drugega ne more pričakoiati. — Gabršček stavi narodno delo pred svlje* interese, dr. T. pa ravno narobe. On je v&o iskal svoje interese. Ko ga je Gabršček obranil na Goriškem ter mu napravil ime, kar mu je neslo, se je dr. ^ma začel odtegovati, in odtegnil se je, ko je videl, koliko mu nese odvetniška pisarna. Takrat so mu bili lastni interesi nad vse. Za vedno večje dohodke je bil potreben v pisarni in sodni dvorani — kdo se bo pehal za stranko, ki mu ni mogla dati niti deželnoodborniških stotakov! „Vrli narodni delavec" se je polu/al koristolovca, kateremu je narodno delo, če ne nese, deveta briga. — Če bi bil mož pameten, bi lepo molčal; tako pa čebrnja in čebrnja ter se maže, da je vedno bolj umazan. Izzval je polemiko, v kateri bo popolnoma razkrit in poražen, da bo znal vsakdo ceniti prav to žalostno politično figuro na Goriškem. Deželni Zbor goriški utegne biti sklican za dan 16. junija. V ta namen se porabita le dva dneva. Redno zborovanje bi sledilo v septembru, predno se zopet snide državni zbor. — Deželni zbor bi bil lahko že sklican po VeHkinoči. Zakaj je vlada zamudila to priliko, ni lahko oprostljivo! Deželni glavar in podglavar še nista imenovana. Kombinacija, lancirana v „SIov. Narodu", odgovarja položaju. — »Slovenski klub" je označil svoje stališče in bo izvajal vse posledice, ako vlada ne bo vpoštevala ljudske volje, M je zmagala ob letošnjih volitvah. Uboji socialni deiokritjB! — v oba lista, „Xtdeči Prapor* in BDelavsM list", se jim je vsedel novi sodrug dr. Henrik Turna. Tam razlaga na dolgo in široko svojo politično modrost. Položaj na Goriškem riše v „Del. listu", pa tako, kakor se mu sanja ponoči o ^položaju". Kaj take čenčarije naj bodo gradivo za „Dels.vski list?" Čenčarij pa ne bo ne konca ne kraja — dokler se v uredništvih obeh listov ne naveličajo ter vržejo Tumov „polo2aj" v koš, kamor edino tiče. Razsodni soc. demokratje že godrnjajo. Glbrščefca IŠČ3 tr. Tllia v znanih člankih v „Slov. Narodu". Precej dolgo pa tudi precej neokusno klobaso je predložil socijem v povžitek v soboto v „Rdečem Praporju". Tam išče Gabrščeka za pisca znanih člankov. Mož trpi na fiksni ideji, da kar pride v svet proti njemu, je vse iz Gabrščekovega peresa. Kakor da bi drugi ne poznali dr. Tome in kakor da bi drugi ne znali pisati! Kar na več krajih v omenjeni klobasi štrli pokoncu trditev, da je Gabršček pisal proti dr. Turni v »Narodu". Spomnil se je dr. Turna tudi članka iz leta 1905. Kdo ga je pisal? I kdo drugi, če ne Gabršček! Modrijan Turna ne more priti do drugega zaključka. — Dr. Turna se sedaj giblje po časnikarskem polju ter farba svet prav po Tumovo; zatorej ni dvoma, da se bo tu ali tam še kaj pisalo proti njemu. Vsega pa bo kriv Andrej Gabršček. To je tako gotovo, kakor amen v „očenašu" — pa četudi morda ne pomoči več peresa proti sodrugu dr. Turni! Dr. Turna potrebuje ime Gabrščekovo. Kako pa bi mogel drugače skakati po predalih rdečih listov? Nekoga mora imeti, da se znaša nad njim. Kakor vidijo klerikalci povsodi Gabrščeka ter se venomer zaganjajo vanj, tako ga vidi tudi nesrečni Turna povsodi pred seboj; zato tolče okoli sebe ter udriha, pa brez uspeha; vedno mu gleda v obraz Gabrščekova podoba, — Pametni ljudje delajo prave opazke k takemu Tumovemu početju — norcem pa tako ni mogoče reč pomagati. Il liki Službe, — Sodni tajnik Bbktor Franceschinis je premeščen iz Rovinja v Gorico. Imenovani so deželnosodnimi svetniki in voditelji okrajnega sodišča: okrajni sodnik Matija Fabij an v Kanalu na svojem mestu; sodni tajnik dr. Josip Straus na deželnem sodišču v Trstu za Koper, okrajni sodnik Ivan D o v g a n v Ajdovščini na svojem mestu. Okrajnimi sodniki so imenovani sodni adjunkti: Karel pl. G resic v Piranu za Červinjan, Fran D o min k o v Komnu za Komen, dr. Lazar L u k i č v Voloskem za Čres, Fran Mavru- v Podgradu (Istra) za Kobarid, Honorat Lius vBuzetu za Krk, dr. Ludovik Schrott v Puljs za Buzet in Anton Bonne v Kopru za Bove . Sodnim tajnikom je imenovan okrajni sodnik Viktor De-ve tak v Bovcu zaRovinj. Državnega pravd-nika namestnik dr. Rudolf baron Ri-naldini je iz Gorice premeščen k visemu deželnemu sodišču v Trst, sodna adjunkta dr. Anton Iiccoli in dr. Edvard Poliak v Rovinju za deželno sodišče v Trstu sta določena za Poreč. Gosp. deželni poslanic Jos. Štrekelj nam je poslal še nekaj odgovora na klerikalne