priponke<p^^ />-	/	'\
nalepke^ ŽALEC, Šlandrov trg 17 plakete	te|.: 03 / 71 03 833
priznanja GSM: Q41 / 837 617
ZASTOPSTVO IN VGRADNJA
MONTAŽA KOŠIR
LADISLAV KOŠIR s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fax: 03/547 25 96 GSM: 041 666 468
Leto IV • številka 4 • cena 250 SiT • 24. aprii 2002
Turizem	Anketa	
Srečanje Šempetrov	Za ali proti vstopu v Nato in EU	
	str. 12	str. 8
flüLIAKSM
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53
Nova akcija Ne zamudite!

PLi
MESTNI PLINOVODI
Na hmeljiščih že živahno
Ob dnevu upora
Pred nami je kar nekaj prazničnih dni. V soboto se bomo Slovenci spomnili začetka upora proti okupatorju, prihodnjo sredo pa bomo praznovali mednarodni dan dela. V torek bodo po vsej dolini in mnogih okoliških vrhovih zagoreli kresovi, v sredo pa se bodo zvrstila tradicionalna prvomajska srečanja. Osrednja proslava ob dnevu upora v Savinjski dolini pa bo ta petek ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
Prireditev organizirajo Občina Žalec, Območno združenje borcev in
udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske dobne, Veteransko društvo Sever za celjsko območje - Žalec in Društvo izgnancev Slovenije - občinski odbor Žalec.
Zbrane bo najprej pozdravil predsednik 00 ZB NOB Žalec Vlado Gorišek, slavnostni govornik pa bo župan Lojze Posedel. Nastopih bodo: Mladinski PZ I. OŠ Žalec, Harmonikarji DU Vrbje, Moški PZ DPD Svoboda Prebold, vokalna skupina Cantemus KUD Žalec in recita-torka Jožica Ocvirk. Pred pričetkom bo pred domom igrala Godba Liboje.
K.R.
Kljub deževnemu aprilu je bilo v teh dneh na savinjskih hmeljiščih živahno, saj je bilo treba napeljati vrvice, po katerih se bo kmalu začel vzpenjati hmelj. Marsikakšna žičnica pa ostaja prazna oziroma pod njo raste pšenica, čeprav Hmeljna komisija pri Hmeljarskem združenju Slovenije ocenjuje, da bodo hmeljske površine na približno enaki ravni kot lani, to je okoli 1.800 hektarov. V Savinjski dolini jih je približno dve tretjini.
Natančni podatki o hmeljiščih bodo znani v maju, v teh dneh pa naj bi bila sprejeta tudi uredba ministrstva za kmetijstvo o ureditvi trga s hmeljem, ki bo med drugim določila višino subvencij. Hmeljarjem pa se obeta še ena sprememba, in sicer v zvezi s financiranjem Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Dosedaj so za njegovo delovanje hmeljarji odvajati prispevek glede na količino pridelanega in prodanega hmelja, po novem pa naj bi bil njihov prispevek obračunan glede na število hektarjev hmeljišč. Pogodbe o tem naj bi podpisati vsi hmeljarji, ki jih je v državi še 200.	T. T.
Zvoki iz Pekla pozlačeni
Kako voda lahko poganja turistični mlin, je bilo osnovno vprašanje letošnjega že 16. tekmovanja Ilirizmu pomaga lastna glava. Turistični podmladki iz 105 slovenskih osnovnih šol so na to temo pripravili raziskovalne naloge, razstave in odrske predstavitve, na sklepno prireditev, ki je
GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-mail
igor.kotnik@siol.net
SPInI KOTfllK
H	GRADNJI IN SUKOPIESKARSTVO
Igor KOTNIK, s.P.
KOTHIX Nikole Teslo 6, 3310 Žalec
- SUKOPLESKARSKA IN ZIDARSKA DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDrTVE - DELA m VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
no že od /ela j965
UGODNflPONUDBRTOPlOTNOlZOIRTIVNIHFfìSfìD
KOMPl€TN€FINRUZfiCIJ€OßJ€KTOV
Še en mesec je naokoli, m uhast tako, kot se ga drži sloves. Dežja imamo za nekaj časa dovolj, vsaj praznični dnevi naj bodo sončni. Dan upora proti okupatorju in mednarodni dan dela sta pred nami, mnogim pa poleg dela prostih dni prinašata predvsem mešane občutke.
Dan upora, ki je eden najpomembnejših korakov na dolgi poti Slovencev do samostojne države, je letos zaznamovan z razpravami o vključevanju Slovenije v EU in Nato ter o tem, ali oziroma koliko se bomo zaradi tega morali odreči svoji suverenosti. Praznik dela ima še grenkejši priokus. Mnogi delavci se morajo boriti za osnovne pravice iz dela, toda preveč je tudi tistih, ki ne morejo uresničiti še osnovnejše pravice - pravice do dela. Res smo priča mnogim stavkam in še več grožnjam z njimi, a višje plače upajo zahtevati le zaposleni v negospodarstvu. Ostali delavci zahtevajo le tisto, kar so že zaslužili. In žal je tako, da danes izplačilo plač ne omejujejo toliko brezobzirni lastniki podjetij kot še bolj brezobziren trg, na katerem ne preživi nič, kar se ne prodaja dobro.
Take misli niso nič kaj praznične. Zato pa od praznikov potegnite tisto, kar je veliko prijetnejše in lepše - druženje, izleti, sprostitev. Uživajte v maju.
11. in 12. aprila potekala na Bledu, pa se je uvrstilo 12 najboljših z regijskih tekmovanj. Med njimi so bili učenci Osnovne šole Šempeter z nalogo Zvoki iz Pekla, ki so bili tudi med devetimi dobitniki zlatih priznanj.
Mladi turistični raziskovalci so v svojem okolju opazovati in proučevati vodo iz različnih zornih kotov, vendar vedno v povezavi s turizmom. Da so se šempetrski učenci lotiti jame Pekel in Peklenščke, ki teče skoznjo, je po svoje razumljivo, saj je jama ena najpomembnejših turističnih točk v Savinjski dolini. Zanimivo pa je, da so se lotiti snemanja zvokov Peklenščke in njenih slapov ter jih posneli na zgoščenko, ki bo verjetno postala zanimiv turistični spominek.
K. R.
OGLAŠUJTE V
Stane Ropotar,
Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198
vzorčna prodaja keramičnih ploščic polaganje keramičnih ploščic svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov knjigovodske storitve
-BRAMAC-
ESAL
SKG CREATON/
NARAVNO „VODILNO" " ■
anhovo	SPLOŠNO
KLEPARSTVO - KROVSTVO
-	svetovanje
-	sanacija vseh vrst streh
■ 10-letna garancija na dela
/gor GOMINŠEK, s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC
tel./faks: 03/571 76 36 mobitel: 041/ 646-091
4*


A*
&
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
•odi za vino •
INOX
mlini za grozd]« •
INOX
milni za Jabolka
april2002
Občina Žalec
Pred sejo občinskega sveta je župan Lojze Posedel izročil bronasti znak civilne zaščite Janiju Šaleju, ki je gasilec od leta 1976, poveljnik sektorja I. Občinskega gasilskega poveljstva Žalec ter pomočnik poveljnika Gasilske zveze Žalec. Za delo na področju gasilstva in v številnih intervencijah ga je Štab Civilne zaščite odlikoval ob letošnjem dnevu civilne zaščite.
Svetniki o javnih zavodih
Zadnji četrtek v marcu so se svetniki občine Žalec sestali na 29. seji, na kateri so obravnavali 10 točk dnevnega reda. Brez obširnejše razprave so potrdili odlok o zaključnem računu občine Žalec za leto 2001 in nato prisluhnili ravnateljem in direktorjem javnih zavodov s področja negospodarstva ter predsednikom društev, zvez in humanitarnih organizacij, ki so predstavili poslovanje svojih organizacij v preteklem letu.
Večina zavodov je lansko leto zaključila s presežkom prihodkov nad odhodki. Šole in vrtec so imeli minimalni presežek prihodkov, z izgubo sta poslovali le OŠ Petrovče (199.OOO SIT) in I. OŠ Žalec (6O.OOO SIT). Najuspešnejše so lani poslovale Žalske lekarne, ki so imele skoraj 15 milijonov tolarjev presežka prihodkov, Zdravstveni dom Žalec skoraj 5 milijonov, UPI Ljudska univerza pa dobra 2 milijona. Najuspešnejšim so svetniki dali soglasje k povečani delovni uspešnosti.
• Veliko več razprave je bilo glede Zavoda za kulturo Žalec, ki je imel
nekaj manj kot 7 milijonov tolarjev izgube. Občine soustanoviteljice zavoda niso poravnale vseh svojih obveznosti, določenih z delitveno bilanco, razen občine Žalec. Skupno neizpolnjene obveznosti znašajo kar okoli 17 milijonov tolarjev, izkazana izguba pa je precej manjša. Svetniki so določili rok, do katerega se morajo ostale občine dogovoriti za pokritje nastale izgube, sicer naj bi prek sodišča izterjali celoten znesek neporavnanih obveznosti.
Na poznejših sestankih so se občine dogovorile, kako poravnati nastalo izgubo, nedogovorjen je le še delež občin Prebold in Braslovče, zato tožbe ne bo, zavod pa je bil zaradi registracije novega Zavoda za kulturo, šport in turizem ter Zavoda Medobčinska splošna knjižnica ukinjen z 29. marcem letos.
Precej govora na seji je bilo tudi v zvezi z Žalskim mladinskim centrom, saj ta ne deluje tako, kot so si zamislih ob ustanovitvi. To je posledica tudi neustreznih prostorskih pogojev, je med drugim povedala vodja centra mag. Dominika Sambolič, ki ji občina po izteku enoletne pogodbe ni le-te podaljšala, išče pa novega
Upravni odbor
ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNAJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC ZA LETO 2001
Priznanja Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec so:
1.	imenovanje za častnega člana zveze in
2.	znak zveze: zlati, srebrni in bronasti.
Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka.
Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ah posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulturne dejavnosti in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ah pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze.
Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Pobudo za podehtev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik.
Pobuda mora vsebovati:
•	naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu;
•	ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ah skupine;
•	kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku;
•	kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ah skupini.
Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze v mesecu maju 2002.
Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev “Savinja” Žalec - komisija za podelitev priznanj, lil. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do: 15. 5. 2002.
vodjo centra. Če ga ne bo našla, je velika verjetnost, da bo center zaprl svoja vrata. Problemi so tudi v delovanju Študentskega kluba Žalec.
Brez vsakršnih pripomb so bila v nadaljevanju seje sprejeta poročila o delu oddelkov občinske uprave v letu 2001, med kadrovskimi zadevami pa je občina imenovala v svet Javnega zavoda RS za kulturne dejavnosti -območne izpostave Žalec Milana Vogrinca, Aljošo Gramca in Iva Lindiča, ki so jih predlagala kulturna društva. Člana sveta, ki ga imenuje neposredno lokalna skupnost, pa bo žalski občinski svet imenoval naknadno, po končani reorganizaciji na področju kulture. K. R., foto: D. N.
Pomladansko urejanje in čiščenje okolja v občini Žalec
V	soboto, 6. aprila, je potekala “vsežalska” akcija pomladanskega urejanja in čiščenja okolja. Z njo smo želeli ob simboličnem slovesu zime in prihodu pomladi polepšati podobo naše občine.
V	občinski upravi, vseh krajevnih skupnostih in MS Žalec smo letos posvetih še posebno skrb snagi okolice cest, javnih poti med in skozi kraje, vasi, ulice, okohce pešpoti, planinskih poti, planinskih in drugih domov ter javnih objektov, nabrežij in strug potokov, rek, ribnikov, gozdnih površin, nabrežij in okohce železniške proge ter zavarovanih naravnih območij (Jama Pekel, Ribnik Vrbje, reka Ložnica, Ponikovski kras). Pridružile so se nam številne občanke in občani, učenci OŠ Griže, POŠ Liboje in vrtca Liboje, OŠ Petrovče, POŠ Galicija in Velika Pirešica, varovanci Doma Nine Pokom iz Pemovega, predstavniki različnih organizacij in društev, lovci, ribiči, planinci, turistična društva, gasilska, športna društva in društva upokojencev, torej vsi, ki jim ni vseeno za okolje v naši občini. Vseh sodelujočih smo našteh preko 1050 (lani 410), skupna količina zbranih in odpeljanih odpadkov na odlagališče pa je znašala 243 m5 (lani 97 m3).
Za sodelovanje v izvedbi akcije se zahvaljujemo vsem donatorjem: Javne naprave Celje, PUV, d.d., Celje, Surovina, d.d., Žalec, podjetju VOC, d.d., Celje ter vsem občanom, ki so nam za prevoz odpadkov nudili lastna prevozna sredstva.
Splošna ugotovitev letošnje “vse-žalske” akcije je, da je povzročiteljev
zarasda, pa so vendar še vidni in smo se jih v akciji s skupnimi močmi lotili.
Zadovoljni smo z dejstvom, da je zeleno gibanje v občini čedalje močnejše, hkrati okolje vedno bolj varovano in lepšega videza. Vedno večje in pomembnejše je tudi zavedanje, da je kvaliteta našega bivanja,
V KS Ponikva je v akciji sodelovali 50 ljudi, ki so zbrali 25 rri odpadkov, krajani pa so priskočili na pomoč tudi pri prevozu.
odlaganja odpadkov v naravno okolje čedalje manj, a na žalost, še vedno so. Čiščenje je iz leta v leto temeljitejše in posega tudi v najbolj skrite kotičke gozdov in vodnih zemljišč (čiščenje dna ribnikov v Slovenskem dolu v Libojah in Vrbju, dna in bregov Struge, potoka Artišnice, Zibike, Soteske, Pirešice, Lave, reke Ložnice in Savinje). Vehko odpadkov je narava delno že skrila,
druženja v naravi in preživljanja prostega časa močno odvisna od stanja okolja, v katerem živimo.
Akcije so potekale v zelo delovnem in prijetnem vzdušju. Dan je bil poln sonca in zadovoljstva nad doseženimi rezultati dela, akcija pa sklenjena z mislijo, da gremo naprej in se naslednje leto spet vidimo!
Višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, univ. dipl. inž.
Premalo gibanja in neustrezna prehrana
7. april je bil svetovni dan zdravja, ki je letos potekal pod geslom Več gibanja za zdravje. Za več gibanja so poskrbele tudi Žalske lekarne, ki so pripravile rekreativni pohod od Gotovelj do lovskega doma Rinka na Sveti Jederti, še pred tem pa je bilo v Žalcu predavanje o zdravem načinu življenja.
V občinski dvorani je številnim mladim in drugim občankam in občanom zdravem načinu življenja spregovorila dr. Jana Govc Eržen, predstojnica zdravstvene postaje Vojnik in koordinatorica za preventivo odraslih celjske zdravstvene regije na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Med drugim je poudarila, da se ljudje vehko premalo gibamo, kar velja tako za starejše kot večino mlade generacije. Premalo telesne dejavnosti pa pomeni vehko tveganje za prekomerno telesno težo in debelost, za sladkorno bolezen tipa dve, motene maščobe v krvi, za nastanek bolezni srca in ožilja, osteoporozo, obrabo sklepov, bolečine v hrbtenici in mnoge druge težave. Vsaj enkrat na dan bi se morah vsi pošteno preznojiti, je povedala, pri tem pa bi moral vsak sebi poiskati najustreznejšo telesno dejavnost. Pomembna je seveda tudi pravilna prehrana, dr. Govc Eržen pa je opisala še motnje prehranjevanja, ki so zlasti pri mladih vedno pogostejše. Vzroki zanje so kompleksni, na mlade pa gotovo ne vplivajo dobro lepotni ideali, ki jim jih vsiljuje modna industrija. Lepo je tisto, kar je zdravo, je poudarila.
Nekaj zelo pogostih vzorcev vede-
nja mladih so med predavanjem pokazale učenke prve osnovne šole Žalec. Na tej šoh so izvedb tudi anketo o načinu življenja mladih. 300
dr. Jana Govc Eržen učencev od 5. do 8. razreda je odgovarjalo na 14 vprašanj, ki jih je pripravila profesorica Polona Kuder. Anketa je med drugim pokazala, da se 41% učencev ukvarja s kakšnim tekmovalnim športom, samo 21% pa jih je vsaj eno uro telesno aktivnih vsak dan. Šolsko delo jim doma vzame vehko časa: 30% anketiranih mu nameni eno uro, 36% dve uri, 20% tri ure, 5% pa je povedalo, da se doma uči še pet ur. 40% jih pred računalnikom preživi eno uro na dan, 15% dve uri, 9% 3,4% pa 4 ure na dan. K temu je potrebno dodati še ure pred televizijskimi ekrani, kar 33% jih gleda televizijo tri ure na dan, 32% dve uri, 17% pa najmanj eno uro. Kar 31% anketiranih je priznalo, da so bik vsaj enkrat že zares pijani.	K. R.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj v občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97)
razpisuje
POGOJE IN ROK Di^ANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNAJ OBČINE ŽALEC V LETU 2002
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podehtev priznanj občine Žalec.
