K radljskemu predavanju o strnjenem pouku Že dye zappredni sobpti se je javil pred našp radfjskp javnpstjo tov. Bratpk Rudolf iz Radeč pri Zidanem mostu, ki je podal v svojem referatu sicer v precej skrčeni obliki sintezp o novpdpbnem strnjenem pouku. Izšel je iz ideje same ter pznačil bistvo sodobne šole v živem dpgajanju. Ideja, da naj življenje vpdi šolo, ne mpre pai šola voditi življenja, da mora hoditi npva šola skozi živtjetnje, da ga bo sppznala v vseh njegovib pblikah v vasi ali v mestu, ppvsem odgpvarja sodobnemu stremljenju po sintezi v smeri dinamike. Vrednpst te metpde, Iki bazira na pedolpški resniei, da otrok ne dpživlja poedinosti, nego celoto, je podčrtal z nekplikp pirimeri iz praktičnega življenja. Ppvsem jasno pa je povedai, da je špla ustanpva za vzgojo čim popblnejše osebnosti za zbpljšanje kulturnega in gospodarskega stanja človeštva, da sta si družba in otrok v medsebojni pdvisnpsti ter da razvoj otroške duševnosti temelji na strukturni psihologiji. Vsekakpr je kpristno, da se ppdpbni problemi, ki tangirajp nas vse in ki pblagoma pronicajo v sodobnp vzgo.jo, čim bpl.j popularizirajp, obenem pa temeljito ppdvržejo k-ritiki, da se vsa vprasanja prečistijp do najmanjših podrobnpsti. Znanp je, da je naša pedagogika preplavljena z neštetimi fragmenti1 — vzgledi prakse — ki se pfpglašajo osamosvpjeni od vsakršne teprije. Verujem predavatelju, da je bila njegova želja, da ne ostanejp vsa pedagoška pTedavanja bolj feljtonskegai značaja, samo posamezne slike iz prakse. Zato je v dveh svojih prcdavanjih skušal nanizati približno ves razvoj te teorije, ki je našla precej plodna tla med mladimi1 ppbpirniki novih idej, ki se menda zavedajp, da se pri nas šele formirajp pptrebc temeljite preosnpve šolskega pouka. Raduje me činjenica, ki jp jc ppudaril tov. Bratpk, da brez dovbljnega teoretičnega znanja ne bpmp nikdar dosegli vsaj zadpvpljujpčih vrednpsti. Nikdar ne moremo brez dovoljne teoretične baze izvrševati svojegai vzvišenega poklica, četudi smp še takp izvežbani v samem tehničnem izvrševanju službe. Tako delo bi bilp podpbno »zdravniškemu ppslu« vaškega brivca ali kpvača, ki »dere« zobe, pri tem pa ne pozna sestavioo in funkcijp zpba, ne anatpmije, ne fiziplbgije, terapije itd. Ta izčrpni referat je pokazail, da sp pkoBiteneli ostanki HerbartPvih stopenj s svpjp skorai nesmiselno oblikp daleč prpč pd zadpypljitve npvih pogledov in novih smernic v vzgajanju otrok. Težnja po reformi šolskega dela je izcimila nova načela: princip kvantitete naj bp zamenjan s principom kva1'kete, princip receptivnpsti je zamenjan s principom aktivnosti itd. Zastppniki strnjenega ppuka živo podčrtavajp potrebo pp snovni sintezi, žal da je predavatelj to koncentracijp piremalo obdelal. Omenil je samo Slpmška, ko je vendar znana kpmcentracija snovi že Komenskiju. »Didactika magna« pravi: »Narava združuje, kar spada skupaj!« > Dpba, v kateri je na naših šolah dominiralo Bežkovo »Ukaslovje« ni približala učitelja otrpški duši, temveč celo oddvojila ga je pd nje. Da bi bilp omogočeno učitelju, da pronikne v ta duhovnj svet ptroka, mpra dobro poznati psihologijo celovitosti. ki se javlja pod raznimi imeni kakor: strukturna, oblikovna, razvojna, totalna, katere zastopniki sp Stern, Koffka, Wertheimer itd. Predvsem pa mpra poznati Spramgerjevo strukturno sintetičnp in Adlerjevp individualno psiholpgijo. Predavatelj je tolmačil zdravp željp vsega učiteljstva, da je za ireformo šolstva predvsem potrebna tudi refoTma učiteljskega študija. Žal, da je ves napor okpli tega nadvse aktualnega vprašanja ostal do sedaj brez uspeha. — Pričakpvati pa je, kakor sam pravi, da bodp učitelji, kakor tudi šolske oblasti upoštevali stremljenja g. prof. Šiliha, ki je v ta namen napisal članek »Vprašanje nadaljnje učitcljisko izpbrazbe« — priobčen v »Učiteljskem tovarišu« z dne 16. in 23. jan. t. 1. —, vsaj kplikor je možnp v danih razmerah. Spdobni učitelj neobhpdnp potrebuje pedagpško biologijo, psihologijp, osnpve obče pedagpgike, šolsko organizacijp, šolsko higieno, zgpdovino pedagogike ter zdravstvenp in skrbstveno pedagogiko, nadalje teorijo in pTalksp strnjenega ppuka, osnove domoznanskega pouka teir posebno didaktikp vseh učnih pTedmetpv, ki se poučujejo v narodni špli. M. S.