napade; odgovor priobčimo v „ Primorcu". VollŠW Mbor za okolico je pričel včeraj. Prišlo je 119 nabornikov iz Št. Petra, Trnovega, Grgarja, Opatjegasela in Ozeljana; potrjenih je 43 v aktivno službo, 10 v rezervo. Nabor bo trajal do sobote. Lepi dolžnost! — Svojo dolžnost so vršili krščanski poslanci, ki so glasovali za zvišanje števila domobranskih novincHV. Tako pravi „Gorica", Torej Gregorčič in Fon vršita svojo dolžnost, kadar glasujeta za kako noyo ljudsko breme! Lepa dolžnost je ta! Ta dolžnost, nalagati ljudstvu krvni davek, stoji menda v pravilih „kmečkih zvez" 1! Gregorčič sploh rad glasuje za povišanje davkov in proti odpravi davkov. Saj je znano, kako je svoj čas glasoval proti znižanju davkov za ubogega kmeta. Sedaj se je spet proslavil. Vzdignil je svojo težo z Alzerice ter šel v parlament glasovat proti kmetskim koristim za povišanje števila domobranskih novincev. Pa k temu ga je silila dolžnost, k;kor pravi »Gorica": Naši poslanci niso glasovali za zvišanje. Štrekelj ni glasoval. Naravnost smešna je zahteva v „Go-rici", naj bi bila pomagala Hribar ia Štrekelj vreči vlado, češ manjkala sta za to le dva glasova. Če bi padla ta vlada, bi prišli drugi možje na krmilo; najbrže bi bil novi kabinet še nekoliko bolj klerikalen. Hribarju iu Štre-klju ni treba delati na to, da bi prišli še na slabše l Ali zakaj niso klerikalni junaki glasovali proti vladi, da bi jo vrgli, ko je jasno, da bi se vlada potem še bolj poklerikalila ? — Glasovali so po želji vlade, ker vlada jih že zna pridobiti; jim že kaj zagotovi in d a — potem so pohlevni glasovalci po njeni volji... Da pa je bila dolžnost klerikalnih poslancev, glasovati za zvišanje števila rekrutov, to izpoved „Goricea si prav dobro zapomnimo ; pride še jako prav. Kratek cdgoior sodrugu dr. H. Tuml. — Najnovejši vodja socijalne demokracije sodrug dr. H. Turna polni predale obeh socijalistič-nih glasil in vsiljuje sodrugom svoje spomine, sodbe in obsodbe o polupreteklt dobi našega političnega življenja na Goriškem. Koliko veljave je prištevati Tumovomu besedičenju, so spoznali naši rojaki iz odgovora, kateri sem moral že dati temu čudnemu proroku. Kar je nagromadil zopet v obeh dveh socijalistič-nib listih, nam daje ponovno ogromnega gradiva za filipiko najostrejšega kalibra. AH škoda je Časa in prostora, da bi mlatili prazno slamo z dr. Turno. On je imel, ima in bo imel vselej prav, čeprav so nasprotno prepričani vsi tisti, ki so začasno sodelovali. Zato izjavljam na krr.tko : Kar sem mu povedal doslej, pri tem ostanem; ne umaknem niti jedne pike — odgovarjam za vsako besedo. Ako bi bil kje še kdo, ki mu to aH ono ni zadosti pojasnjeno, naj se obrne zasebno ali javno na me ali izvrševali«* odbor. Ako hočejo socijalisti verjeti Tumovi pisariji, svobodno jim; naprednjaki jim tega moža privoščimo v vsej njegovi velikosti in imenit-nosti. Pika. A. G—k. Škof Nl|l - »SOirtilllk SmiMI", - »Slovenec" pripoveduje, da je bil na slavlje sv, Helene v Kastvu tržaški .škof Nagi, ki je asistirai v hrvaščini peti maši, — Naslov taki brzojavki iz Klane pa je dal nSIoveaec": Škof Nagi — »sovražnik Slovanov" : češ, kdo more reči še, da je tržaško-koperski škof Nagi sovražnik Slovanov, Če je prisostvoval taki maši, kaj sledi iz tega že, da ni sovražnik Slovanov? »Slovenec" aevada se trudi ob vsaki priliki dokazati, da škof Nagi ni sovražnik Slovanov, toda mi v primorskih deželah dobro vemo, kakega prijatelja imamo v škofu Naglu. Škofi, katere hvali nPiccoIo", niso naši prijatelji. To razume menda tudi »Slovenec". ~ Če je bil škof v Kastvu, je bil seveda v cerkvi. Če je asistirai maš j, b tem še ni rečeno, da mu ugaja v ^hrvaščini peta maša". Po tem, da se tako peha za latinščino po istrskih cerkvah ter izganja stari slovanski bogoslnžni j*zik, je soditi opravičeno, da škofu prav nič ne ugaja nelatinska maša. Škof je šel iz cerkve tak prijatelj Slovanov, kakoršen je ; 'opil. Ljudstvo v njegovi Škofiji pa ga *^ »J pozna; zato je zaman ves trud »Slovenca", da bi temu prebivalstvu priljubil zagrizenega nemškega škof«, ki je velik sovražnik Slovanov. Ukaz prosilce! zi trte i obilni Gerjiiikt sta priobčila farovška lista Potem pa udrihata na levo in desno ter se zaletavata v poslanca Štreklja. AH ta izkaz n i pravi. Po tem izkazu se niso delile trte. Tisti izkaz, po katerem so se delile, je čisto drugačen. Tako je