1.	GRB OBČINE ŽALEC
Grb Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja.
Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svem vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2.	PLAKETO OBČINE ŽALEC
Plaketo Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe in dosežke s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih.
Plaketo občine Žalec lahko občinski svetjpodeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec.
Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svem vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
n.
Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
m.
Pobudo za podehtev priznanja občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podehtev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje,
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati:
a)	za posameznika:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo Ustih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Pobude za podehtev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec do 31- maja 2002.
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZNANJA
--------w----
Občina Žalec
april2002
Ministrica je pozorno prisluhnila predstavitvi šolstva in športa v občini Žalec ter z zadovoljstvom ugotovila, da so razmere kljub problemom dobre.
Ministrica tudi v glasbeni šoli
V začetku aprila je Žalec obiskala ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok. Njen obisk je bil predvsem delovne narave, saj so ji župan, občinske službe, ravnatelji šol in vrtcev ter predstavnik Zveze športnih društev precej izčrpno predstavili položaj šolstva
in športa v žalski občini ter seveda izpostavili številne probleme, s katerimi se soočajo pri svojem delu.
Župan Lojze Posedel je poudaril, da je država občinam s predpisom prostorskih pogojev za uvedbo 9-letke naložila prehudo finančno breme. V občini Žalec je z njenim
Priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije prejema Andi Goršek
Nadvse aktivni upokojenci
Zveza društev upokojencev občine Žalec povezuje deset društev upokojencev in Univerzo za III. življenjsko obdobje ter tako združuje kar 3.639 upokojencev iz žalske občine. Zveza ima sedež v Bergmannovi hiši, uradne ure pa so vsak torek od 9- do 11. ure. To je v uvodu svojega poročila na občnem zboru zveze v Domu upokojencev v Grižah povedal predsednik Anton Gros in med drugim pohvalil delo komisije za šport in rekreacijo ter komisije za stanovanske zadeve.
Lansko leto je bilo za zvezo, ki deluje v sedanji obliki šele drugo leto, zelo pomembno, tudi zato ker so razvili društveni prapor. Zveza je v sodelovanju z društvi upokojencev organizirala več tekmovanj, največji uspeh pa so dosegli šahisti Dü Žalec, ki so se po osvojenem prvem mestu na regijskem tekmovanju uvrstili na državno in tam dosegli odlično 4. mesto. Kot je povedal predsednik
komisije za šport in rekreacijo Martin Štorman, so bili upokojenci aktivni v sedmih panogah.
Predsednica komisije za stanovanjske zadeve Minka Virk je povedala, da kritičnih stanovanjskih problemov zaenkrat ni, da so lani na osnovi razpisa sestavih novo prednostno listo prosdcev za stanovanja, na katero se je uvrstilo 13 prosilcev, 7 pa pogojno in da so lani rešili tri stanovanjske probleme, letos pa prav tako že tri.
V razpravi so se delegati zbora (dosegli so zavidljivo 100-odstotno udeležbo) dotaknili številnih vprašanj, med njimi regijskega povezovanja in tudi potrebe po sodelovanju društev z območja nekdanje občine Žalec. Zbor je med drugim nagovoril žalski župan Lojze Posedel, med gosti pa je bil tudi član skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Stane Skok.
Ob koncu občnega zbora sta bili podeljeni dve priznanji Zveze upokojencev Slovenije. Prejela sta ga Andi Goršek in Ivan Šuler.	K. R.
poskusnim uvajanjem pričela samo šempetrska osnovna šola, ostale bodo pričele takrat, ko bo to obvezno za vse šole. Ob tem samo osnovna šola Griže ne bo imela vseh prostorskih pogojev. Ministrica je zagotovila, da bo ministrstvo takim šolam še posebej pomagalo. Od leta 1998 je bilo na petih matičnih šolah in petih podružnicah v žalski občini za 857.309.000 tolarjev večjih investicijskih vlaganj, od tega je država sofinancirala 36,9 milijona tolarjev za telovadnico v Šempetru, 8,8 milijona za ureditev knjižnice in specialne učilnice na isti šoli, za novo POŠ Trje pa 65,2 milijona v letih 2001, 2002 in 2003. Še posebej bode v oči dejstvo, da država ni prispevala niti tolarja za gradnjo telovadnice v Petrovčah, in to zaradi povsem birokratskih zapletov. Šola lahko zato v prihodnje pričakuje pomoč pri nabavi računalnikov, je povedala ministrica.
Med drugim so govorih tudi o integraciji otrok s posebnimi potrebami v šole in vrtce, kar seveda zahteva specialno opremo. Kot je povedala dr. Čokova, ministrstvo razmišlja o nakupu te opreme, ki bi si jo šole izposojale v skladu s trenutnimi potrebami, problem pa se pojavlja pri usposabljanju učiteljev za delo s
takšnimi otroki. Ravnateljica žalskih vrtcev Mara Mohorko je izpostavila številne probleme, v zvezi z otroki s posebnimi potrebami, ki so že vključeni v vrtec povedala, da pristojna komisija ne izda ustreznih odločb. Opozorila je na izjemno visoke normative, ki veljajo za vrtce, ter nemočni pri izterjavi dolga za plačilo vrtca. Večinoma gre za socialno ogrožene družine, med njimi pa so tudi starši, ki bi lahko redno poravnavah svoje obveznosti. S tem problemom se ukvarja tudi ministrstvo.
Žalčani so ministrico seznanili tudi z željo po ustanovitvi splošne gimnazije v Žalcu ter prepotrebno gradnjo nove glasbene šole. Povedala je, da ministrstvo podpira gradnjo in da se bo zavzela, da bi bilo sofinanciranje s strani države še ugodnejše za občino, glede na dosedanja skromna vlaganja s strani ministrstva. Vendar pa se morajo o sofinanciranju prej dogovorih občine soustanoviteljice glasbene šole.
Po pogovoru v občinski sejni dvorani je dr. Lucija Čok obiskala dnevni center Želva in si ogledala Glasbeno šolo Risto Savin Žalec. Naslednjič jo v Žalcu pričakujejo 25. maja, ko bo odprt obnovljen adetski stadion.
K. R., foto: T. T.
Zveza turističnih društev Občine Žalec
v okviru projekta Thristične zveze Slovenije, Moja dežela - lepa in gostoljubna,
OBJAVLJA
tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja
Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2002
t.
S ciljem izboljšati kakovost življenja občank in občanov Občine Žalec in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših krajev, za učinkovitejšo promocijo Občine Žalec in posledično Slovenije ter turizma in prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi, organizira Zveza turističnih društev Občine Žalec letos tekmovanje v urejenosti krajev, hiš in kmetij pod imenom
Najlepši kraj, hiša in kmetija.
2.
Osnova za uresničevanje projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija je projekt Thristične zveze Slovenije, Moja dežela -lepa in gostoljubna in strokovna zasnova projekta.
3.
Pokrovitelj projekta Najlepši kraj, hiša in.kmetija je Občina Žalec.
4
Projekt Najlepši kraj, hiša in kmetija spodbuja sodelovanje prebivalstva pri varovanju in povezovanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom in je del aktivnosti v mednarodnem letu ekoturizma in mednarodnem lem gora.
5.
Udeleženci tekmovanja so vsi prijavljeni kraji ter vse hiše in kmetije v Občini Žalec.
6.
NAJLEPŠI KRAJ:
Vsebina tekmovanja je urejenost tako kraja kot celote, kot tudi posameznih ambientov in objektov kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja. Ocenjuje se ulice in trge, objekte različnih dejavnosti, upošteva se naravno in gojeno zelenje, skrb za dediščino, turistično infrastrukturo...
NAJLEPŠA HIŠA:
Vsebina tekmovanja je zunanja urejenost hiš (urejenost fasade, dvorišča, okolice hiše, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic).
NAJLEPŠA KMETIJA:
Vsebina tekmovanja je urejenost kmetij in hlevov (urejenost fasad, dvorišča, okolice hiše, urejenost hleva - zunanja in notranja, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic).
7.
V tekmovanje se vključijo kraji tako, da jih, s posebno prijavnico, na tekmovanje prijavijo turistična društva. Izpolnjeno prijavnico morajo turistična društva predložiti Projektnemu svetu projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija na naslov Zveza turističnih društev Občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, Žalec, najkasneje do 10. maja 2002.
8.
Pobudniki, organizatorji in nosilci tekmovanja na krajevni ravni so turistična društva.
9.
Tekmovanje vodi Projektni svet, ki ga imenuje župan Občine Žalec. Projektni svet zbira in ovrednoti podatke, imenuje petčlansko ocenjevalno komisijo ter skrbi za koordinacijo s Thristično zvezo Slovenije. Projektni svet poskrbi tudi za oblikovanje zaključne prireditve in podelitev priznanj in nagrad najlepšim krajem, hišam in kmetijam.
NAJLEPŠI KRAJ, HIŠA IN KMETIJA
Ocenjevalna komisija si dvakrat v letu ogleda predlagane kraje, hiše in kmetije. Vse rezultate posreduje v pisni obliki Projektnemu svetu.
10.
POTEK TEKMOVANJA
Turistična društva najkasneje do 10. maja 2002 prijavijo kraje, ki bodo tekmovali za najlepše. Ocenjevalna komisija bo izvedla prvi ogled krajev, hiš in kmetij, 12. junija 2002. Ocenjevalna komisija se pri svojem delu opira na predpisane kriterije, oziroma kriterije navedene v ocenjevalnih polah.
Drugi ogled bo ocenjevalna komisija izvedla 18. septembra 2002.
Projektni svet bo poskrbel, da bodo pridobljeni podatki posredovani regijski ocenjevalni komisiji projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna in tako se bodo naši kraji vključili v državno tekmovanje.
11.
Trem najlepše urejenim krajem (priznanja in nagrade bodo prejela turistična društva, ki delujejo v teh krajih), hišam in kmetijam (priznanja in nagrade bodo prejeli lastniki hiš in kmetij) bodo na zaključni prireditvi v mesecu oktobru 2002 v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec podeljena priznanja in nagrade Zveze turističnih društev Občine Žalec.
Žalec, april 2002
VRTCI OBČINE ŽALEC VABIMO
1.	VPIS predšolskih otrok (od 1 do 6 let) od 6. do 20. maja na upravi in sedežu enot:
•	Žalec III. - uprava: vsak dan od 6.30 do 15-30 ure, sreda do 16.30 (za vse enote),
•	Petrovče - vsak torek in četrtek od 7. do 15. ure,
•	Šempeter - vsak torek in četrtek od 7. do 15. ure.
2.	SPREHODI PO VRTCU - dnevi odprtih vrat
(vedno od 16. do 17. ure), starši sami ali skupaj z otrokom:
TOREK, 7. maj, - vrtci Žalec I. Aškerčeva, Griže, Levec, Velika Pirešica,
SREDA, 8. maj, - vrtci Petrovče, Žalec III. (uprava), Šempeter, Zabukovica,
ČETRTEK, 9- maj, - vrtci Žalec II. - Prežihova, Galicija, Ponikva, Liboje.
Z našimi izkušnjami skupaj z Vami - najboljše za otroka. Vabljeni!
ŽUPNIJSKI URAD GRIŽE objava programa “POČITNICE 2002” MALO DRUGAČE
Predšolske in šolske otroke vabimo, da se udeležijo programa “POČITNICE 2002” MALO DRUGAČE:
1.	Počitniški program: ANKARAN 2002 - BLESK DAVNINE.
Program poteka v dveh skupinah, in sicer od 1. do 7. in od 7. do 13- julija za osnovnošolske otroke v Ankaranu.
2.	Počitniški program: ORATORIJ 2002 - RADOVEDNA DRUŠČINA.
Program poteka v Župnijskem domu v Libojah v dveh skupinah, in sicer od 21. do 25- julija in od 29- julija do 1. avgusta 2002.
Prijave se zbirajo:
•	za Ankaran 2002 do 12. junija oziroma do zasedbe mest,
•	za Oratorij 2002 do 28. junija oziroma do zasedbe mest. Prijavnice in dodatna pojasnila dobite na naslovu Župnijski urad Griže, kontaktna oseba: Jože Planinc, tel.: 03/710 01 30 ali GSM: 041 625 703, faks: 03/710 01 31.
Z občnega zbora Društva upokojencev Žalec
Žalski upokojenci zborovali
Člani Društva upokojencev Žalec so imeli marca občni zbor na Ložnici. Prisotne člane in goste je najprej pozdravil in jim izrekel dobrodošlico predsednik Ernest Ramšak, v nadaljevanju pa je zbor vodil Miha Kerepčič.
Sledilo je poročilo predsednika, ki se je omejil na statistiko društva in na posamezne aktivnosti. Pohvalil je športno-rekreacijsko dejavnost, saj so lani osvojili kar 12 pokalov v različnih tekmovalnih skupinah in se udeležili vseh tekmovanj in srečanj, za kar gre posebno priznanje posameznikom. Predsednika so s svojimi poročili dopolnili še tajnica društva, predsednik nadzornega odbora in
drugi poročevalci. Po razrešnici dosedanjemu vodstvu je bil za predsednika društva ponovno izvoljen Ernest Ramšak, za tajnico Brigita Mrak, podpredsedniki pa bodo letos trije: Ivan Jurhar, Ferdo Vinamik in Lojzka Prekoršek.
V letu 2002 bo delo društva ponovno pestro in bo potekalo po zastavljenem programu, ki ga bodo sproti dopolnjevali. Ne bo manjkalo raznih pohodov in izletov. Želijo si, da bi se članstvo v čim večjem številu vključevalo v posamezne dejavnosti, kot so: razna športna tekmovanja, izleti, pohodništvo in srečanje upokojencev Slovenije, ki bo letos 27. junija na letališču v Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu. B. M.
april2002
Občine
Prispevek za vodovod in kanalizacijo višji
Braslovški svetniki so na 23. redni seji potrdili povišanje povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za 6,01 odstotka. Sprejeli in potrdili so tudi odloka o merilih in kriterijih ter višini obveznega prispevka za nove priključke na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Povečanje znaša dobrih 35 odstotkov, povedati pa je potrebno, da se obvezni prispevek ni povečal zadnjih
5 let. Občinski svet je Marijo Rančigaj z Gomilskega imenoval v svet Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - območne izpostave Žalec in Magdo Novak s Polzele za predstavnico v svet zavoda Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Svetniki niso dah soglasja Javnemu zavodu UPI Ljudska univerza Žalec za stimulacijo k dodatni delovni uspešnosti za leto 2002 v višini 20 odstotkov. Po krajši razpravi so potrdili zaključni račun proračuna občine Braslovče za leto
T. Tavčar
Država bo sofinancirala novo šolo v Andražu
Na 24. redni seji so se sestali svetniki občine Polzela. Na dnevnem redu sta bila poleg ostalih točk predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Polzela za leto 2001 in predlog sistemizacije delovnih mest v vrtcu Polzela za šolsko leto 2001/2002.
Zaključni račun sta obrazložila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja občinske uprave Tanja Mavrič. Povedala sta, da so bila kot podlage za planiranje nominalnih okvirov javnofinančnih prihodkov in odhodkov upoštevana vladna izhodišča, predvidena rast za leto 2001 ob upoštevanju 7,3 odstotnega zvišanja primarne porabe na prebivalca in lastni prihodki iz sofinanciranja v predvideni nominalni višini. Občina se v preteklem letu ni zadolževala. Po krajši razpravi so svetniki potrdili zaključni račun.
Predlog sistemizacije delovnih
mest v vrtcu je predhodno obravnaval in sprejel odbor za negospodarstvo občine Polzela. Iz pregleda je razvidno, da je v vrtcu Polzela in v enoti Andraž za 190 otrok v varstvu zaposlenih 29 delavk, kar je v skladu z republiškimi normativi. Po krajši razpravi, v kateri je sodelovala tudi ravnateljica OŠ Polzela magistra Marinka Marovt, so svetniki predlog potrdili.
V razpravi je župan Ljubo Žnidar svetnike seznanil, da bo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport odobrilo sredstva za gradnjo podružnične osnovne šole v Andražu v razmerju 60 občina in 40 ministrstvo, kar pomeni, da bo prispevalo okrog 80 milijonov tolarjev, in sicer v letih 2003, 2004 in 2005. S sredstvi krajevnega samoprispevka Andražanov naj bi že letos kupili zemljišče in pričeli z urejanjem dokumentacije.