najbrže tudi z drugimi izkazi. — Povsodi se drži farovškib listov le sleparija. Kdo naj tem ljudem sploh le kaj verjame ! »Leia Hazleiall" je imela lani v primorskih deželah dohodkov K 159.71515, izdat* kov pa K 134.147'46. „Legaa je imela vseh dohodkov lani K -249.860 03. Skupnega premoženja ima za K 746.562-52. „Lega8 je prodala svojega koleka za 15.000 K, za vžigalice je nabrala v zadnjih dveh letih 0000 K; letos ao jih prodali že za 344f>*3M K. Tako odmeva z velike skupščine *Lege% ki je bila v nedeljo v IMvi. Glavna skupščina Aege" v letu 1010. bo v Gorici. Tako so sklenili v Ki vi. Navzoči goriški podžupan Bombic je na to zajokal, da Gorica v svojem narodnem mucjmistvu je vrtnina velike skupščine »Lege". Ta sklop je drzna provokacija Slovencev. Na slovenskih tleh no trpimo »kupnino »Lege". Zato protestiramo že danes proti sklepu v Bivi ter zahtevamo, da se skupščina „Legett ne sme vršili v Gorici. SacijalJSti (9 ll. — nlMoei Prapor" so zopet zadira v ngori8ke liberalce", kako da m pred ožjimi volitvami prosili i!) pomoč zoper klerikalce; takrat da so sonjalisti povedali odposlancu dr. Treotu, da jim ni mogoče podpirati atrcake, ki kandidujn uazad lijaka, kakoršen je dr. (Jregorin, ki stoji na vodilnem mestu krumirske narodne organizacije. Ali socijalisti so pomagali in liberalci so zmagali, ali zdaj v zahvalo podpirajo nn vso moč „narodno organizacijo". Kratek odgovor! Socijalisti se vedejo skrajno nedostojno vsled tiste male pomoči, katero so dali za ožje volitve. Ako smo se obrnili zaožjo volitev do socijalistov za skupini nastop, niso bile to — prošnje. Saj je že osrednjo vodstvo na Dunaju izdalo navodilo za tak« slučaje* -. ob ožjih volitvah naj podpirajo socijalisti proti klerikalne stranke brez slehernih kompenzacij! Zato je neumestna jeza socijalistov, ako podpiramo v deželi N. I). <). D>ntej jwk> storili tega še vse premalo. Zanaprej bo naša podpora še vse intenzivnejši. N\ I). O mora v Gorici iu deželi združiti v svoji sredi v ne — slovensko delavstvo. Kdor se ne pridruži tako idealoo-lopi organizaciji delavstva, ta ni Slovenec, tak nima nikake pravice, da išče zaslužka in kr it h si v slovenskih podjetjih. Zob z* zob' Kakor n. pr. socijalisti napovedujejo bojkot slovenskih podjetij čelu po svojih listih, ako njim tako kaže, isto tako je slovenskim k»v spodarjem prosto, da odslovijo ljudi, ki rajejo proti N. I). O. Ako hočejo imeti boj, prav, ga utegnejo imeti, trii zapomnijo naj si, da Goriška dežela je S« močna dovolj, da tak boj častno dobojuje in strt"- teroruem neznatne peščice ljudij, ki žive iu edino le vsled dobrohotne popustljivosti delodajalcev. AH ko bo socialističnih »apasov" le preveč, utegnejo doživeti dan korenitega obračuna. Peretje razpraie. — v ponedeljek pritno porotne razprave. Določenih je »> razprav, l. juoJua proti K. S. llergadano radi tatvine. 2. jan'»a proti »Gorici* radi žaljenja časti potom tiska (tožijo 3 riheniberskt učitelji). 3. juti. proti A. Mitocco radi zlorabe uradne oblast!. 4. jun. proti „SočiB radi žaljenja časti potom tiska (ostalo še iz porotnega zasedanja lani. »Šalaroarji" iz Pevme 1 »Tožitelj« je Miketi Brezigar.) 5. jun. proti A. Henussi in Kr. Jaschi radi žaljenja časti potom tiska i preneseno v Gorico iz Koviuja.) 6. jun. proti ci-| gaukama Jos. Hudutovic in 51. K&vis radi go- ljufije. Predsednik okrožne sodnije Cazafura bo predsedoval prvi in zadnji razpravi, svetnik Butar drugi in četrti, svetnik grof Coronini tretji in peti. Izlet V GorlCO priredi povski zbor „Narodne čitalnice" v Kranju na binkoštno nedeljo, dne 7. junija t. 1. Odhod iz Kranja je zjutraj ob 6. uri 06 min., dohod v Gorico pa ob 9. uri 46 min. Z dogovorom Goričanov je določen doslej tate načrt: Takoj ko dospo v Gorico, gredo po bližnjici na Kostanjevico, odkoder je lep razgled. Potem je ogledovanje mesta. Ob 1. uri je kosilo v hotelu .Jelen8. Popoldne izlet y Solkan, Odhod iz Gorice je ob 7. uri zvečer. UriU rsiirjl so prišli domov brez čudežev. Peljali so bili s seboj par bolnih, da bi ozdraveli; toda vrnili so se takt, kakor so §H, če ne še slabil. Nad Slovenci se ui hotel zgoditi nikak čudež, čeprav sta bila ž njimi sam škof Jeglič in stric sv. Duha Johann Su-atersič. Po larovškib listih so postali nekam tihi o čudežih ; goreči »Prim. Ust" na primer le omenja malo o čudežih, tako nekako mimogrede. Pa tudi si dosti