T. Tavčar
Javna razsvetljava
V naselju Parižlje v občini Braslovče teče izgradnja druge faze javne razsvetljave, s katero bodo osvetlili glavno ulico od križišča pri Serdonerju do križišča pri marketu Era. Postavljenih bo 12 energetsko varčnih luči za primemo osvetlitev, podobno kot so to napravih v naselju Šentrupert. Občina bo za izgradnjo plačala 2,6 milijona tolarjev.	T. T.
Sprejeli že rebalans proračuna
Na 30. redni seji občinskega sveta Občine Prebold so svetniki obravnavali 9 točk dnevnega reda. Osrednja točka je bil rebalans proračuna za leto 2002.
Svetniki so rebalans sprejeli in potrdili predlagan investicijski program za telovadnico, ki naj bi stala 290 milijonov tolarjev in za katero je iz preteklih treh let zanjo že rezerviranih 70 milijonov tolarjev. Telovadnica se bo začela graditi čez dva meseca, ko se bodo začele šolske počitnice. Predvidoma naj bi bila končana do februarja prihodnjega leta. Izvajalec del še ni znan, bo pa moral izpolnjevati razpisne pogoje, ki med drugim zahtevajo, da je v zadnjih treh letih zgradil najmanj tri podobne objekte.
V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s predlogom financiranja obnove vodovodnih priključkov v občini Prebold. Predlog je svetnikom pojasnil direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek, ki je podal tudi obrazložitev odloka o obveznem prispevku za priključitev na javno kanalizacijo in vodovod. Svetniki so sprejeli sklep, da je potrebno poiskati sistemsko rešitev, kako financirati obnovo vodovodnih priključkov po celi Savinjski dolini. Komunalno podjetje naj bi pisno seznanilo lastni-
ke priključkov z njihovimi obveznostmi glede vzdrževanja priključkov. Predloga odlokov o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno kanalizacijsko in vodovodno omrežje sta bila dana v 30 dnevno javno obravnavo.
V	nadaljevanju so sklepah še o nagradi članom nadzornega odbora in sprejeh sklep, da se upravljanje bloka na Zelenici 18 po preteku odpovednega roka sedanjemu upravniku Sipru preda AVB Elektro Virant Borisu s.p.. Glede Medobčinske splošne knjižnice pa so se svetniki odločili, da Občina Prebold za leto 2001 poravna obveznosti in stroške za računovodstvo in strokovnega delavca v višini 12% od celote po zaključnem računu. Stroške delavcev v občinski knižnjici Prebold in nabavo knjig je občina pokrivala sama.
V	komisijo za primopredajo ZD Žalec so svetniki imenovah: Franca Rezarja, Franca Golavška in Franca Škrabeta, v komisijo, ki bo ocenjevala urejenost nasehj, hiš in kmetij pa: Anico Trivan iz Prebolda, Vilmo Jeromelj iz Matk, Jožeta Zupana iz Marija Reke, Marijo Goropevšek iz Šešč, Nušo Kupec iz Sv. Lovrenca, Olgo Počej iz Dolenje vasi, Faniko Fehcijan iz Kaplje vasi in Betko Lipičnik iz Latkove vasi.
D. N.
Zvonik bo preoblečen
Te dni se pričenja obnova zvonika v Svetem Lovrencu v občini Prebold. Pisni viri dokazujejo, da je bila cerkev v tej vasi že v 13. stoletju in je najstarejša v šentpavelski fari. Vzdržujejo jo vaščani Svetega Lovrenca in Šešč. Za obnovo dotrajane fasade na zvoniku bo del sredstev prispevala Občina Prebold, ostalo pa bodo pokrili z zbranimi prispevki. Akcija zbiranja denarja poteka na območju celotne preboldske občine.
Cerkev v Svetem Lovrencu je bila zgrajena v obdobju romanike. Večje obnove so bile v času pozne gotike, nov zvonik pa je bil postavljen leta 1843. Nova fasada je bila narejena leta 1971, leta 1996 pa je bila obnovljena streha. Ocenjena vrednost obnove fasade, ki naj bi se začela v tem tednu, je 8 milijonov tolarjev. 70% bo prispevala občina, ostalo bodo pokrili z zbranimi prostovoljnimi prispevki občanov. Obnova poteka v sodelovanju z Zavodom za vars-
i
tvo kulturne dediščine, izvajalec pa je Remont Celje. Dela bodo potekala predvidoma dva meseca. K. R.
Predsednik ostaja Avgust Patir
Letni občini zbor so imeli tudi člani Združenja borcev in udeležencev NOB, občinske organizacije Polzela. Po krajšem kulturnem programu vokalnega kvinteta Lastovka je o delu borčevske organizacije govoril njen predsednik Avgust Palir in med drugim dejal, da so se člani udeležili vseh pro-
slav in spominskih svečanosti, ob občinskem prazniku pa pripravili tovariško srečanje.
Občnega zbora se je udeležil tudi Rado Cilenšek, predstavnik območnega odbora ZZB. Podal je nekaj misli o delovanju organizacije in prisotne seznanil o akciji zbiranja gradiva iz obdobja NOB za ureditev spominske sobe. Zbor sta pozdravila
mm
OBČINA BRASLOVČE
Braslovče 29, 3314 Braslovče, Tel.: (03) 703 84 00, Fax: (03) 703 84 10
JAVNI RAZPIS
za pridobitev proračunskih sredstev za področje samostojnega podjetništva v občini Braslovče za leto 2002.
1.	Upravičenci do proračunskih sredstev so gospodarske družbe, ki so po zakonu o gospodarskih družbah opredeljene kot majhne družbe, ter fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika in imajo sedež dejavnosti oziroma stalno bivališče v občini Braslovče.
2.	Proračunska sredstva v višini 4.130.000 SIT se v lem 2002 namenijo za:
•	sofinanciranje investicij,
•	sofinanciranje promocijskih aktivnosti,
•	spodbujanje rednega zaposlovanja.
3.	Vlagatelji morajo posredovah svoje vloge na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče, Braslovče 29, od ponedeljka do petka v času uradnih ur.
4.	Prijave se oddajo osebno ah pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče.
Na kuverti mora biti vidno označeno: 'JAVNI RAZPIS - PODJETNIŠTVO'.
5.	Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave v časopisu.
6.	Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Dušan Goričar
Občina Vransko praznuje
V maju praznuje občinski praznik Občina Vransko, in sicer v spomin na podelitev trških pravic 14. maja leta 1868. Ob prazniku se bodo zvrstile številne kulturne, športne, gospodarske, turistične in druge prireditve, osrednja pa bo slavnostna seja občinskega sveta 17. maja ob 18. uri v Kulturnem domu Vransko. Ob tej priložnosti bo župan Franc Sušnik podelil občinska priznanja, kulturni program pa pripravlja JZ Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko v sodelovanju s Kulturnim društvom Vranskom. Pred slavnostno sejo bo svečana otvoritev Schwentnerjeve hiše.
Prireditve ob občinskem prazniku se bodo pričele v nedeljo, 5. maja, ko bo ob 10.30 uri v gasilskem domu v Ločici pri Vranskem Florjanova maša, društvo pa bo slavnostno prevzelo novo gasilsko vozilo.
10. maja ob 17. uri bo v osnovni šoh Vransko prireditev ob 100-letni-ci šolske zgradbe v tem kraju.
12. maja pripravlja Planinsko društvo Vransko kolesarjenje na Čreto, štart bo ob 9- uri pred občin-
sko stavbo.
16. maja ob 17. uri se bo na nogometnem igrišču Vransko pričela revi-alna tekma Nogometnega kluba Vransko.
V petek, 17. maja, bo ob 17. uri odprtje Schwentnerjeve hiše v trgu -Vransko 25. V njej se je rodil Lavoslav Schwentner, glavni založnik modeme, hiša pa bo odslej na ogled javnosti. Uro pozneje bo v kulturnem domu slavnostna seja občinskega sveta.
19- maja organizira Kulturno društvo Vransko srečanje domačih pevskih zborov, ki se bo ob 17. uri pričelo v kulturnem domu.
23. maja bo Nogometni klub Vransko izvedel turnir v malem nogometu za pokal Občine Vransko, ki bo na športnem igrišču osnovne šole, pričel pa se bo ob 17. uri.
Športno društvo se je v program praznovanja vključilo 25. maja s kolesarskim izletom. Štart bo ob 10. uri za občinsko stavbo, pot pa jih bo vodila skozi Merince in Jakov dol.
25- maj bo še posebej slovesen za Prostovoljno gasilsko društvo Vransko, ki bo prevzelo novo gasilsko vozilo, dan pozneje pa bodo v Limovcah odprli asfaltirano cesto. Slovesna otvoritev bo ob 15. uri.K. R.
tudi podpredsednik odbora veteranov vojne za Slovenijo 91 Franci Vidmar in podžupan občine Polzela Stanko Novak, ki je dejal, da je bila primerna ureditev spominskih obeležij v občini nujna, saj se je s tem preprečilo propadanje.
Izvolili so nov sedemčlanski upravni odbor. Za predsednika Združenja borcev NOB, občinske organizacije Polzela, so ponovno izvolili Avgusta Palirja. V programu dela za leto 2002 so zapisah, da bodo urejali grobove, spomenike in spominska obeležja NOB idr. Ob koncu so podelili priznanja, in sicer
Občini Polzela, Slavki Cimperman in Leopoldu Tanjšku. Člane, ki so stari 80 in več let, so skromno obdarili. Lovro Ogris pa je izkoristil priložnost in v imenu članov in vaščanov zaselka Podvin in zgornje Polzele izrazil nezadovoljstvo, ker je od 2. aprila dalje zaprta trgovina z živih pri Rojniku, kar je zlasti prizadelo starejše krajane.	T. Tavčar
Občine
april2002
ZLSD na Vranskem
Vse bliže je čas, ko bomo šli znova na volitve in volili nove svetnike in župane tudi v občinah naše doline. Politične stranke so že začele s pripravami na volitve, prav tako tudi Območna organizacija ZLSD Žalec. O tem med drugim priča nov občinski odbor ZLSD Vransko, ki ga vodi Franc Novak.
Nov odbor si je med glavne naloge zadal kvalitetno sestavo liste za sve-
tnike v občinski svet. Mnenja so, da lahko prispevajo svoj delež k dobremu delu lokalne samouprave, ki je prvi mandat potekala brez njihove udeležbe, saj še niso imeli svoje občinske organizacije in zato niso sodelovali na volitvah. Dogovorih so se, da bodo poizkušali pridobiti simpatizerje za pripravo kandidacijske liste tudi v občini Tabor, saj zaradi bližine poznajo krajane in tako tudi problematiko kraja.
D. N.
Internet v CATV sistemu
Pred dnevi so se sestali člani odbora za CATV sistem Prebold in upravljalci tega sistema Signal, d.o.o., iz Ljutomera z namenom ugotoviti možnosti za posodobitev sistema, ki naj bi omogočil naročnikom tudi kabelsko povezavo z internetom.
CATV sistem Prebold je bil zgrajen v letih 1994/95. Projektiran in zgrajen je bil enosmerno s kapaciteto od 5-450 Mhz in je v lasti TV naročnikov, ki so priključeni nanj. Sistem dobro deluje, saj naročnikom omogoča gledanje preko 40 TV programov in poslušanje radijskih programov. Redno ga servisira Signal Ljutomer, ki ga je pripravljen tudi modernizirati.
Hiter razvoj telekomunikacijske tehnike namreč omogoča, da je CATV sistem možno uporabiti za delovanje interneta ter podobne tehnike. Seveda pa tega ni mogoče doseči brez potrebne posodobitve sistema, ki zahteva, da se z enosmernega preide v dvosmerni sistem, kar pomeni, da bo s tem možen prenos signala ne le do TV sprejemnika, ampak tudi od TV naročnika do sprejemne postaje. Predvidena posodobitev bo stala 45 milijonov tolarjev, sredstva pa naj bi
zagotovil vzdrževalec sistema Signal Ljutomer. S to posodobitvijo se bo povečala frekvenčna moč s sedanjih 5-450 Mhz na 60-862 Mhz, kar bo poleg že dosedanjih programov dalo tudi nove TV programe in uporabo interneta. Ta je, kot zagotavljajo strokovnjaki, preko kabelskega sistema mnogo hitrejša in kakovostnejša. Hkrati je tovrsten internet ekonomsko konkurenčen ostalim ponudnikom teh storitev, kar pomeni, da cena vzdrževanja in naročnine ne bi bila bistveno večja.
Če bo občinski svet občine Prebold na jutrišnji seji potrdil predlog pogodbe, ki jo je pripravil vzdrževalec sistema, bo najbrž kmalu prišlo do podpisa pogodbe in do začetka del. Lastniki CATV sistema ostanejo TV naročniki, nadgradnja sistema pa bo v lasti Signala, ki bo posodobitev tudi financiral. Takšno lastniško razmerje pa onemogoča tudi enostransko prodajo sistema.
Na seji odbora, ki ga vodi podžupan občine Prebold Franc Kukovnik, je bilo rečeno, da naj bi bilo možno v dogovoru s Signalom spremljati že ponujeni program TV Celje. Kmalu pa bo prišlo tudi do volitve novega odbora CATV sistema Prebold, saj se njihov mandat izteka.	D. N.
Taborcani praznujejo
Minulo nedeljo so se pričele prireditve ob letošnjem prazniku občine Tabor, ki se bodo končale s tradicionalnim Šentjurskim sejmom to nedeljo.
V nedeljo je s komedijo Trije vaški svetniki v Domu krajanov nastopila Dramska skupina Polzela, v prostorih nekdanje šole v Lokah je bila v ponedeljek odprta fotografska razstava Mirana Orožima Vinjete izpod Krvavice, včeraj zvečer pa so, prav tako v prostorih nekdanje šole, pripravili literarni večer ob svetovnem dnevu knjige, katerega gost je bil Tone Kuntner.
Jutri zvečer bo koncert Diane Pajk in Andraža Slakana. V petek pa bo s startom ob I9. uri tradicionalni nočni tek, katerega organizator je Športno društvo Partizan Tabor. Slavnostna seja s koncertom mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor bo v soboto ob 20. uri. Tradicionalni Šentjurski sejem bo v nedeljo s pričetkom ob 9- uri, uro pozneje bo slovesna maša ob Šentjurski nedelji, uradna otvoritev sejma pa bo s prihodom konjenice Mustang ob 11. uri. Nastopih bodo Konovski štrajharji, ob 12. uri pa se bo pričel prikaz kmečkih opravil in starih obrtnih del. Ob 15. uri se bo na sejemsko prizorišče pripeljal
sprevod oldtimerjev, ves dan pa bo na ogled razstava malih Živah. Za gostinsko-družabni del sejma bo letos poskrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Ojstriška vas - Tabor, ki letos praznuje 100-letnico. K. R.
Na slavnostni seji občinskega sveta bodo podeljena tudi občinska priznanja. Na razpis za dodelitev priznanj so pravočasno prispele samo tri pobude. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je zato dodala še svoje pobude in obravnavala predloge, ki jih je podala županja Vida Slakan.
Priznanje častni občan letos ne bo podeljeno, priznanja pa bodo prejeli: Simon Jan za izjemne športne uspehe v borilni veščini taekwan-do, Moški pevski zbor Kulturnega društva Ivan Cankar, ki zelo uspešno deluje že 35 let, ter Prostovoljno gasilsko društvo Loke, ki je bilo ustanovljeno pred pol stoletja.
Zlato plaketo bosta prejela zakonca Milena in Ivan Derča, ki sta zelo prizadevna na področju gasilstva, prav tako zlato plaketo pa tudi Društvo podeželske mladine Tabor, ki se zelo aktivno vključuje in sodeluje v organizaciji prireditev v občini.
Podeljeni bosta tudi dve priznanji županje. Prejela ju bosta Marjana Rotar in Peter Bokal.
Akcija uspela
To je pravo mesto za kosovne odpadke!
V občini Vransko so letošnjo čistilno akcijo za kosovne odpadke pripravili prvi teden v mesecu aprilu. Kosovne odpadke so občani odlagali v zabojnike na osmih lokacijah na Vranskem, v Prekopi, Čepl-jah, Brodeh, Ločici pri Vranskem, Limovcih, Teše vi in Praprečah - Merinci. Delavci celjskih Javnih naprav so iz te občine odpeljali kar 330 kubičnih metrov kosovnih odpadkov, kar za občino ne pomeni dodatnih stroškov, saj so Javne naprave iz Celja dolžne iz vsa-
kega gospodinjstva, ki ima z njimi sklenjeno pogodbo za odvoz smeti, letno odpeljati 500 litrov kosovnih odpadkov.
V občini Vransko so organizirah tudi čistilno akcijo, v katero so bili vključeni občani in posamezna društva (planinsko, lovsko in turistično). Lovci in planinci so čistih predvsem pohodniške planinske poh in divja odlagališča v gozdovih celome občine. Po besedah župana Franca Sušnika so bili z letošnjo akcijo zadovoljni. Sedaj jih čaka še ena, in sicer zbiranje starih avtomobilov.