ljudij več, ki bi verjeli v čudež«. In kakien Inrški romar bo tudi govoril resnico l — —. Lurške romarje pa je tkof Jeglič tudi napurapal m svc\je škofovske zavode. V Luzernu je nagnal svoje duhovnike, da morijo apomniti verne romarje na 10-letnico njegovega Ikofovanja. To se je /godilo in Ikof je obrat romarje za vse, kar so ie imeli na razpolago. Oakttbeni in brez čudežev ao ae vrnili reveži domov. Catflfefl dll«. — Gimnazijski auplent Capuder je pomagal »raztegniti* klerikalno dijaško zve/o na Goriško, Mož je na gimnaziji »itont klerikalne stranke; klerikalna organizacija dijakov mu je glavno delo. Goni jih telovadit, pri tajnih sestankih je gotovo tudi sodeloval, seda; jih organizuje v dijaški zvezi. Tisti klerikalni zvezani študentje hočejo nabirat« neke knjige, :a za glavarja so postavili javno nekega sodmoSolc* Vrtovca iz deškega semenišča. Če bi se izpostavil tako z imenom v javnosti kak neklerfkalni dijak, ali bi ga! Tistim klerikalnim Študentom ni treba dati ničesar ne knji^ ne denarja, j ker bi .te ne porabilo v prav*- namene. l.Y i pudrovega klerikalnega delovanja na gimnaziji pa mora biti konec. .Svetujemo mu, naj misli na »pot okoli sveta", ki pa ne pelje več na Goriško ! Alarft! »Klfttl mil" za komenakt okraj bo imela, kakor naznanjajo po Jarovških listih, v nedeljo 31. t. m. svoj prvi občni zbor. Klerikalci minlijo, da m s fltrlAm»' že pridobili toliko t:\l v konienskeru okraju, da lahko začnejo »vezati". — Zavedni Komtmci naj pokažejo alražbarjem, da tam ni tal za nje! \tttH $*illjl~ - Ciganki, ki «e pipeta obe Katarina liudorovtč, sta bili obloženi ga ljurtje. Znali sta oslepariti gospo Heleno Bati erjevo v Gorici za *J00 K, če5, da jej bos:a pomagali v takratni bolezni njenega rnofa. Ciganki sta ,».-oprali", ali zdravja seveda !'»a-uerju ni rta prkoprali, pač pa samima sebi zapor : ena ciganska Katrica, ki ;«' doma z Ogr?k»%;», j* obsojana na »J !$u»>.;.•**.¦ ;eč*\ potem jo vrnejo na ti^oko; dru^a j-a na 14 dnij zapora, Pri K j* čudno zdelo, odkod ima Dreja tak denar. Mleku*, ki je bil že štirikrat ka/novan radi tatvine, je dobil 3 mesecev teike ječe s poetom. f6wW* se smilijo kmetje, češ, da nekateri na Vipavskem in v okolici niso dobili trt radi „9kand»'»v* na Krasu. Kred kratkim Se ni nič vede.a »Gorica* za take usmiljenja vredne kmete, sedaj žele jih je naSla —• ker jej tako kale. Usmiljenje je »veda le fingi-rano, ker v isti sapi hvali svoje poslance, ki »o naložili kmetu nov krvni davek. Kdor na- laga kmetu tak davek, ta pač nima nobenega usmiljenja s kmetom. Odprti lekiml. — V Četrtek popoludne na praznik bosta odprti v Gorici lekarni Criato-foletti-Kurner. Ker bo v četrtek praznik, izide prihodnja številka nSo5e" v soboto. Zato bo v petek v „PrimorcuH toliko več gradiva. fjmiŠM fantje priredijo javni ples v nedeljo, due 8. j.unija na»:dv.orišču:,go^||aj[,o2gfeJ Kosovel. Viifll. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscb^r senr. v Hamburgu. Zveza narodnih društev."~ Predmoj« V PodmelCU je bilo zelo dobro obiskano. Nad 80 oseb je poslušalo z zanimanjem g. dr. Dereauija, ki je predaval: .0 nalezljivih boleznih". Vsei p, 1.1. iiroiallu in diroTilcem kajlg izreka tem potom predsedništvo »Zveze na rodnih društev* najtoplejšo zahvalo in se še nadalje priporoča si. občinstvu za knjige, ki bodo mnogo koristile našemu ljudstvu. Kdor ima kaj knjig, naj sporoči svoj naslov „Zvezi narodnih društev" oziroma Djenemu predsedniku dr. Dinku Puc-u. PreiHIBje la fiflllll^. — V četrtek dne 28. t. m. bo predaval gosp. Franc Kocjančič: ,0 živinoreji ta trtoreji4. Predavanje se bo vršilo ob 2. uri popoldne. la L uredile (Sirke, katera bode dne S. junija ltfOfc. (pa Binkoštni pondeljek) se je posrečilo odboru dobiti za ta dan ceB vojaško godbo bosanskega herc. peSp. polka št. 4. iz Trsta, katera bode med dirko koncerti- rala tsr igrala pri plesu na plesiščih. Srečke se Še razprodajajo; kdor si jih misli nabaviti, naj stori čim preje. Darilo je eno in sicer prva številka izvlečena, novo uiožko dvokolo, vredno 300 K. Svetinje za dirkače in dvokolo bodo prihodnji teden razstavljene. Trpvsh - obrtne in gospodarske vesti. DVI ^ilirski SION, združena s podučnim predavanjem, priredi Goriško kmetijsko društvo. Prvi se bo vršil dne 28. t, m. to je prihodnji Četrtek v Kamnj&h v šolski sobi ob 3. pop.; drugi pa prihodnjo nedeljo dne 31. t, in. v Gorici pri svečarju gosp. Jerneju Kopaču, ulica sv. Antona, ob 9. dop. SflfiJkO kRitijSie dfUŽtlO bode podeljevalo nagrade po K 10- in K20 — v zlatu onim manjšim posestnikom in kolonom, ki dokažejo, da so se potrudili pravilno nasaditi, vzgojiti in oskrbovati sadno drevje. Prosilci, ki žele nagrado, naj vložijo do konec julija nekolekovano prošnjo pri „Gor. kmet, društvu". Ktteltka družba „Trl|llV" se ustanovi začetkom junija t, 1. kot delniška družba, ker je snovalo! odbor izprevidel, da bi bila oblika družbe t omejeno zavezo pri tolikem številu družabnikov preokorna. Delniška glavnica bo znašala 200.000 K z delnicami po 200 K. Znesek 200 K utrpi lahko marsikdo, in ker smo prepričani, da se bodo delnice dobro obrestovale, je dana prilika za varno nalaganje denarja vsakomur. Poleg tega je pa podjetje samo Jako velike važnosti z ozirom u& tujski promet, ki tako rapidno raste v Bohinju. Gledati moramo, da pridržimo vire tujskega prometa v domačih rokah in hotelska družba bo v prvi vrsti izvrševala to nalogo. Zato je rodoljubna dolžnost vsakega imovitejšega Slovenca, da vzame delnice te družbe. Podpisovanje traja do 1. junija in se suhskribirajo delnice pri ljubljanski kreditni banki ali pa pri Jadranski banki v Trstu. ItojaM, poslužite se ugodne prilike in podpirajte obenem domaČe podjetje! liku inrilnaliise sletinkeit trgovskega jfrtti MUma i Ijiiljael, -V službo so sprejme: 2 poslovodji, 2 knjigovodji in korespondent, 1 potnik, 1 kontorist, 7 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 kontoristinji, l blagajničarka, 5 prodajalk, <> učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 knjigovodje, 18 pomočnikov mešan« stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika manifakturne stroke, i pomočnik železninar-ske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 14 kontoristinj, 6 blagajničark, 6 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Mednarodni poljedelski ženo d. Dogovor, katerega so sklenile 7. junija 1905. med seboj različne države glede osnovanja mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu, potrdil je sedaj tudi naš cesar. Ta zavod se ima baviti — kolikor se je to zaznalo po dosedaj objav-Ijenik izvestjih — v prvi vrsti s sledečimi posli: 1. Zbirati v kolikor mogoče hitro in objavljati novice o pridelovanju žita in žitni trgovini in kakšne da so cene na merodajnih ;l>roWdp^i&"lff^ovinsk^^ 2. zbi- rati iu objavljati statistične podatke o gibanju poljedelskih delavcev; 3. obveščati o pojavih in razširenju rastlinskih bolezni in rastlinskih škodljivcev in o sredstvih, s katerimi bi se jih dalo zatirati;. 4. opazovati razvoj kreditnih, zadružnih in društvenih razmer in zavarovalnic in izdajati poročila o teh razmer »h. — Delovanje zavoda ne bo drugo, nego da bo zbiral, urejeval in razširjal statistične podatke, posebno se ne bo pečal s posredovanjem. Mednarodni poljedelski zated. — 23. t. m. je bil v Htmu v navzočnosti kralja in kraljice otvorjen mednarodni poljedelski zavod. Govorili so: minister za unanje stvari Tittoni, italijanski delegat grof Evgen Kaina in v imenu inozemskih zastopnikov portugalski delegat Carvalco. Volltie za obrtno sodišče i Trstu. — v soboto so volili delodajalci, v nedeljo pa delavci. Slovenci se niso udeležili teh volitev, ampak so proti tem volitvam protestirali. Trem četrtinam Slovencev namreč ni tržaški magistrat dostavil legitimacij, dočim so imeli legitimacije vsi italijanski delavci in celo regni-koli, ki so komaj par mesecev v Trstu. In vsled tega je „ Narodna delavska organizacija" na shodu sklenila, da se slovenski delavci ne udeleže teh volitev. — Nadejati se je pa, da c, kr. namestništvo razveljavi te volitve vsled že povedanega protesta »Narodne delavske organizacije". Up kmetijski SilOd je bil v nedeljo v Pre-serjih v rihemberški občini. Obravnavale so se razne gospodarske reči. Navzočih je bilo nad 80 kmetovalcev. Jajca. — Na Dunaju so cene jajc že dalj Časa iste. 1440 jajc v zabitkih stane krog 75 K. V Berlinu so cene nekoliko pcdle. Tudi v Parizu ni popraševanje po jajcih veliko, dovoz zuaša tod po 7904 zabitkov. iZIOZ C6IB6Gfa. ~ Iz Trsta poročajo, da so se združili dalmatinski in italjanski kapitalisti za izvažanje cementa. Glavnica znaša 1 miljon kron. Politični pregled. Poslanska Zbornica je sprejela predlog, naj se otvori debata o