T. Tavčar
V občini Polzela so po akciji zbiranja kosovnih odpadkov pripravili še akcijo čiščenja okolja obrežij potokov ob javnih poteh in drugod. Na posnetku je skupina članov Hortikulturnega in Turističnega društva Polzela pri čiščenju parka Senek.
Tudi delavci za Vzdrževanje in obnovo cest Celje skrbijo za čistost ob magistralni cesti Celje - Vransko. Delavca tega podjetja sta pri Žalcu pobrala kar zajetne vreče odpadkov.
Turistično društvo Gomilsko je prav tako pripravilo spomladansko akcijo čiščenja. Na posnetku so člani Konjeniškega društva Mustang z Gomilskega pri čiščenju brežine potoka Bolska.
Uspešna je bila tudi "vsežalska" čistilna akcija. Naš posnetek je iz KS Galicija, kjer so med drugim pobirali odpadke iz potoka Podsevčnica.
Foto: T. Tavčar
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekama Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83.
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
SPOŠTOVANI KUPCI!
Pred nami so prvomajski prazniki, čas oddiha, izletov in sprehodov v naravo. Ta čas je zelo lep, saj vse cveti, brsti in zeleni. Zrak je svež, drugačen in nasičen z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo po svojih močeh za vas potrudili tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega programa. Tudi to vam bo dalo moč in energijo, predvsem pa vas spomnilo na naše geslo Zvestoba se nagrajuje, ki je naše in vaše zadovoljstvo, ki ga bomo tudi letos sredi poletja potrdili na naši skupni tradicionalni zabavi v okviru Vranskih poletnih večerov. Še pred tem pa nas čaka odprtje nove trgovine v Zagorju in še kaj.
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda (27. aprilu) in prazniku dela (1. maju) pa vam želimo čim lepše dni in veliko lepih ter veselih trenutkov.
NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
@)	marginalija
	tiskarna desing www dtp
Drešinja vas 49, 3301 Petrovče, tel.: 713 10 80, fax; 714 01 44	
GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ
Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. TROBEJ Gornji Grad, tel.: 839 14 50; TROBOJ SLOVAN Vransko, telJfaks: 527 54 30.
ŽELIMO VAM VESELE IN PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE in se priporočamo!
A V T O D E L I
Delovni čas:	od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
Walker marn, s.p. /^Avj^
Vransko 18/b
Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * ’delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Fotokopiranje in plastificiranje po zelo ugodnih cenah.
april 2002
Po DOLINI
Del udeležencev zbora
Gasilci delovni povsod
V dvorani Doma krajanov v Taboru je bil 47. občni zbor Gasilske zveze Žalec, ki se ga je udeležilo 70 delegatov iz 35 društev petih občin Spodnje Savinjske doline in drugi gostje.
Uvodoma je zbrane pozdravila taborska županja Vida Slakan, v krajšem kulturnem programu pa so nastopili mešani pevski zbor KD Tabor in Savinjski registi.
Gasilci Zveze so lani uspešno in požrtvovalno uresničevali svojo preventivno poslanstvo - varstvo pred požari. Opravili so 87 požarnih intervencij, posredovali v devetnajstih nesrečah na cesti in pri štirih razlitjih nevarnih snovi. Pripravili in udeležili so se več tekmovanj, največji uspeh pa je dosegla desetina z Gomilskega, ki je na gasilski olimpiadi na Finskem zasedla odlično tretje mesto. Med letom je bilo na področju zveze več visokih jubilejev društev, razvitij novih praporov in prevzemov novih gasilskih vozil. Med temi je izstopalo PGD Žalec, ki je 120-letni-co obeležilo z novim gasilskim vozilom GVC 16/25, gasilsko lestvijo Magirus in novim gasilskim praporom. Pripravili so tudi več tečajev.
Tudi mladinska komisija pri Zvezi je bila zelo delavna. Organizirala je gasilsko poletno šolo v Savudriji, kjer je letovalo 47 otrok iz Gasilske zveze Žalec. Na letovanje so povabili
tudi Gasilsko zvezo Prebold, ki je v poletno šolo poslala 12 otrok. Člani mladinske komisije so pomagali prostovoljnim gasilskim društvom, ki so pripravila predavanja za značko Preprečujmo požare in izpite za pridobivanje veščin. V preteklem letu so bile ustanovljene tri mladinske
komisije v posameznih društvih. Aktivna je bila tudi komisija za veterane, ki jo vodi Vlado Božič. Poleg udeležbe veteranov na tekmovanjih so pripravili tradicionalno srečanje in strokovno ekskurzijo. Komisija za žene, ki jo pri Zvezi vodi Silva Štefančič, se prav tako lahko pohvali s svojim delom. Osnovnega tečaja za gasilca se je udeležilo 25 gasilk in vse so ga uspešno zaključile. Poleg srečanja so pripravili planinski pohod in še vrsto drugih aktivnosti.
Program dela zveze za letos je pester in zanimiv. Čaka jih vrsto izobraževanj, obletnice in številna tekmovanja. Organizirali bodo mladinsko državno tekmovanje gasilcev, ki bo 18. maja na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. Na državnih tekmovanjih bodo sodelovale tudi desetine GZ Žalec: pionirji in pionirke PGD Loke, mladinci in mladinke PGD Andraž, PGD
Gomilsko, PGD Grajska vas, člani A PGD Andraž, članice PGD Andraž, člani : PGD Zabukovica in članice B PGD Velika Pirešica.
GZ Žalec je prvič podelila svoja priznanja. Bronasta priznanja so prejeli mladinska desetina PGD Gomilsko in oba mentorja za osvojeno bronasto medaljo na olimpiadi ter PGD Andraž nad Polzelo. Na zboru so sprejeli finančni plan zveze. Med gosti so bili predstavniki GZ Križevci s Hrvaške.
T. Tavčar
Nova priznanja GZ Žalec
Skoraj tretjina občanov gasilcev
Gasilska zveza Prebold je v soboto pripravila 3. občni zbor, ki je bil v dvorani gasilskega doma Šešče. Kraj ni bil izbran naključno, saj je PGD Šešče za urejenost svojega doma lani doseglo prvo mesto v kategoriji mlajših gasilskih domov na tekmovanju, ki sta ga organizirali TZS in GZS. Za ta uspeh je predsednik preboldske zveze Jože Veber predsedniku Šeških gasilcev Janku Goropevšku izročil posebno priznanje zveze, predtem pa so bila sprejeta poročila o opravljenem v lanskem letu in program dela ter finančni plan za leto 2002.
Kot je v svojem poročilu povedal Jože Veber, je bil plan dela, zadan na prejšnjem občnem zboru, v celoti realiziran, v nekaterih segmentih pa celo presežen. Povedal je, da je v gasilske vrste vključenih preko 30% prebivalstva občine Prebold. V lanskem letu je bil poudarek GZ Prebold na izobraževanju gasilcev, in to v vseh kategorijah, od začetnega
tečaja za gasilca do višjega gasilskega častnika, pa tudi v specialnostih.
Zaključili so izobraževanje za poveljnike društev, tako da ima preboldska zveza kot edina v Sloveniji že popoln poveljniški kader z ustreznim izpitom za poveljnika. Preteklo leto je bil tudi leto investicij, veliko poudarka pa je bilo danega na delo z mladimi. Radi bi organizirah več ženskih tekmovalnih desetin, zato bo v tem lem ena večjih nalog izobraziti inštruktorice in uvesti timsko delo. Veterani so bili zelo uspešni na tekmovalnem in drugih področjih. Med drugim so bili organizatorji ligaške tekme GZ Slovenije v Matkah.
V letošnjem lem zveza v celoti prehaja v informacijski sistem GAS 2000, sodelovali pa bodo tudi v akciji urejanja okolja in gasilskih domov. Letos bo 100-letnico praznovalo PGD Latkova vas, drugo leto pa bodo bele-
žili 130 let organiziranega gasilstva, ki ima na tem območju začetke v Tekstilni tovarni Prebold.
Upati pa je, da bodo imeli v tem lem gasilci manj požarnih in drugih intervencij. V lanskem lem so namreč na območju občine Prebold gasili tri večje požare na gospodarskem poslopju in kozolcih, je med drugim povedal poveljnik Branko Verk.
Zbranim na občnem zboru sta poleg drugih gostov spregovorila tudi župan občine Prebold Vinko Debelak in kot predstavnik Gasilske zveze Slovenije Franc Naraks.
K. R., foto: D. N.
Še več gasilcev na Vranskem
Na krajši slovesnosti na Vranskem so 35 novim gasilkam in gasilcem podelili pisna priznanja in čin gasilca. Občinski poveljnik Anton Urankar je povedal, da je tečaj potekal v februarju in marcu in vseh 35 slušateljev ga je uspešno opravilo.
Tildi v gasilstvu je najpomembnejše izobraževanje, saj lahko pri požarih in drugih intervencijah sodelujejo le člani gasilskih društev z opravljenim najmanj osnovnim in nadaljevalnim tečajem. Zadevo v občinskem poveljstvu Vransko in v vseh štirih društvih jemljejo zelo resno, kar dokazuje tudi uspešno opravljen tečaj šestih kandidatov za nosilce izolirnih dihalnih aparatov v Rudniku Velenje.
Vranski župan Franc Sušnik je izrazil zadovoljstvo, da so se vsa štiri
Vranski župan Franc Sušnik in predsednik občinskega poveljstva Anton Urankar pri podeljevanju priznanj in činov - gasilec
društva okrepila z novimi operativnimi članicami in člani. Gasilstvo je z ustanovitvijo občine pred tremi leti napredovalo na področju izobraže-
vanja in nabavi nove opreme. Uspešni so bili tudi pri zadnjih intervencijah, kar jim omogoča enotni alarmni sistem.	T. Tavčar
Srebrni znak za požrtvovalnost
Ob letošnjem dnevu civilne zaščite je srebrni znak prejel tudi Ladislav Košec, ki je član gasilske organizacije od leta 1968 (PGD LOČICA), poveljnik občinskega poveljstva Polzela in podpoveljnik Gasilske zveze Žalec, odgovoren za strokovno izobraževanje. Prav tako je član štaba CZ občine Polzela.
Ladislav Košec je vseskozi aktiven
gasilec. Vodja intervencij je bil ne le ob požarih, ampak tudi ob poplavah v letih 1990, 1994, 1996 in 1998. Kot predavatelj in strokovno podkovana oseba s svojim znanjem daje pečat pri dvigu strokovnega nivoja usposabljanja članstva v PGD, Občinskemu gasilskemu poveljstvu in GZ Žalec. Kot poveljnik OP Polzela stremi k pravilnemu razvoju operativnih enot v občini Polzela in njiho-
vem opremljanju s potrebno opremo.
Turistična patrulja v Žalcu
Na dan, ko je potekala vseslovenska akcija čiščenja in urejevanja okolja, je svoj prvi korak naredila tudi turistična patrulja Turistične zveze Spodnje Savinjske doline, ki si je zadala nalogo, da skupaj s predstavniki medijev enkrat mesečno obišče posamezen kraj ali več krajev v dolini in s svojimi opažanji, pohvalami, grajami in predlogi spodbuja k lepši urejenosti doline.
K temu spodbuja tudi vsakoletna akcija Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna, katere uvod je tudi vseslovenska čistilna akcija, zato ni naklučje, da je Turistična zveza prav zato izbrala ta dan za začetek dela turistične patrulje. Najprej so pod drobnogled vzeli mesto Žalec, ki se poteguje za zmago v akciji TZS Moja dežela lepa in gostoljubna za najlepše urejen kraj v kategoriji srednjih mest v Sloveniji.
Izpred sedeža Turistične zveze Spodnje Savinjske doline se je patrulja podala najprej do žalskega hotela. Skupna ugotovitev je bila, da hotel dobro skrbi za svoj notranji in zunanji izgled, ki ga krasi veliko zelenja in skrbno negovano cvetje v cvetličnih koritih. Prav tako zgledno je urejena zunanjost trgovine RR, saj so ob asfaltnih površinah poskrbeli tudi za zasaditev gmovnic, dreves in cvetličnih korit. Pot je nato vodila v športni park, kjer so naleteli na skupino krajanov, ki so že uro pred našim prihodom pričeli s čistilno akcijo parka in otroškega igrišča. Patrulja je ugotovila, da je igrišče bolj skromno glede na potrebe mesta, prav tako že nekaj časa niso bile deležne zaščitnega premaza klopi v parku. Kot je ugotovila patrulja, so v Žalcu najbolj mote-
če novogradnje, pri katerih so načrtovalci “pozabili” na hortikulturno urejenost. Filipov trg je lep in urejen, vendar pa so pogrešali hortikulturno urejenost in to kljub ugotovitvi, da sta v neposredni bližini dve cvetličarni. Tudi nova inustrijska cona, ki je nastala v neposredni bližini žitnih silosov na drugi strani železniške postaje, je v tem pogledu zelo skromna. Lepi poslovni objekti in velike asfaltne površine so brez zelenja in okrasnih cvetličnih korit, izjema je le gostinski lokal, kjer pa ni bilo opaziti posebnega prizadevanja za tovrstno urejenost, saj še niso poskrbeli za novo zasaditev. Sicer pa so bili člani patrulje mnenja, da se da napake odpraviti z zasaditvami dreves in namestitvijo cvetličnih korit. Prav teh pa je veliko ob pločniku od občinske stavbe do cerkve. Zasadili so jih člani TD Žalec prav na dan sprehoda patrulje in tako dah temu delu mesta prijetnejšo podobo. V Žalcu sta lepo urejena mestni park, lepo urejeno okolico pa ima tudi Zdravstveni dom.
Še pred tem si je patrulja ogledala parkirne površine pred Občino, ki zaradi hortikulturne ureditve zasluži najvišjo oceno. Tega žal ni mogoče reči za blokovna naselja, lep primer, kako bi lahko bila le-ta urejena, pa so bloki v Pohlinovi ulici. Cvetlične gredice, zelenice, drevesa in okrasno grmičevje krasijo stanovanjsko četrt in so v ponos stanovalcem, saj za to skrbijo sami.
Ob koncu je patrulja vzela pod svoj drobnogled še novo pošto, ki izstopa po urejenosti pročelja, žal pa dva cvetlična korita samevata prazna in sta postala koša za odpadke.
Splošna ocena patrulje je bila, da je mesto pretežno lepo urejeno in tudi dokaj čisto. Da bo tako tudi v bodoče, pa bo, kot je povedala predsednica TD Žalec Breda Vizovišek, svoj delež dala posebna komisija, ki bo skrbela za ustrezno hortikulturno utrejenost mesta. Za dosego tega cilja bodo izdelali tudi poseben ureditveni načrt mesta, ki prav letos praznuje 820-letnico.
D. Naraglav
Zasajanje cvetličnih gredic od občinske zgradbe do cerkve
Po DOLINI
april2002
OPTIKA - ófiìtwna' KODRIN. *. <x
Rimska vesta 35, 3311 ŠGVP6T6R tel.: 03/ 700 06 30
OB 10. OBICTNICI SRMOSTOJN€GR DELOVANJA VRM NUDIMO PESTRO IZBIRO KOREKCUSKIH IN SONČNIH OČAL TUDI Z DIOPTRIJO.
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA:
OPTIKA ŠEMPETER: četrtek, 16. 5. 2002,
ZD PRCBOLD: četrtek, 30. 5. 2002.
Tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje
Na 0$ Šempeter je potekalo področno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje iz znanja matematike. Tekmovanja so se udeležili učenci 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol Braslovče, Griže, Petrovče, Polzela, Vransko-Tabor, Prebold, Žalec
in Šempeter. Skupaj je tekmovalo 123 učencev.
Učenci so pokazali zelo dobro znanje matematike, saj je dobilo kar 38 učencev srebrno Vegovo priznanje. Med šestošolci so priznanje osvojili: Gregor Turnšek, Tatjana Milovanovič, Peter Naglič, Alen
Učenci so zelo zavzeto reševali naloge.
Podarjene velike sreče
Nov objekt, v katerem bodo prostori za VDG in 14 stanovanj, hitro dobiva končno podobo.
Med nastopom folklorne skupine Grifon iz Šempetra in ansambla Mira Klinca
Redna letna konferenca društva diabetikov
9. marca 2002 je v avli bolnice Celje potekala redna letna konferenca društva diabetikov, ki so se je udeležili člani društva. Iz obširnega poročila za lansko leto, ki ga je podal predsednik društva Slavko Brus, je bilo razvidno pestro in bogato delovanje. Zlasti je bilo uspešno srečanje bolnikov v Ljubečni, razna druga sreča-
nja in izleti. Posebno pozornost člani društva izkazujejo svojim bolnim članom z obiski v bolnišnicah ali na domovih.