odgovoru na interpelacijo glede nasilnega marša solnograške garnizije. Zbornica je nadaljevala debato o predlogu glede volilnih zborab v Galiciji. DrilW0 pOSOJilO. — Čeprav je meseca novembra pr. 1. linančni minister naznanil, da je znašal računski prebitek leta 1906 140 milijonov kron, vendar bo država najela v tem mesecu 150 milijonov kron z izdajo kronske rente v tem znesku. Prebitek leta 1906 se je porabil v Jruge namene in sicer 57 milijonov za nabavo novih železniških vozov in strojev, 8 milijonov za klinike, 6 milijonov za telefonske naprave, 1 milijon za pospeševanje izvoza itd. Najiečl proračun na svetu ima Angleška, v minolem letu je bilo prebitka skoro 5 railij. šterl. lir, to je okolu 00 mil. kron; tega leta bo prebitek malo manji. Angleška trosi za vojaštvo in mornarico (večim delom za to zadnjo) v mirovnem času oholu 9O mil. šterl. lir, za časa vojne z Buri trosilo se je dvakrat toliko in še več. Za pošto in brzojave okolu 17 mil. lir, za vlado in kraljevo rodbino okolu 32 mil. lir, za druge svrbe ostalo svoto 50 do GO mil. šter. lir. Lansko leto je bilo prihoda 155 mil. lir; največ dobiva država od carine (na blago, ki prihaja od zunaji potem od vžitnine, davka na tvornice i t. d. Bazne vesti Ponesrečil je v Dolini pri Trstu pri delu za zgradbo kopališča 34-letni delavec I. San-tini iz Italije. Vagon materijah ga je zasul. Kmalu na to je umrl. Za SlOWn8ka vseučilišča. — V Podiebradu je bil velik shod za slovanska vseučilišča. Zahtevo za jugoslovansko vseučilišče je utemeljeval posl. Mandič. General Nogi — r&initilj dekllikft šole. - ! Portarturski zmagovalec je bil pred kratkim imenovan ravnateljem dekliške šole za deklice plemenitih rodovin. Dobil je nalogo, odklanjati tujinski vpliv in čuvati stare japonske šege in navade. Učiteljica Šimoda, priljubljena v tokioških plemenitih rodovinah, je križala njegove namere in vnemala učenke za neumno angleško in ameriško modo. Ker se je Nogi postavil na njeno pot, prosila je za vpokojenje. In glej,' pibtf pričakovanju se je ta ostavka sprejela. Nogi je bil prisoten, ko se je Šimoda ločila od svojih učenk. Pravi, da je tedaj več trpel kakor pod Port Arturom. Tudi Jubilej. — Letos je 250 let, kar se uporablja svinčnik. Med Otroki. — V Pesti se je zabubil mladi Geza Abonek v 10 letno hčerko rodbine, ki je stanovala v isti hiši. Mala deklica mu ni vračala „ljubeznitt. Zato se je z revolverjem svojega očeta ustrelil. S 4 kroglami ? prsih- so ga prepeljali v smrtnih težavah v bolnišnico. Prlncezlnji pobegnila s šoferjem. — Setra kneza M. E. Fiirstenberga je pobegnila s svojim šoferjem na Moravsko. Fiirstenberg je prijatelj cesarja Viljema. Beg je povzročil velik škandal. Ruski teroristi Obsojeni. — VPetrograduje bilo obsojenih več terorietov v prisilna dela in v izgon, 4 pa na vislice. 25.000 pestunj na ljudske stroške. - Klerikalni ljudski izdajalci pisarijo, da je potrebno pom nožiti število vojakov, Če je res treba več vojakov, takih, ki bodo nosili puško, naj se pa za vojaško službo porabijo tisti vojaki, ki opravljajo danes posle pestunj. Danes namreč služi pri vojakih na ljudske stroške 25.000 fantov, ki se ne porabljajo za vojaško službo, marveč ki opravljajo službo pestunj pri oficirjih, ki jim suažijo škornje in obleke in pa hodijo s kuharicami na trg po peter šil j. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvontt v LJubljani razvije dne 28. junija svoj novi društveni prapor in priredi obenem veliko pevsko slav-nost. Povabljena so slovenska pa tudi hrvaška in češka društva. Rok za prijavo društev korporativno ali po deputaciji ev. se z zastavo) je določen na 1. junija. Do takrat naj tudi vsako društvo prijavi pesem (naslov besedila in komponista) s katero namerava nastopiti na slavnosti. Razvitje in veselica se vrši nepreklicno in ob vsakem vremenu 28. junija t. 1. Na predvečer bo serenada in pod-oknica kumici prebl. gospe pl. Trnkoczvjeve, drugi dan zjutraj razvitje in odhod po mestu, popoldne banket in velika veselica. Za banket stane kuvert brez pijače 3 K in je prijave zanj z denarjem vred pošiljati društvu do najkasneje 20. junija t. 1. Natančnejši spored se objavi v kratkem. Akad. tetin, društvo »Triglav v Gradcu javlja, da je bil na 11. obč. zboru pri nadomestnih volitvah izvoljen predsednikom tov. Tajnšek Vinko cand. med,, podpredsedn. tov. Pirkmaier Otmar stud. iur. Za