Sprejet je bil tudi plan dela za letošnje leto, ki med drugim zajema izlet na Madžarsko in v Avstrijo. Na skupščini so bili izvoljeni novi člani, za predsednika pa so ponovno izvolili Slavka Brusa.
Jože Grobelnik
Oljka za samopomoč
Pod okriljem medgeneracijskega društva za samopomoč Oljka, ki deluje v občini Polzela, deluje tudi skupina Oljka. Njeni začetki segajo v leto 1997, ko so se prvič zbrale članice in voditeljici skupine Sergeja Mastnak in Marinka Povše. V skupini je trenutno 16 članic, njihovo delo pa je nadomeščanje medsosedskih, prijateljskih in sorodstvenih vezi, omogočanje sklepanja prijateljstev, izražanja in združevanja skupnih interesov.
Ob peti obletnici delovanja so članice v Kristalni dvorani Doma upokojencev na Polzeli pripravile krajšo slovesnost. Med drugimi se jo je udeležil tudi podžupan občine Polzela Stanko Novak, ki je delo skupine pohvalil in izrazil prepričanje, da je njihovo delovanje v današnjem času odtujenosti še kako potrebno.
T. Tavčar
Sožitje - medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Žalec je ob 30-letnici delovanja pripravilo humanitarni koncert pod naslovom Podarimo jim srečo. V telovadnici 1. osnovne šole se je zbralo okoli tisoč ljudi, ki so prisluhnili dvanajstim znanim slovenskim ansamblom zabavne in naro-dno-zabavne glasbe ter pevcem.
Zbranim je spregovoril predsednik društva Sožitje Rihard Kopušar, ki je na kratko orisal delovanje društva v teh letih in dejal, da je osnovna naloga društva izražena v različnih oblikah pomoči osebam z duševno prizadetostjo v vseh obdobjih njiho-
vega življenja in njihovim staršem oziroma skrbnikom.
Sredstva, ki so jih zbrali s humanitarnim koncertom, in sredstva sponzorjev bodo namensko porabljena za zagotovitev boljših življenjskih in delovnih pogojev prizadetih oseb in za nakup nekatere specifične opreme za nov Varstveno-delovni center v Žalcu. Zahvalil se je vsem nastopajočim, obiskovalcem in sponzorjem, ki so kakor koli pomagali, da je koncert uspel. Ob koncu sta spregovorila tudi žalski župan Lojze Posedel in direktor Sožitja Slovenije Tomaž Jereb. Oba sta delo društva Sožitje v Žalcu pohvalila in mu zaželela še veliko podobnih humanitarnih akcij.
T. Tavčar
Rak na dojki ■ samopregledovanje
Petrin in Karmen Toplak (vsi I. OŠ Žalec), Alenka Lebeničnik (OŠ Vransko-Tabor), Marko Jošt (OŠ Petrovče), Mateja Siršek (OŠ Braslovče), Ajda Ježovnik (OŠ Polzela), med sedmošolci Luka Kuret, Žan Ferant, Aleksander Kolar (vsi I. OŠ Žalec), Luka Dolar (OŠ
Braslovče), Gašper Florjane in Anja Ivakič (OŠ Petrovče), Vasja Povše, Saša Rukav, Borut Srčnik in Jasna Mladenovič (vsi OŠ Prebold), Anja Kovač (OŠ Šempeter), Andrej Čremožnik, Kaja Šolinc (oba OŠ Polzela), med osmošolci pa Blaž Šmerc, Gregor Černelič, Monika Mešič, Klemen Vodovnik (vsi OŠ Polzela), Valerija Vezočnik, Žiga Topovšek, Patricija Turnšek (vsi OŠ Braslovče), Jernej Turnšek, Taja Benčina (oba OŠ Žalec), Milojka Pirš, David Sopotnik (oba OŠ Griže), Tanja Reberšek (OŠ Vransko-Tabor), Žiga Lipovšek, Marko Intihar (oba OŠ Petrovče), Sebastjan Ribič (OŠ Prebold)	in Eva Cotič (OŠ
Šempeter).
Na državno tekmovanje bodo odšli Luka Kuret, Luka Dolar, Gašper Florjane,	Blaž Šmerc, Gregor
Černelč, Valerija Vezočnik, Jernej Turnšek in Taja Benčina. Seznam še ni dokončan, ker še niso zbrana vsa poročila s področnih tekmovanj.
T. Tavčar
Na področju preventivne in zdravstveno-vzgojne dejavnosti bo Območno združenje rdečega križa Žalec tudi v prihodnje skrbelo za stalno ozavešča-nje prebivalcev o pomenu
zdravega načina življenja.
Za vsako žensko je soočenje z boleznijo, kot je rak dojke, težka življenjska preizkušnja. Da bi čim več žena in deklet naučili samoopazova-nja in kako odreagirati, ko opazimo
spremembo na svojem telesu, organiziramo v ta namen preventivna predavanja. Žene in dekleta najprej poslušajo predavanja o možnosti obolenja, o opazovanju in pregledovanju (tipanju) in kdaj k zdravniku, če se v nas pojavi slutnja o tovrstni bolezni. Vsaka udeleženka na lutki tipa spremembe na dojki (od povečanih žlez do rakaste tvorbe).
Obisk na predavanjih je številčen in bomo s temi oblikami preventive nadaljevali po vseh krajevnih organizacijah Spodnje Savinjske doline. Žal pa jih je že veliko moralo prestati najhujšo preizkušnjo - operacijo oz. odstranitev dojke. Veseli smo, da pridejo na predavanja tako mlada dekleta kot tudi starejše ženice.
Majda Pilih
Gostilna s tradicijo
PRIVOŠNIK
Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto Naročila za birme, obhajila in praznovanja obletnic.
Ob sobotah in nedeljah vam nudimo kosila. Priporočamo jedi iz domače kašče.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC,
obvešča, da bo organiziralo v mesecu maju krvodajalske akcije, in sicer:
•	V ŠEMPETRU 23. 5. 2002 med 7. in 12. uro v prostorih Osnovne šole Šempeter in
•	V GRIŽAH 30. 5. 2002 med 7- in 11. uro v prostorih Doma svobode Griže.
Občane mesta Žalec obveščamo, da lahko čista in uporabna oblačila oddajo pred skladiščem RK na Hmeljarski 3 v Žalcu (poleg trgovine Juteks), od ponedeljka do petka do 12. ure.
Informacije po tel.: 571 66 16.
TRGOVINA IN SERVIS ZA ŠIVALNE STROJE in PARNE LIKALNIKE
•	ELINA
•	BROTHER
•	PFAFF
•	BAGAT	Savinjska c. 108, Žalec
Tel.: 03/710 31 44
Velika izbira sukancev in ostalega pribora.
E LIKALNIKE
a
april2002
Osrednje teme
Vstop v NATO in EV na prepihu slovenske javnosti
Ob dnevu upora
V teh dneh je v javnosti pogosta tema pogovorov vstop Slovenije v severnoatlantsko vojaško zvezo NATO in Evropsko unijo, kar naj bi po mnenju javnosti in posameznih strokovnjakov prineslo pozitivne in negativne posledice. Vstop Slovenije v EU je po mnenju nekaterih predvsem ekonomska in razvojna nuja, vendar pa ne zagotavljala obrambne varnosti, ki bi jo naj zagotavljal vstop v NATO. Po mnenju teh se NATO in Eli v veliki meri dopolnjujeta in je članstvo v obeh zvezah smiselno. Mnogi menijo, da bomo s sprejetjem v EU deležni tudi ustrezne varnosti in je povsem nepotrebno biti tudi član NATA. Spet tretji so proti vstopu v EU in NATO, saj menijo, da bo Slovenija s tem izgubila svojo identiteto in bo samo nepomembna regija v družbi velikih držav in narodov.
0 tem, kakšne argumente imajo eni in drugi, povzemamo mnenja strokovnjakov za ta vprašanja, ki so o tem govorili po radiu, televiziji, na raznih tribunah, posvetih in drugih podobnih priložnostih. Preden tem pa navedimo še javnomnenjsko raziskavo o tem. Center za raziskavo javnega mnenja po opravljeni februarski raziskavi ugotavlja, da se s prizadevanji za vstop Slovenije v Nato strinja 44,6% Slovencev, 36,2% jih je proti, slabih 20% pa je neopredeljenih. Na vprašanje, ah bo Slovenija na vrhu Nata novembra v Pragi dobila povabilo za vstop, pa je v tej raziskavi pritrdilno odgovorilo 42% vprašanih, da ne bo povabljena v Nato, pa je menilo 32% anketirancev. Drugi se niso izrekli, po raziskavi sodeč, pa so bili največji skeptiki ljudje z nižjo
izobrazbo, študentje in kmetje. Kar 85% slednjih v tej javnomnenjski raziskavi meni, da Sloveniji ne bo koristilo, če postane polnopravna članica EU. Sicer pa je bilo 43,8% vprašanih mnenja, da ji bo to kori-stillo, 36,6% pa, da ne. Ostali se o tem niso izrekli. Raziskava je le ena izmed mnogih, vendar pa tudi druge prikazujejo podobno sliko opredeljenosti Slovencev do teh vprašanj.
Vstop Slovenije v Nato bo gotovo povezan z velikimi obremenitvami državnega proračuna, ki že sedaj le s težavo sledi željam in potrebam proračunskih porabnikov. Sedanja neugodna situacija v gospodarstvu, nov val brezposelnosti in visoka inflacija so slaba popotnica za ta korak, ki bo zahteval veliko denarja za posodobitev obrambne sposobnosti države. Posamezniki namreč trdijo, da ob predvidenem vstopu v Nato ne gre pozabiti dejstva, da ZDA poudarjeno krepijo svoj vojaški stroj in da isto pričakujejo od partneric v Evropi, kar na nek način demantira tiste slovenske politike, ki pravijo, da je pridružitev Natu najcenejša oblika obrambe za malo Slovenijo. Da to ne drži, argumentirajo tudi s podatkom, da bo dobilo ameriško obrambno ministrstvo v letu 2003 fantastičnih
378.6	milijarde dolarjev, kar je kar za 13,7 odstotka več kot v letošnjem letu. K temu pa dodajajo tudi izjave ameriškega obrambnega ministra, ki je dejal, da bodo ZDA zelo težko sodelovale z nekaterimi evropskimi državami, če te ne bodo povečale proračunskih izdatkov za vojsko. Zgodba ob vstopu Slovenije v Nato je, po mnenju nasprotnikov vključevanja, povsem jasna. Naših sedanjih
1.6	odstotka bruto družbenega proizvoda za vojaške namene in oboroževanje je že s stališča članic Nata v Evropi dokaj skromnih in javna
skrivnost je, da bo ta delež potrebno dvigniti vsaj za dva odstotka. Glede na izjave ameriškega obrambnega ministra Rumsfelda pa najbrž tudi ta delež ne bo zadostoval za to, da nas bi z navdušenjem sprejeli v svoje naročje.
Zagovorniki vstopa v Nato ob takšnih razmišjanih nasprotnikov trdijo, da je to še zmeraj cenejše kot gradnja lastnega varnostnega sistema. Hkrati tudi dodajajo, da so naivne trditve o neogroženosti Slovenije, saj nikoh ne vemo, kaj se lahko zgodi. Članstvo v Natu naj bi po njihovem zagotavljalo varnost na dolgi rok, pri čemer nam EU ne bo dosti pomagala, saj nima vojaškega oziroma obrambnega značaja. Napad na eno od članic EU druge članice ne obvezuje, da jo branijo, medtem ko članstvo v Natu zagotavlja prav to. Nato namreč v prvi vrsti skrbi za kolektivno obrambo svojih članic, EU pa zlasti od vrha v Helsinkih decembra 1999 razvija varnostno politiko in obrambno identiteto za posredovanje v krizah. Vendar EU za takšno posredovanje še nima razvitih sredstev, enot, struktur in oborožitve in tudi ko jih bo imela, bo njena sposobnost usmerjena v krizno upravljanje, ne pa v obrambo. V tem je bistvena razlika, ki pomeni, da se Nato in EU dopolnjujeta in je zato pomembno in koristno biti član obeh. Če bomo člani samo Nata, pravijo analitiki, bomo poskrbeli samo za svojo obrambo in posredno Uidi za stabilnost države, če pa bomo člani samo EU, bomo poskrbeli za neko širšo varnost in stabilnost, za obrambo v konkretnem vojaškem smislu pa ne.
Takšna so razmišljanja zagovornikov in nasprotnikov vključevanja naše države v Nato in Evropsko unijo. O obeh vprašanjih se bomo najverjetneje odločali na referendumih. Temi pa sta še posebej aktualni v letošnjem volilnem letu, saj si bodo stranke gotovo tudi s tem poskušale pridobivati volilne glasove.
D. Naraglav
Eden največjih praznikov slovenskega naroda je 27. april, dan upora, ki ozančuje začetek boja proti okupatorju in njegovi hegemo-nistični in raznarodovalni politiki. Letos mineva že 61 let od zgodovinskega dogodka v Vidmarjevi hiši v Ljubljani, kjer so bili postavljeni temelji Osvobodilne fronte slovenskega naroda. O tem in NOB smo se pogovarjali s podpredsednikom Območnega združenja ZZB NOB Žalec in predsednikom preboldske borčevske organizacije Viljemom Petkom.
“Zgodovine ni mogoče pomesti pod preprogo, če je ta povezana z usodo nekega naroda, ki ima zgodovinski spomin in zna ceniti dejanja svojih prednikov. Vsi tovrstni poskusi so že vnaprej obsojeni na neuspeh, čemur smo že bili priča tudi v Sloveniji. Osvobodilna fronta in iz nje izhajajoča NOB sta svetli zvezdi v obstoju slovenskega naroda in si zato zaslužita vse spoštovanje in priznanje. Minilo je že več kot 60 let, kar so sile osi s Hitlerjem na čelu nenapovedano napadle kraljevino Jugoslavijo in vkorakale Uidi na ozemlje našega naroda. Spomin je še vedno živ in zahvaljujoč zgodovini, ki se ne pusti potvarjati, bo najbrž še dolgo," je povedal Viljem Petek.
Vsak jubilej je priložnost za osvetlitev dogodka, ki mu je jubilej posvećen. Menim, da bi bilo dobro, da to storiva tudi midva, saj zlasti mladi o tem ne vedo veliko.
“Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila je kmalu prišlo do podpisa kapitulacije, kralj pa je s svojo družino in nekaterimi člani vlade pobegnil v tujino. Tako kot celotno Jugoslavijo so si tri okupatorske države Nemčija, Italija in Madžarska razdelile po Hitlerjevem zarisu meja tudi slovensko ozemlje, ki je takrat spadalo v Dravsko banovino. Vsi trije okupatorji so imeli enake cilje: raznarodovanje, razselitev oziroma uničenje slovenskega naroda. Slovenci smo se tako znašli na razpotju, kaj storiti, ali hlapčevsko oditi v nacionalno smrt ali se upreti. V začetku se je manjšina, kaj kmalu pa tudi večina Slovencev, odločila za upor. Tako je bila že 27. aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Ljubljani na pobudo Komunistične partije Slovenije ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot politična organizacija in množično gibanje Slovencev. Na ustanovnem sestanku je sodelovalo več skupin: KPS, Krščanski socialisti, Demokratični sokoli in kulturni delavci. Tem skupinam se je kmalu pridružilo več kot deset drugih skupin, zelo različnih po številu članstva, politični preteklosti in ide-
ološki usmeritvi. Najštevilčnejša sta bila sokolska skupina in Društvo kmetskih fantov in deklet, v to protifašistično koalicijo pa je vstopila tudi skupina nekdanjih jugoslovanskih ministrov Marušič, Novak, Semec. Predstavniki prvih štirih skupin so predstavljah Izvršni odbor, predstavniki vseh skupin pa Vrhovni plenum OF, ki je deloval v takšni sestavi vse do 3. oktobra 1943, ko je bil na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen 120-članski plenum OF. Organa sta v začetku delovala v Ljubljani. Maja 1942 se je 10 0F preselil na Dolenjsko, Vrhovni plenum pa je tja odšel septembra 1943.”
Kako so potekali organizacija, program in delo OF?
Viljem Petek
“Pri Izvršnem odboru OF je delovalo več komisij, in sicer agitacijsko-propagandna, nadzorna, upravna, osrednja gospodarska in druge. Na vsem slovenskem ozemlju je OF vzpostavljala mrežo pokrajinskih, okrožnih, rajonskih ah okrajnih in terenskih krajevnih odborov, ki so običajno šteh 3 do 15 članov. Tisti, ki so sodelovali pri ustanavljanju, širjenju, utrjevanju in vodenju OF, so se imenovali aktivisti OF. Že na zasedanju Vrhovnega plenuma 1. novembra 1941 je OF sprejela program, ki je bil objavljen v dveh njenih glasilih in na letakih in je v glavnem opredeljeval: oborožen boj proti okupatorju in njegovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo, dosledno ljudsko demokracijo in prevzem oblasti, obnovo Jugoslovanske države na temelju enakopravnih narodov, razglasitev Slovenske partizanske vojske in Narodne zaščite za edino legalno oboroženo silo, posebej pa je bilo prepovedano snovanje kakršnihkoli drugih protiokupatorskih sil. V OF so se vključevale množične organizacije narodnoosvobodilnega gibanja: Zveza slovenske mladine, Slovenska protifašistična ženska zveza in druge. Tako je OF postala množič-
no narodnoosvobodilno gibanje. Glede na večinsko protiokupatorsko razpoloženje prebivalstva, se je OF začela uveljavljati kot utelešenje ljudske oblasti. Oblast je uveljavljala tako na zasedenih kot na začasno osvobojenih ozemljih. Zelo pomembna sta bila Kočevski zbor odposlancev ter proglas Vrhovnega plenuma o priključitvi slovenske Primorske. Do leta 1943 so organi OF imenovah tudi člane Glavnega poveljstva partizanskih enot, po centralizaciji jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja pa so to možnost izgubili.”
Od takrat so minila desetletja, Slovenija je postala samostojna država. Kakšen je vaš pogled na sedanje vključevanje Slovenije v evropske in druge integracije?
“Vstopih smo v drugo desedetje samostojne države. Prijazni gospodje iz evropskih, pa tudi iz prekomorskih držav, nas z eno roko trepljajo po ramenih in hvalijo naše uspehe, z drugo roko pa nam žugajo s korenčkom, kaj vse še moramo štorih, da nas bodo sprejeh v svojo družbo. Mi pa mnogokrat gledamo samo korenček, namesto da bi jim s pokončno držo povedali, da smo že enakopraven in samostojen narod, ki je svojo državo uredil po svoji volji. Seveda se moramo prilagoditi razmeram v svem, ker ne želimo biti izolirani v osrčju Evrope, kar pa ne pomeni, da moramo sprejeh vse pogoje, ki nam jih za sodelovanje postavljajo drugi. Uidi v odnosih do neposrednih sosedov ne znamo vzpostaviti enakopravnega položaja. Takšen odnos je verjetno posledica tega, da še po desetih letih samostojnosti nismo izoblikovali smeri razvoja za celotno državo.”
D. Naraglav
Opravičilo
V prejšnji številki Utripa je bilo objavljenih več fotografij, ki niso bile takšne, kot bi morale biti, glede na osnovni fotografski izdelek. Nekatere slike so bile zelo blede, zlasti na strani 21, barvno problematični pa so bili tudi logotipi političnih strank na 13. strani in nekateri portreti, med njimi še posebno portret Ernesta Marinca na 9- strani. Uredništvo, ki je zaradi slabe kakovosti tiska podalo reklamacijo, se vsem, ki so bili na slikah, opravičuje v upanju, da do takšnih napak v prihodnje ne bo prihajalo.
Uredništvo
• ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA * ANKETA • ANKETA •
Za ali proti vstopu v Nato in EU?
Zadnje čase so ob vseh drugih problemih, kot je na primer nakup vladnega letala, znova prišla na plan že dolgo prisotna vprašanja o vstopu Slovenije v Nato, saj smo prepričani, da nas bodo na letošnjem vrhu Nata, ki bo novembra v Pragi, povabili v članstvo. Vzporedno s tem vprašanjem se pojavlja tudi vprašanje vstopa Slovenije v EU. Ali smo Savinjčani za ali proti vstopu v Nato in EU, pa v tokratni anketi med naključno izbranimi mimoidočimi.
Drago Pusovnik: “Jaz sem za. Pozitivno gledam na to, saj menim, da nam bo tako dolgoročno zagotovljena potrebna varnost. Članstvo v Natu pomeni tudi krepitev naše vojske na vojaško strokovnih in drugih področjih. Enako mislim tudi glede EU, saj se članstvo v obeh zvezah le dopolnjuje in ne izklučuje.” Maks Fideršek: “Odkrito re-
Bčeno, ne vem, kako bi se opredelil do tega vprašanja. Sem pa kljub nekaterim pomislekom naklonjen predvidenemu vstopu naše države v tovrstne evropske povezave. Konec koncev smo majhna država in tako še toliko bolj ranljivi. Biti v družbi z nekom, ki je močan, je bolje kot biti sam.”
Seržo Benčič: “Takšna država,
0kot je Slovenija, rabi partnerstvo, saj je lahko tako tudi sama močnejša in varnejša. Res je, da so v tem tako prednosti kot tudi pomankljivo-sti, toda če damo obe možnosti to na tehtnico, bo najbrž pretehtala prednost. Ob večji varnosti pa ne gre zanemaritui tudi večjih ekonomskih možnosti, ki jih posredno prinaša članstvo tako v Natu kot EU.
Jože Dolar: “Če sem odkrit,
mislim, da je Ìl|:v j ta korak, če ■ ga bo naša VB država nare-še prehi-I ter. Vse to nas bo stalo kar precej, veliko pa ne bomo imeli od tega. Smo majhna država, ki se ne more kosati z neprimerno vojaško močnejšimi evropskimi državami in ZDA, ki diktira politiko Nata. V EU pa bomo najbrž morali vstopiti že zaradi gospodarskih povezav in trga.”
Rudi Verbovšek: “Pridružitev Natu je po mojem nujno potrebna, saj smo lahko zaradi svojega geografskega položaja in majhnosti kaj hitro tarča močnejših. Članstvo v Natu nam zagotavlja maksimalno varnost in zato sem absolutno za to, da se pridružimo tej vojaški zvezi. Enako je moje mišlenje tudi glede vstopa Slovenije v EU, saj nam to prinaša napredek in večjo ekonomsko
stabilnost.”
Damjan Žafran: “Pravzaprav ne
Bvem, kaj bi rekel. Odkrito rečeno, se s temi vprašanji ne ubadam, saj me politika ne zanima kaj dosti. Moj laičen pogled na to pa je naklonjen tako vstopu v Nato kot tudi vstopu v EU. Mislim, da je za nas dobro, če smo v tesnih medsebojnih povezavah z evropskimi državami. Res pa je da običajno vsako članstvo nekaj stane in tako bo tudi nas.”
Senad Zehič: “Mislim, da je vstop Slovenije v Nato samo še v prašanje časa. Čeprav je veliko polemike okrog tega, si še nisem povsem na jasnem, kako bi se odločil na morebitnem referendumu. Če tehtam argumente enih in drugih zagovornikov, imajo po svoje prav oboji. Na eni strani nam to prinaša varnost, po drugi strani po nas bo veliko stalo. Koliko, pa lahko samo ugibamo.”
Franček Slokan: “Osebno
mislim, da nam tega ni potrebno. To
0bo samo povečalo stroške za obrambo, ki so že sedaj precejsm. Po mojem mnenju ne obstaja nobena neposredna nevarnost za Slovenijo, čeprav absolutne varnosti ni, in je to stran metanje denarja, ki bi ga lahko porabili za koristnejše namene. Članstvo v EU pa je povsem nekaj drugega in nima neposredne zveze z Natom.”
Boris Cencelj: “Vstop v Nato po mojem ni preveč dober za našo državo, kajti izvozih bi za pol odstotka več bruto družbenega proizvoda, s katerim bi se okoriščal Nato. Mladi pa bi se zaradi ameriške vojaške politike in predsednika Buscha morali boriti in izpostavljati svoja življenja na raznih koncih sveta. Mislim, da je za nas dovolj, če smo člani samo EU, saj nam bo tudi tako zagotovljena določena varnost.”
Majda Zupan: “Čeprav se sicer
ne obremenjujem s takšnimi vpraša-
0nji, ki imajo močan politični prizvok, sem odločno proti članstvu Slovenije v Natu. Dejansko je to vojaška organizacija, ki zahteva, da so njene članice tako vojaško opremljene, kot zahtevajo. To pa pomeni globoko seči v žep. Članstvo v EU je nekaj drugega, ki nam bo prineslo tako dobre kot tudi slabe strani.”
Janez Rojnik: “Odkrito rečeno,
strani mislim, da nam članstvo v Natu odpira pot v Evropo in s tem tudi v EU. Prednost članstva v Natu je kolektivna varnost članic, a ker imamo zelo zastarelo orožje in vojaško tehniko, nas bo to tudi veliko stalo. To pa pomeni povečanje proračuna za vojsko, kar pa moramo vzeti v zakup.”
D. Naraglav
svinjske doline
'SREDNJE TEME
april2002
9
Hiša pomoči, upanja in vračanja v življenje
Na pobudo samopomočne skupine ljudi s psihiatrično izkušnjo in v organizaciji Centra za socialno delo Žalec je leta 1998 začel delovati Dnevni center za ljudi s težavami v duševnem razvoju Eureka. Dve leti kasneje je CSD Žalec ustanovil še Dnevno-informacijski center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce z imenom Želva. Do lanskega marca so se dejavnosti zaradi prostorske stiske izvajale v obliki spremljevalnih dejavnosti na CSD, s pomočjo občine pa sta nato centra Eureka in Želva dobila svoje prostore na Levstikovi 15 v Žalcu, kjer so jim omogočeni boljši pogoji dela. Ob prvi obletnici delovanja obeh dnevnih centrov v novih prostorih so pripravili dan odprtih vrat.
Ta dan je bil za uporabnike obeh dnevnih centrov in vse, ki so pri tem sodelovali, tudi dan nove prostorske zmage, saj so z ureditvijo podstrešja pridobili dva nova prostora, ki bosta omogočala še boljše pogoje dela. Občina je kot lastnik zgradbe v to vložila 1,6 milijona tolarjev. V stavbi imajo brezplačno souporabo prostorov poleg dnevnih centrov Eureke in Želve tudi anonimni alkoholiki, anonimni narkomani ter od sedaj dalje tudi društvo Srečanje za pomoč odvisnikom in njihovim družinam.
Na dnevu odprtih vrat so uporabniki obeh dnevnih centrov skupaj z Natalijo Zupančič obiskovalcem razkazali prostore, jih seznanili z vsemi oblikami dejavnosti, ki se odvijajo v obeh centrih in postregli z dobrotami, ki so jih pripravili za ta dan. 0 tem, kako so ustvarjalni in kreativni, je pričala tudi razstava, ki so jo pripravili v podstrešnih prostorih “njihove” hiše ob parku - hiše pomoči, želja in upanja.
Ob tej priložnosti so pripravili okroglo mizo o delu centra, o odvisnosti od drog in programih zdravljenja. Sodelovali so predstavniki občine, centra, žalskega društva Sožitje, zdravstva, nekdanja odvisnika iz društva Srečanje iz Ljubljane in gostja iz celjskega centra za odvisnike, ki vodi višjepražni program. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta informacije in odgovore posredovala župan Lojze Posedel in vodja centra Natalija Zupančič.
“Program, ki ga izvajamo v dnevnem centru Eureka, predstavlja sodobnejšo obliko organiziranja skrbi za osebe s težavami v duševnem razvoju in z diagnozo duševne bolezni, saj jim redno in kontinuirano nudi kakovostnejšo izrabo prostega časa. Sočasno jim je ponujena pod-
pora pri reševanju psihosocialnih vprašanj, občutij zapostavljenosti in manjvrednosti. Uporabniki aktivno sodelujejo v vseh dnevnih aktivnostih, pridobivajo in izmenjujejo si izkušnje, razvijajo drugačne odnose, kot so jih poznali do sedaj, ter s tem pripomorejo h konstruktivnejšemu obvladovanju svojih težav in bolezni, povečujejo pa tudi zmožnosti za reševanje stisk, ki jih s seboj prinaša življenje, obremenjeno z izkušnjo duševne bolezni,” pravi Natalija Zupančič o programu dnevnega centra Eureka.
O dnevnem centru Želva pa je povedala: “Dejavnost tega centra, ki izvaja tako imenovane “nizkopražne programe”, je namenjena uporabnikom od 15 do 30 let, ki uživajo nedovoljene droge, ter njihovim svojcem. Pogoj za vključitev je, da uporabnik sprejema in upošteva pravila delovanja. Osnovni namen je predvsem omogočiti mladostnikom, ki uživajo nedovoljene droge, varen prostor, kamor se lahko umaknejo z ulice, hkrati pa jim ob strokovni pomoči dati možnost, da lahko o svojih stiskah govorijo, saj jih sprejmemo medse brez obsojanja in predsodkov. Seznanimo jih z različnimi možnostmi zdravljenja in jim nudimo pomoč v obdobju odvajanja od drog ter kreativno preživljanje prostega časa, hkrati pa naši uporabniki sodelujejo pri vsakodnevnih aktivnostih v dnevnem centru. Dnevno k nam prihaja okrog 20 odvisnikov iz celotne Spodnje Savinjske doline. V centru nudimo tudi različne informacije in pripravljamo skupinska srečanja za svojce odvisnikov ter različna predavanja s področja zasvojenosti. V letošnjem lent se dejavnost dnevnega centra deh na dva dela, saj je bila med uporabniki izražena potreba, da se določen del odvisnikov vključi v zahtevnejši program. V ta namen smo v ločenih prostorih začeli izvajati program svetovanja, ki bo temeljil na odgovornejšem vedenju, vključevanju svojcev, rednemu in kontinuiranem delu na sebi, aktivnemu vključevanju v delovni proces ah šolanje. Vsekakor pa je bistveni cilj naše dejavnosti, da ima vsak posameznik v vsakem trenutku možnost, da izbere pomoč, hkrati je potrebno vzbujati socialno vključenost in krepitev moči,” je še dodala Zupančičeva.
Župan Lojze Posedel je med dru-
vodja centra Natalija Zupančič
gim poudaril: “Žalec ni noben šampion, je pa verjetno med vodilnimi občinami, v katerih sta se občinski svet in stroka združila v reševanju problema, da se je pred letom dni odprl center. Danes lahko trdimo, da je bila to pravilna poteza, ki nas obvezuje, da tudi v prihodnje delamo v tej smeri, hkrati pa si želimo, da bi bih podobnega odnosa do tega problema deležni odvisniki tudi v ostalih občinah. Mi pokrivamo tovrstno problematiko za celotno Spodnjo Savinjsko dolino. V Celju se zadeve urejujejo na drugačen način, tudi strokovno in korak naprej, saj gre tam za višjepražni program, ki je nadaljevanje nižjepražnega, ki ga imamo v Žalcu. Samo z medsebojnim sodelovanjem različnih institucij je boj proti temu problemu lahko bolj učinkovit. Vesel sem, da smo v Žalcu našh lokacijo centra in da je bilo v letu dni dokazano, da delovanje centra ni moteče za okolico, čeprav stoji hiša sredi mesta.” Zupančičeva je k temu. še dodala, da v letu delovanja centra na tej lokaciji niso imeh slabih izkušenj. “Nekateri starejši ljudje iz soseščine pridejo včasih med nas in se z nami pogovarjajo. Prav tako je tudi odnos naših uporabnikov do njih korekten in spoštljiv. Kar nekaj fantov se je že večkrat izkazalo tudi pri raznih opravilih. V preboldski občini jih sedem priložnostno dela pri nekem kmetu, ki je z njimi zelo zadovoljen,” še poudari Natalija Zupančič.
O delu žalskega centra in o njegovih izkušnjah z odvisnostjo smo spregovorili z Zlatkom Blažičem iz ljubljanskega društva Srečanje, ki že lep čas sodeluje z žalsko Želvo. “Zelo sem vesel tega, kar je bilo v lem dni doseženo na tem področju v Žalcu. Upam, da bo delo žalskega centra in občine, ki je znala prisluhniti temu problemu, dobra spodbuda tudi za druge občine v Sloveniji. Glede na to, da naše društvo sodeluje s centrom že od vsega začetka, poznamo njegove korake in rezultate. Veseh smo jih, saj se je na podlagi programov, ki jih izvajajo, že marsikdo od odvisnikov odločil za višjepražne programe, marsikdo od staršev pa je m našel uteho ah nasvet, kako pomagati svojemu otroku. Društvo Srečanje sestavljamo člani, ki smo prehodih pot odvisnika in se s pomočjo raznih institucij, staršev in tudi z vehko lastne volje izvili iz objema omame, ki mnogim uniči življenje. Naše izkušnje bi najbrž vsak rad za večno izbri-
Zlatko Blažič
VÒHE
Dimitrij VASLE Matke 9, 3312 Prebold tel.: 03/ 705 31 90, 705 31 91 GSM: 041 801 731
LESENE BALKONSKE OGRAJE in LESENA STOPNIŠČA
sai iz spomina, vendar se zavedamo, da lahko prav mi, ki smo že prehodili to pot, vehko pomagamo pri reševanju tega problema. Vse oblike pomoči, kot je center Želva do višje-pražnih, so več kot dobrodošle, saj so pomoč pozitivnim odločitvam oziroma enemu izmed korakov na poti nazaj v življenje. Kot nekdanji odvisnik pa odvisnikom priporočam, da naj zberejo vsaj toliko moči, da pridejo v katerega izmed centrov, kot je Želva, in se poskušajo vključiti v zdravljenje. Izkoristiti velja vsako možnost in poslušati tiste, ki so pripravljeni pomagati. Res je pri tem potrebno pošteno zavihati rokave, saj se na lahek način nič ne doseže, a je zato zadovoljstvo, ko vidiš, da si uspel, tohko večje.”
tokrat uspelo tudi meni.”