spomin na cesarjeve šestdesetletnlco dobe vsi javni in vojaški državni uslužbenci jednak jubilejni križec. Močan potres je bil 24. t. m. v Kečke-metu na Ogrskem. Napravil je precejšnjo škodo. V Švici imajo velik sneg. Po nekaterih krajih je snežilo 12 ur. Vseslovenski kongres v Petrogradu bo najbrže leta 1909. Radi tega kongresa se mudijo v Petrogradu poslanci Kram/tf, Hribar in Hli-bovicki. Rili so jako slovesnn sprejeti. Wlhrmtind I Pragi? - Praški list „Čeh" javlja, da nameravajo grofesorja Wahrmunda poklicati na prašso nemško vseučilišče. Pil Občinskih volitvah v Bistrici v Rožo so s pomočjo nečuvenega terorizma in neizrečenih nepravilnosti zmagali nemčurji. Slovenci Vložijo protest. Zrakoplov ponesrečil. — Iz Oaklanda (Kalifornija) poročajo, da je zrakoplov BGreat Morell" na svoji poskusni vožnji padel z višine 300 črevljev. Balon zrakoplova je na-krat počil, nato je zrakoplov, v katerem je bilo 20 oseb, počasi padel do 75 čevljev višine, zatem je pa naglo telebnil na zemljo ter pokopal pod razvalinami vse osebe. Sedem oseb je bilo ubito, druge so bile pa težko ranjene. Kobilice V Italiji. - V pokrajini Pulja v južni Italiji se je pojavila ogromna nnožina kobilic, ki so pokrile velik del zemljišč. Doslej so nabrali že okolu 1000 kvintalov ko- bilic; vzlic temu je prebivalstvo v velikih skrbeh. Vsak dan jih ljudje naberejo okolu 100 kvintalov. leto tako se je mnogo kobilic pojavilo pri Tarantu in v bližini Galliopola. VznniifpiiiPII se 8I)rGime takoj k dyema UI|UJII6IJ||iU deklicama v starosti od 8—10 let. Poučevati bi ju bilo do 8. razreda. Ozira se le na gospodične z dobrimi spričevali ter popolnim znanjem slovenščine, nemščine in italijanščine. Gdč. zmožne poučevati y igranju na glasovir imajo prednost. — Ponudbe s prepisi spričeval je nasloviti pod Šifro „Lep trg na Kranjskem« na naše upravništvo. Proda se biljard Seifert natančneje se izue v ulici Tre Re štv. 5. Za tovarno mila se sprejme mlad, inteligenten Slovenec, vojaščine prost, ki bi se mogel izučiti za to stroko. Navadno tedensko plačo dobi takoj. Oglasiti se je pri lastniku A. Cabrščeku v Gorici. med! med! Pravi čebelni med, zajamčeno pristni — za bolnike na prsih. 1 vrček z vsebino 10 funtov gld. 2-50. Razpošilja: Roža Hagler, izvozna hiša. Tluste-Avstrijsko. Največji debitehl Mark 600.0001 Naznanilo sreče. Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi ===== dobitnih Sans = pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 mark dobitkov. Glavni dobitki te prekorlstne denarne loterije ledečl: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. ] premija a 300.000 Mk. 1 dobitek a 40.000 Mk. J » »200.000 » 1 » »30.000 > * » » 60.000 » 7 » »20.000 » ] » » 50.000 * 1 » »15.000 » * » » 45.000 » 11 » »10.000 » 1 » . » 40.000 » 46 » » 5.000 » t » » 35.000 » 103 » » 3.000 » 1 » » 30.000 » 1GB » » 2.000 » 1 dobitek »100.000 » 539 » » 1.000 » 1 » » 60.000 » 603 » » 300 » 1 » » 50.000 » 181 » » 200 » V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 sreBk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mira približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaja 50.000 Mark ter se zviSa v 2. razreda'na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. SreČkanje je postavno doloBeno. Cene srcSIcam I. razreda so sledečo: cela orig. srečka M. 6— ali K 7— pol „ „ „ 3- „ „ 350 četrt „ „ „ 150 „ „ 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natanCno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih Bredkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleZenec loterijo dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov ne oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti povzetju ah pa proti naprej plačilu. Oglasiti se Je torej v svrho naročil predsto-ječega sreftkanja takoj, ali pa vsaj do 4. junija. zaupno na naslov: Samuel Heckschcr senr. B&nkgesohaft v HAMBURGU. Potnikom v Ameriko priporoča generalna agentura „Amerikanske in Minite Star unije" najhitrejšo vožnjo preko Basla-Parisa ehcrbourg-New-York. i 2 odhoda na teden. Prosta hrana že v Baselu. Z velikanskimi parniki teh linij traja prevoz od Chcr- | bour-J*ew-York v resnici le 5 in pol do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radevolje in zastonj : »Generalna Agentnra« Im Obcrsteg & C.o Basel Aeschen-graben 28 (Švica) Bolnikom na pljučih, i kateri še ne poznajo izvrstnega Grun'lman-novega čaja in bombonov proti kaS,. in pljučnim boleznim, priporočamo v njihovo korist to izvrstno zdravilo. NeStetim bolnikom, ki so trpeli na pljučni bolezni in so se izgubili upanje da ozdravijo, je pomagal ta čaj. Že v kratkem času se obrne na bolje. —- Čudovito upliva ta čaj pd zastarelem kaSljc, z a sli žen ju, hripavosti pri kroničnem plači nem katarja in bolečinam v grla, nadua-itd. Ker pa poskus več koristi nego same < besede, razpošilja tvrdka lekarnarja Grtmd-[ mann-a, Berolin S. W., Friedrstr. 