O počutju in delu v centru smo povprašali tudi Simona Skomška, ki je eden najbolj ustvarjalnih obiskovalcev dnevnega centra Eureka.
“V Eureki se počutim zelo lepo.
Ih lahko zelo kreativno preživljaš svoj prosti čas. Vedno se nekaj dogaja, vedno kaj delamo, ustvarjamo, se pogovarjamo in si tako lepšamo naše življenje. V center ne prihajam vsak dan, saj imam tudi doma dela na pretek. Ko pa sem tu, je prijetno poklepetati s prijatelji, našo Natalijo in drugimi, ki so zaposleni v centru. Skupaj z njimi slikam,
Med možnostmi debvanja uporabnikov centra je tudi računalnik.
so vključeni centra Želva.
program dnevnega D. Naraglav
Z “okrogle” mize o delovanju centra in zasvojenosti
Kaj pa o sebi in centru meni Marko Antloga, ki je že kar nekakšna maskota dnevnega centra Želva? “V tem centru sem že od vsega začetka. Počutim se, kot da je to moj drugi dom, kar dejansko je. Vehko je storjeno za nas odvisnike v Želvi in psihiatrične bolnike v Eureki. Kljub temu pa vem, da ni prav, da sem tu nekako zasidran, ampak bi mi ta center moral biti odskočna deska za nadaljevanje zdravljenja. Za sabo imam že zdravljenje v komuni v Španiji, vendar sem bil premalo vztrajen, tako da sedaj poskušam znova. V kratkem se žehm odpraviti v Ormož, kjer bom znova skušal začeti s programom odvajanja od drog. Vsak odvisnik sicer dobro ve, da to ni enostavno, toda če se zavedaš, da imaš samo eno življenje, velja poskusiti. Če ne uspe prvič, drugič, bo morda tretjič. Zelo si želim, da bi
Simon Skomšek
Marko Antloga
barvam, kiparim, izdelujem makra-meje in še marsikaj. Tudi doma sem dokaj ustvarjalen, zlasti pri izdelovanju makra-mejev. Z njimi imam okrašeno celo stopnišče. Sicer pa sem se lotil že marsikaterega drugega dela, kot na primer preoblačenja sedežne garniture. V delu uživam in če to poteka v dobrem ozračju, kot je v naši Eureki, potem je še tohko prijetnejše,” pove Simon in veselo pokaže svoje izdelke na razstavi.
Dan odprtih vrat je mimo, vendar so vrata dnevnega centra Eureke in Želve odprta za vse vsak dan. Njihovo poslanstvo je hvalevredno, saj so vse dejavnosti usmerjene v povečanje samostojnosti in neodvisnosti uporabnikov Eureke in pomoč pri vračanju v življenje tistim, ki so iz takšnega ah drugačnega razloga postali odvisniki od prepovedanih drog in
Droga - moda
Sprehaja se, sama je, nihče ne mara je.
Hudo ji je, gleda se, a žal ne prepozna se.
Jaz vidim le dekle, dekle, ki samo je, a na koncu uhce ona joče se.
Vse, kar je dobila, je deklica pustila, a na srečo je pozabila.
Kaj morem, sama si je kriva.
Kaj morem, sama si je kriva, zakaj pa vse je pustila.
Dobro je vedela, da droga ni moda,
ona lepo prepustila se je in noter padla je.
Ela
Nemočna!
Ob močni luči sedim in sama sebi se smilim.
Ne najdem smisla življenja, ponuja se mi le smisel trpljenja.
Hudo mi je in boh, kaj nihče me ne shši?
Saj jokam in kričim, preveč v srcu me tišči!
Poslušam obljube prazne, globoko v zemljo zakopane.
Jasno nič mi ni,
zakaj vse okoh mene se vrti?
Igle so me pikale, sestre so me gledale, mama mi je “NE” govorila, družba me je zapustila.
Sama sem si kriva, ker se nisem pravi čas prebudila. Sama sebi sem se smilila, a na koncu sem se še grobu ponudila.
Ela
Grajski trg 21 2327 Rače
e-mail: infoa@aropi.si
KMETOVALCI, VRTIČKARJI!
VABIMO VAS V AROPIJEVO KMETIJSKO PRODAJALNO
V CELJE
Ljubljanska 93 - Medlog tel.: 03 492 70 46
PRIJAZNO VABLJENI!
Razveselili vas bomo z bogato ponudbo:
sredstev za varstvo rastlin,
gnojil in raznih vrst substratov, semen vrtnin in cvetlic ter čebulnic in gomoljnic, škropilnic in še marsikaj za vaše polje in vrt.
Nudimo vam nakup po konkurenčnih cenah in strokovno svetovanje.
Odpiralni čas od ponedeljka do petka: od 7.30 do 17. ure sobota: od 8.00 do 13. ure
april2002
Podjetništvo
PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ
RAZVOJNA AGENCIJA SAVICA vas obvešča in priporoča: -JAVNI RAZPISI
» JAVNI RAZPISI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO Javni razpis za spodbujanje razvoja skupne izobraževalne in razvojnoraziskovalne infrastrukture (Ul RS št. 28, 29. J. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 6. 5- 2002).______________
Javni razpis za izbor pilotnih projektov razvoja podjetniških inkubatorjev na univerzah s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002). ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 6. 5. 2002).______________
Javni razpis za pridobitev sofinanciranja za predkon-kurenčno razvojno-raziskovalne aktivnosti projektov tehnološkega razvoja podjetij v letu 2002 (Ul RS št. 28, 29- 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 6. 5. 2002).______________
Javni razpis za dodeljevanje razvojnih spodbud za uvajanje izboljšav v tehnoloških procesih z demonstracijskimi učinki (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 14. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 13- 5. 2002),_____________
Javni razpis za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002). ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni äg do vključno 6. 5- 2002)._______________
Javni razpis za spodbujanje izhodnih investicij slovenskih podjetij (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 14. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 13. 5. 2002)._____________
Javni razpis za vključevanje podjetij v projekt: “Spodbujanje uvajanja celovitega sistema stalnih izboljšav v podjetjih po metodi 20 ključev” (Ul RS št.
28,	29. 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 6. 5- 2002)_______________
Javni razpis za spodbujanje uvajanja metod in orodij za povečanje produktivnosti (Ul RS št 28, 29. 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene: - za prvo odpiranje vlog: do vključno 14. 5. 2002 do 12. ure (velja poštni žig do vključno 13. 5. 2002). - za drugo odpiranje vlog: do vključno 28. 8. 2002 do
12. ure (velja poštni žig do vključno 27. 8. 2002)._____
Javni razpis za spodbujanje prenosa znanja, metod in ukrepov za povečanje produktivnosti v slovensko gospodarsko okolje (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 6. 5- 2002).______________
Javni razpis za spodbujanje povezovanja podjetij (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 14. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 13- 5. 2002)._____________
Javni razpis za dodeljevanje razvojnih spodbud za spodbujanje razvoja grozdov (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 6. 5. 2002).______________
Javni razpis za tehnološke centre v letu 2002 (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 14. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 13. 5. 2002)._____________
Javni razpis za spodbude za mala in srednje velika podjetja preko inkubatorjev in tehnoloških parkov v letu 2002 (Ul RS št. 28, 29- 3. 2002).
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 6. 5- 2002).______________
Javni razpis za spodbujanje razvoja novih in dopolnilnih turističnih proizvodov in storitev (Ul RS št. 28,
29.	3. 2002)
ROK: Vloge morajo biti dostavljene do 7. 5. 2002 do 12. ure
(velja poštni žig do vključno 6. 5. 2002).______________
Razpis za sofinanciranje izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov za leti 2002 in 2003 (Ul RS št 28, 29. 3. 2002)
ROK: Rok za vložitev prijav je 29. 4. 2002 oziroma 27.9- 2002 za projekte, ki se bodo izvajali v letu 2003. Za pravočasno prispelo vlogo se bodo štele tudi vloge, ki bodo poslane po pošti 29.
4. 2002 oziroma 27. 9- 2002.____________________________
Javni razpis za dodeljevanje posojil gospodarskim družbam v težavah v času priprave programa prestrukturiranja iz sredstev kupnin za namene sanacije (Ul RS št 29-30, 5. 4. 2002). Predmet razpisa je dodeljevanje kratkoročnih posojil gospodarskim družbam v težavah, v obdobju priprave programa prestrukturiranja, iz uporabe dela kupnin v letu 2002, s katerim razpolaga ministrstvo za gospodarstvo.
ROK: Razpis je odprt do porabe sredstev dela kupnin v letu 2002. Komisija bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele na Ministrstvo za gospodarstvo najkasneje en dan pred odpiranjem vlog, to je 6. 5. 2002 do 12. ure, 17. 7. 2002 do 12. ure in 16. 10. 2002 do 12. ure.
•JAVNI RAZPISI MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO,
ZNANOST IN ŠPORT
Javni razpis Zoisovih nagrad in priznanj, ki jih podeljuje Komisija Republike Slovenije za nagrade in priznanja v letu 2002 (Ul RS št 19, 1. 3. 2002). Predmet javnega razpisa: predlogi za Zoisove nagrade in priznanja.
ROK: Vloge morajo prispeti najkasneje do 17. maja 2002 do 15. ure.
• OSTALI JAVNI RAZPISI
Javni razpis za dodelitev subvencij občinam in upraviteljem javnih in večstanovanjskih stavb za energetske preglede javnih stavb, energetske zasnove občin in pripravo investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije (Ul RS št. 20, 8. 3. 2002). ROK: Za vsakokratno odpiranje vlog bodo upoštevane vloge, ki bodo vložene najkasneje en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure v tajništvu na naslovu Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije, Dimičeva 12,1000 Ljubljana.
Odpiranje vlog bo vsak drugi delovni petek v mesecu do porabe razpisanih sredstev na naslovu: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija za učinkovito rabo energije, Dimičeva 12, Ljubljana, ob
14. uri v sejni sobi Agencije.____________________________
Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin Vzpostavitev katastra stavb - registrskih podatkov MA_3.1H_ICB (Ul RS št. 23, 15. 3. 2002).
ROK: Ponudbe za ta javni razpis morajo prispeti na navedeni naslov najkasneje do 6. maja 2002 do 11. ure po lokalnem času. Javni razpis za sofinanciranje tiska, projektov in društev v letu 2002 (Ul RS št. 24-25, 22. 3. 2002). Predmet razpisa je sofinanciranje: - strokovnega tiska s področja dela ministrstva za delo, družino in sociable zadeve, - drugih projektov, predvsem konferenc, simpozijev, posvetov, delavnic, okroglih miz, razstav s področja dela ministrstva, - projektov, ki jih izvajajo društva s področja dela ministrstva.
ROK: Rok za prijavo je do vključno 20. 5. 2002. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je zadnji dan roka za oddajo do 14. ure prijava oddana v glavni pisarni ministrstva (soba 22). Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 25P002A (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002).
ROK: Razpis je odprt do porabe razpisnih sredstev oziroma najkasneje do 15. 3. 2003. Obravnavane bodo vloge, ki bodo pri-spele na sklad v času od 1.4. 2002 do zaključka razpisa.
Javni razpis za subvencioniranje izdelave občinske dokumentacije v letih 2002 in 2003 (Ul RS št. 28, 29. 3. 2002).
ROK: Rok za oddajo prijav je 6. 5. 2002 do 13. ure._______
Javni razpis Oddaja subvencij gospodinjstvom za vgradnjo energetsko učinkovite zasteklitve in oken (Ul RS št. 29-30, 5. 4. 2002).
ROK: Rok za predložitev vlog je do porabe sredstev. Odpiranje po zaporedju dospelih vlog, ki bodo vložene en dan pred odpiranjem, bo izvedla komisija Agencije. Prvo odpiranje bo v torek, 23. 4. 2002. Naslednja odpiranja bodo izvedena vsak torek, in
sicer do porabe sredstev._________________________________
Javni razpis za izbor programov in izvajalcev poklicne rehabilitacije invalidov in drugih težje zaposljivih brezposelnih oseb za leto 2002 (Ul RS št. 32-33,12.4. 2002).
ROK: Vloge je potrebno oddati v vložišče centralne službe ZRSZ do dne 15. 5. 2002 do 12. ure ali oddati na pošto s poštnim
žigom do vključno 15. 5. 2002 do 24. ure._________________
Javni razpis (Ul RS št 32-33, 12. 4. 2002).
Predmet javnega razpisa je subvencioniranje programov za:
-	podpore izgradnje novih zmogljivosti za vzrejo sladkovodnih rib za trg,
-	podpore izgradnje in ureditve objektov za predelavo sladkovodnih rib za trg v skladu z veterinarsko sanitarnimi predpisi.
ROK: Rok za predložitev vlog je do 30. 8. 2002.___________
Javni razpis CDI 2002/1 Civilno družbene iniciative (Ul RS št. 32-33, 12. 4. 2002). Na razpisu za sofinanciranje lahko sodelujejo prijavitelji, katerih projekti zagotavljajo večjo dostopnost civilne družbe do informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT). Namen javnega razpisa je vzpodbuditi in pospešiti uporabo IKT pri segmentih populacije oziroma pri skupinah državljanov (v nadaljevanju ciljne skupine), ki imajo zaradi raznih ovir (zdravstvenih, socialnih) otežen dostop do IKT in sodijo v pojmovanju demokratične informacijske družbe med diskriminirane.
ROK: Rok za predložitev ponudb je do 6. 5. 2002 do 10. ure. OSTALE INFORMACIJE
Poslovni prostori: na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice.
Idejni projekti: pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline.
Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS: vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd), ste vsak delovni dan med 9. in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec.
Sklad dela Savinjske regije: podjetja, ki imate težave in ugotavljajo presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela.
VABIMO VAS K SODELOVANJI !
Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3, Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek-Korent, Klavdija Kitek, Mirjana Bevanda) ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, ga. Centrih), PPC Žalec (041/726 546, g. Virant), IZVIR, d.0.0., Žalec (03/713 31 00, g. Kač) in drugih.
Razvojna agencija Savinja
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC
sporoča, da je v dveh krogih na 17. natečaj za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Tabor, Vransko in Žalec prispelo skupno devet vlog.
Vloga po drugem krogu bo obravnavana na seji odbora konec meseca aprila, za morebitna preostala prosta sredstva pa bomo nove vloge zbirali do IS. maja 2002 na naslovu: Razvojna	agencija
Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 713 68 60, kjer dobite tudi dodatne informacije.
Oglašujte v mesečniku
Pokličite: tel.: 713 68 88 fax: 713 68 90 e-mail:
utrip@zalec.si
PODJETNIKI IN PODJETJA
Center za informiranje in pokhcno svetovanje (ČIPS) - informativno mesto Žalec bo v sodelovanju s svojimi partnerji v mesecu maju organiziral predstavitve deficitarnih poklicev za osnovnošolce žalske regije. Vabimo vse podjetnike ali podjetja, ki bi bili pripravljeni sodelovati in predstaviti svojo dejavnost.
Dodatne informacije po tel.: 03/713 35 65 (KsenjaKovačič).
ČIPS - informativno mesto Žalec
Potrebujete pomoč pri iskanju zaposlitve, pisanju vlog in ponudb?
Iščete informacije o srednješolskem, dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju, štipendijah, dijaških in študentskih domovih?
Bi se radi naučUi aM utrdili znanje tujih jezikov?
Nudimo Vam opise pokhcev ter testiranje z računalniškim programom “Kam in Kako” za samostojno načrtovanje poklicne poti.
VSE STORITVE SO BREZPLAČNE!
Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec. Delovni čas: pon.: od 9. do 14. ure, tor., čet., pet.: od 9- -17. ure, sreda od 10.30 do 18. ure. Tel.: 03/713 35 65 (Ksenja), e-na-slov: cipsl@upi.si
VABIJEM!