207. j 20.000 poskusov ' tega izvrstnega čaja. Poslati je točen naslov j ter znamko za 20 vin. — IkezplaČni poši- ' ljatvi se priloži poučna ilustrovana knjižica, j Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike I Bo- j j dite prepričani, da učinkujeta Čaj res izvr- j i stno j sicer bi tvrdka lekarnarja Grundmann-a J gotovo ne razpošiljala brezplačnih poskušenj. I Naročite takoj; ne bodb Vam žal! | Žene! Ako trpite na strjenju krvi In na podobnih boleznin, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem : »Gospa B. iz W. piSe: Lepa hvala! Va3e sredstvo jo učinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. piše: „ Priporočala bom vsakomn Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*. Arhitekt S. v M. piše: »Za izborao postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo Že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti požiljatvi 1 marke nemSke veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. == čisti le z = GLOBUS ===== čistilnim ekstraktom. ====== , friznano težKo posrebrnjeno najlepše forme. J Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, I namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone J gospodinjstvo itd. [mi'z«»iki Ghristofie & C- Dunaj '• °><™i<«5 m*mm«t>. Ilustrovan cenik na zahtevjmje. — V vseh mestih 'zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime ChrKtfofla Ceni. dame in gospodje -- pozor!) imaie e srvaim »uujs a.tw ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. flriginal^ictoriaslroii;1;;,:::;,,;;, uporabi brezšumno. OriBioai-Vietoria stroji %L$% za domačo rabo in obrtne namene. flriiiDal%toria stroji p°ranvangi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. OriginaM/ictoria stroji |°šin& lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original -fictoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles i »Puch«, orodja, nranicije in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & CUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica IUVA CASTELLO št. 4. Lepi cvetoči majnik! i Za neveste-nOVlCe, velikanska zaloga kot pripoznano najbolje vrste ljubljansko platno za rjuhe, srajce in sploh belo perilo, Chiffon, Creas, Creton, Domestic, Jekleno in Škofovo platno v razni širjavi in kakovosti, majhni komadi po 23 mtr. platno SO em široko za fl. 5*50 naprej, majhni komadi po 15 mtr. platno 150 em široko za fl. 9*— naprej, kakor tudi lepe odeje, koči, kouverte, kovtri satenasti, volneni in svileni, ugotovljeni štrmaci, evilh-gradl, volna in žima za postelje. W*~ Vsaka novica dobi nagrado, kot spomin v balo. **mm Za restavracije-gOStilne, velika izbera garnitur, preprog, zaves, malih prticev-servietov in namiznih prtov barvanih in belih, že pripravljenih ali pa od kosa, navadne do najfinejše vrsto. ============ Za irsaki plačilni znesek zahtevajte listek, ============== Za prVO SV. Obhajilo in birmanee, lepa, fina, pol in cista volna, krema ali bela. Pique beli in barvani za oblekce, kakor tudi žepne rutice, nogovice in rokovice. BV Za vsakih K 50- dava K 1* blaga zastonj. -Hffl Za dame — Ženske Obleke, ravnokar došlo, najnovejši uzorci bati*t Foular, Panama, Voile de laine, Voile de Coton, kakor tudi fina francoska svila za bluze i. t. d. ^la pol zastonj prodajava razne odtenke od oU$forda, emirja, pikala, voln« in razn<$a p^riln^a blaga. Za moške Obleke raznovrstno sukno, Kamgarn, angleški Cheviot, Loden, lilačevina in rusko platno lepe bele in barvane srajce za touriste, žepne robce, nogavice, ovratnike, ovratnice in še razno drugo oblačilno blago. NA DEBELO IN DROBNO. -VHBV* ZA VSAKI ZNESEK 8°|„ POPUSTA. Cene nizke in stalne. - Nakup neprisiljen. - Postrežba domača. Hedžet & Koritnik - Gorica Pred SkofljoTčvilAroiveseovado 5) Tekališce Verdijevo in šolske uliee 5. KAROL GASPARI, poslovodja.