Vlado Korber, tehnični direktor Sadjarstva Mirosan:
“Podobno kot v lanskem lem nas je že na samem začetku vegetacije ponovno doletela pozeba. Po toplem februarju in v začetku marca, ko je vegetacija zaradi dobro ogretih tal zelo hitro napredovala in prehitela povprečna leta za tri tedne, je prišlo ravno v fazi skoraj polnega cvetenja sorte Idared ter v začetni fazi cvetenja večine ostalih sort do ohladitve na - 4 stopinje Celzija (7. aprila) in -3 stopinje Celzija (8. aprila). Kritična temperatura ni bila le v jutranjih urah, temveč že po polnoči. Nastala škoda je proti pričakovanju visoka. Najbolj so prizadete sorte Idaret, Jonagold, Elstar in Braebum, manj pa Gala, Zlati delišes in Gloster. Delež pozeblih cvetov dosega na določenih legah tudi do 100 %. Izpad pridelka je v tem trenutku še težko ocenjevati, bo pa zagotovo zelo velik. Izredno
pomembno bo vreme v prihodnjih dneh. Za uspešno oploditev preostalih, še nepoškodovanih cvetov bi potrebovali toplejše vreme s temperaturami okoli 18 stopinj C, brez močnega vetra.
Spomladanske pozebe, kot sta bili lanska in letošnja, pri nas niso običajne. V preteklosti so se pojavljale na daljše časovno obdobje in v milej-
ši intenziteti. Sadjarje nas je tako prizadela ponovna katastrofa, ko smo po dveh letih suše, slane in pogostih toč upravičeno pričakovali eno normalno leto.”	T. Tavčar
Razvojna agencija Savinja, eiz
organizira seminar
AKTUALNA VPRAŠANJA IZ DELOVNO PRAVNEGA PODROČJA
Seminar bo predvidoma v mesecu maju 2002, če se bo zanj odločilo najmanj deset udeležencev.
Cena seminarja je 16.000,00 SIT na udeleženca (gradivo je vključeno). Podjetja imajo možnost vključitev v vavčerski sistem, pri čemer se strošek seminarja zniža na 50%. Informacije o vključitvi dobite na sedežu Razvojne agencije Savinja.
Za program in prijave na seminar pokličite na tel.: 713 68 60
GEODETSKE STORITVE
PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA
GPS
MERITVE

ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220
rman Veniše vas v
jajo, vabi na plesne sobotne večere ob živi glasbi v prelepi naravi na terasah hotela in nedeljske popoldneve s karaokami za naše najmlajše. Vse te lepe trenutke boste lahko pri nas doživeli in se zabavali ob zvokih aansambla Slovenski Expres in duo Kontakt
pa vas obveščamo, da pričnemo v mesecu c in sicer posrežbo na terenu ozi-vaši terasi, vikendu itd.) ob različ-kot so: poroke, obletnice, rojstni ob banketih, večja srečanja
a
60.
s»-s.p., Lačja vas 22. 3331 Nazarje
Podjetništvo
april2002
Odlični gospodarski rezultati Juteksa
Lansko poslovno leto je bilo za delniško družbo Juteks iz Žalca zelo uspešno. Dosegli so 5,9 milijarde tolarjev čistega prihodka, kar je skoraj za polovico več kot leta 2000, čisti dobiček, ki je znašal 959 milijonov tolarjev, pa se je v primerjavi z letom 2000 povečal kar za štirikrat.
Prodajo talnih oblog, ki je lani znašala nekaj manj kot 9 milijonov kvadratnih metrov, so uspeh količinsko povečati za 68,5 odstotkov, vrednostno pa za 79,7 odstotkov. Rast prodaje beležijo na vseh pomembnih trgih, kar je rezultat dobre konkurenčne sposobnosti Juteksa tako z vidika prodajnih cen, kot tudi same kvalitete proizvedenih talnih oblog. V Juteksu so v preteklem letu kvalitativno razširili svojo ponudbo z novo kolekcijo talnih oblog, dosedanje kolekcije pa so naredili atraktivne z novimi vzorci, pri tem pa niso na nobenem trgu povišali prodajnih cen. Ponovno so razširili krog kupcev in držav, v katere prodajajo svoje
proizvode. Na ta način se je še dodatno povečal delež prodaje na tujih trgih, tako da v Sloveniji prodajo le še 4 odstotke proizvodov.
Povečano povpraševanje kupcev po Juteksovih talnih oblogah so v lanskem prvem polletju reševali z nadurnim delom proizvodnih delavcev. To pa ni več zadoščalo v drugem polletju, zato so prišli na štiriizmen-sko delo in tekom leta povečali število zaposlenih na 23. Konec leta je bilo v Juteksu zaposlenih 163 delavcev. Proizvodnja je bila usklajena s
prodajo in večja za 68 odstotkov od leta 2000. V strukturi proizvodnje se je ponovno povečal delež talnih oblog visokega kvalitetnega razreda, kar potrjuje vedno večji ugled, ki ga imajo Juteksovi proizvodi na trgu. Navedeni proizvodni in prodajni dosežki so pozitivno vplivali tudi na finančno poslovanje družbe in poslovne rezultate. Celotni prihodki so znašali 6,342 milijarde tolarjev in so bili od predhodnega leta višji za 74,5 odstotkov. Zaradi nižjega deleža fiksnih stroškov se je ustvarjeni dobi-
ček s predlanskih 312,6 milijonov povišal na 1.132 milijona oziroma kar za 262 odstotkov. Po poravnavi davčnih obveznosti, kjer so upoštevane davčne olajšave skladno z zakonodajo, je znašal čisti dobiček 595 milijonov tolarjev in je bil višji za 272 odstotkov glede na leto 2000.
Skupni znesek investiranih finančnih sredstev v nabavo opreme in
Milan Dolar
ostalih osnovnih sredstev v lanskem letu je znašal 792 milijonov tolarjev, kar je bistveno več, kot je bilo predvideno s prvotnim planom investici-
Osnovni kapital družbe Juteks, d.d., je razdeljen na 641.432 navadnih delnic. Nominalna vrednost delnice je 1.000 SIT, knjigovodska na dan 31. 12. 2001 pa 8.620 SIT. Na zadnji dan lanskega leta je bilo evidentiranih 513 delničarjev, od katerih je 33 pravnih oseb, ostalo so fizične osebe. V letu 2001 se je bistveno povečala likvidnost delnice, saj je bil promet kar desetkrat večji od predhodnega leta. Za 10% se je povečalo število delničarjev, ker so vlagatelji začeli vključevati Juteksove delnice v svoje portfelje. Z rastjo tržne vrednosti za 170% glede na leto 2000 je bila delnica Juteksa v vrhu najuspešnejših delnic Ljubljanske bone leta 2001. Skupni promet s to delnico je znašal lani 339-629.816,00 SIT, najvišji tečaj delnice pa je bil 6.000 SIT. Z njo je bilo sklenjenih 155 poslov.
je. Med letom so dopolnili plan investicijskih vlaganj v višini 2,17 milijarde tolarjev, v katerem je bila glavna postavka projekt za pridobitev proizvodne finije za proizvodnjo 4-metr-skih talnih oblog. To investicijo so pričeli konec lanskega leta in bo dokončana v letošnjem letu.
V letu 2001 je bila družba Juteks, d. d., po merilih in ocenah največje bonitetne hiše na svetu Du&Bradsreet uvrščena med petdeset družb v Sloveniji, ki sodijo v najvišji bonitetni razred in ki so prišle v ožji izbor za prestižno nagrado “Rating leta”. Lastniška struktura konec lanskega leta je bila naslednja: Kapitalski sklad 16,67%, Demi-Gros, d. o. o., 15,59 %, lastne delnice Juteksa 9,14 %, Probanka, d. d., 10,13 %, Banka Celje 5,04 %, domače fizične in pravne osebe 13,80 %.
Na skupščini 11. aprila so se lastniki strinjali, da ostane lanski čisti dobiček nerazporejen, za izplačilo devidend, ki znaša 175 tolarjev bruto na delavca, pa bodo porabili 102 milijona tolarjev starega dobička.
Po besedah direktorja družbe Milana Dolarja pravkar zaključeno poslovanje Juteksa v I. četrtletju letošnjega leta prav tako ocenjujejo kot zelo uspešno. Prihodki od prodaje znašajo 1,6 milijarde tolarjev, tako znaša dobiček več kot 300 milijonov tolarjev. Tudi napovedi za naslednje obdobje so, ob zaenkrat stabilnih cenah vhodnih materialov in stabilnem povpraševanju, ugodne.
T. Tavčar
Tekstilna industrija umira
Porto Turk je med pogovorom moral odgovarjati na številne telefonske klice, tudi glede Zarje in TT Prebold.
Tekstilna industrija, ki je desetletja dajala kruh številnim slovenskim družinam, čeprav ta nikoh ni bil obilen, je na poti počasnega umiranja, ki se je začelo že pred desetletjem. Veliko tovarn je že zdavnaj moralo zapreti svoja vrata, nov val stečajev in prisilnih poravnav pa je izbruhnil v letošnjem lem. Žal tudi na področju
naše regije. Sedemdesetim delavkam podjetja Skala - Zarja, ki je šlo v stečaj v drugi polovici februarja, se pridružuje še 23O tekstilnih delavk in delavcev Korsa iz Rogaške Slatine. Kofiko delavcev bo izgubilo delo v TT Prebold, ki je v prisilni poravnavi od 25. februarja, se zaenkrat še ne ve. O tej problematiki smo se pred nedav-
nim pogovarjali s sekretarjem območne organizacije ZSSS za tekstilno in usnjarsko industrijo Fortom Turkom.
“Agonija tekstilstva se je pričela že pred osamosvojitvijo Slovenije. Do danes smo tekstilci izgubili več kot 50 odstotkov delovnih mest. To se pravi, da je od 75.000 zaposlenih, to
število padlo na okrog 33.000 delavcev. Tako kot se je dogajalo na ravni države, tako je bilo tudi v celjski regiji, saj smo iz številke 8000 zaposlenih v lem 1989 prišli na dobrih 3000 zaposlenih. Težave se nadaljujejo, saj lanskoletnim prisilnim poravnavam in stečajem sledijo v letošnjem lem novi boleči ukrepi. Priča smo stečajem v petrovškem šiviljskem podjetju Skala - Zarja in podjetju Kors iz Rogaške Slatine, ki imata za sabo že prisilni poravnavi, ki pa žal nista uspeh. V teku je tudi prisilna poravnava v TT Prebold, ki trenutno zaposluje še približno 560 delavcev. Kaj bo ta prinesla, zaenkrat še ni mogoče napovedati, prav gotovo pa bo tudi m precej delavcev izgubilo delo. Koliko, bo mogoče povedati, ko bo vodstvo dokončno obelodanilo svoje načrte,” je povedal Forto llirk.
Tekstilna industrija je, gledano zgodovinsko, postavila na noge večino ostale industrije, danes pa je več afi manj obsojena na propad. Kakšne so sploh še njene možnosti?
“Pred nedavnim me je Republiški odbor sindikata tekstilne industrije Slovenije povabil na ekonomsko-socialni svet v Ljubljano, na katerem sta sodelovala tudi ministrica za gospodarstvo Teja Petrin in minister za delo, socialo in družino Vlado Dimovski. Povedal sem, kaj se je dogajalo pri prisilnih poravnavah, ki so se pozneje, malo več kot po lem dni, prekvalificirale v stečaje z izjemo konfekcije Mont Kozje. Mislim, da država ne ščiti delovnih mest. Če neka industrija ne more pokrivati sama sebe, bi morala biti dolžnost države, da delavcem čimprej pomaga priti do novega delovnega mesta.
Mishm, da bi država morala 33.000 delavcem, ki so zaposleni v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji, dati neko vizijo bodoče zaposlenosti ah bodočega dela. Tudi v zahodni Evropi se je drastično znižala zaposlenost v tekstilu, vendar tega delavci v tujim niso tako občutili, kot to občutijo in doživljajo v Sloveniji. Ministrstva se pri nas izgovarjajo, da industriji ne morejo pomagati neposredno. V novi zakonodaji, ki je pripravljena, naj bi država pomagala podjetjem, ki so v težavah, z raznimi premostitvenimi krediti in nižjo obrestno mero. Sam menim, da to ni prava rešitev, saj sem prepričan, da lahko ministrstva pomagajo gospodarstvu na kakšen drug način in tako ohranijo delovna mesta. Za to pa so potrebni programi, ki so življenjski in ki dajejo možnost za delo in preživetje.”
Vrnimo se h konkretnim problemom v Skala-Zarji in Tekstilni tovarni Prebold, ki zadevata tudi občino Žalec in še posebej občino Prebold, v kateri je dohodek na prebivalca med najnižjimi v regiji. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
“Skala - Zarja Petrovče je bila najprej v prisilni poravnavi in je v okviru le-te odpustila 15 delavcev. Ker je podjetje imelo še nekaj premoženja brez hipotek, so delavci prejeli odpravnine. Preostali delavci letos niso dobih plač, zato je nadzorni svet na pobudo delavcev predlagal stečaj. Delo je izgubilo vseh 70 zaposlenih, ki so postali upniki, saj jim podjetje dolguje še nekaj plač, regres in potne stroške. V sindikatu bomo, čeprav na nas letijo obtožbe s strani zaposlenih, da nismo štorih, kar bi morah, naredili, kar bo v naši moči,
da bodo izpolnjene vse pravice, ki jih v takšnem primeru zahteva zakon in statut ZSSS. Za vse, ki so člani sindikata, bomo prijavili terjatve iz stečajne mase, za katero še ne vemo, kolikšna je. Ob tem moram povedati, da očitki o nepomoči delavkam, ki niso članice sindikata, niso upravičeni. Razumem in sočustvujem s stisko vseh, ki so ostale brez službe, vendar ne morem in ne smem delati v nasprotju s statutom, ki pravi, da sme sindikat nuditi brezplačno pomoč le svojim članom. Vseh 52 članic sindikata bo v kratkem prejelo enkratno denarno pomoč iz sindikalnega sklada za tekstil. Tega žal nečlanice ne bodo deležne, prav tako pa bodo same morale izpeljati prijavo terjatev za stečajno maso in v ta namen dobiti nekoga, ki bo to naredil v njihovem imenu.
Tudi v Tekstilni tovarni Prebold bomo lahko pomagali le tistim, ki so člani sindikata. To pomeni, da smo v tej fazi prisilne poravnave skupaj s tovarniškim sindikatom za 431 delavcev prijavili 157 milijonov tolarjev terjatev. Toliko se jih je namreč nabralo na račun razhk v plači, neizplačanih regresov, štirih jubilejnih nagrad, dveh odpravnin in premalo plačanih stroškov prevoza na delo. Ostali delavci, ki niso člani sindikata, so terjatve iz teh naslovov morah prijaviti po drugi poti, kar je bilo potrebno storiti do 7. aprila, ko se je iztekel rok za prijavo terjatev. Kako se bo zgodba odvijala v najstarejši tekstilni tovarni na Balkanu, ki letos obeležuje l60-letnico svojega delovanja, ne bi upal napovedovati. Vsekakor pa si želim, da bi prisilna poravnava uspela in da bi čimveč delavcev lahko obdržalo delo.”
D. Naraglav
KOMISIJSKA TRGOVINA VSE ZA OTROKA
TU LAHKO UGODNO KURITI PA TUDI PRODATI: KAJ? Otroško opremo, oblačila, obutev ter oblačila la bodoče mamice.
NOVO:	ŠPORTNA OPREMA IN
OBUČILA ZA NAJSTNIKE, ŽENSKA IN MOŠKA 0BUČIU.
KJE? V Žalcu, Šlandrov trg 21.
TEUTON: 03/710 34 10, GSM: 041 42S 456.
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
S4M__L
9
Trgovine z gradbenimi materiali
Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53, faks: 570 22 51
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več.
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
V prenovljeni trgovini SAM v Latkovi vasi vam nudimo
VSE ZA VAS VRT
•	vrtičkarsko in kmetijsko ročno orodje
•	zemlja in gnojila
•	semena
•	cvetlični lončki
•	ograjni sistemi BEKAERT in CAVATORTA
ZA HIŠNEGA MOJSTRA
•	električno ročno orodje
•	B&D, DEWALT, ISKRA
•	ročno orodje UNIOR
•	pleskarsko orodje
•	vijaki in okovje
NA ODDELKU KERAMIKE
•	talne in stenske obloge
•	laminati, parketi
•	kopalniški bloki
IN ŠE MNOGO VEČ
•	stavbno pohištvo
•	razširjen program barv in lakov
•	elektro in vodovodne inštalacije
Dostava na dom, ugodni krediti.
V MESECU APRILU IN MAJU AKCIJSKE CENE strešnih kritin TONDACH, CREATON UGODNE CENE KRITINE BRAMAC in
AKCIJSKE CENE KERAMIKE.
Od 15. 4. do 15. 5. v akcijski prodaji preko sto artiklov v sodelovanju z T) topdom P° zel° ugodnih cenah.
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
12
april2002
Po DOLINI
Savinjske doline
Srečanje Šempetrov v savinjskem Šempetru
Lanskemu prvemu srečanju krajanov treh slovenskih Šempetrov s Primorske, Dolenjske in Štajarske, ki so ga pripravili v Šentpetru na Dolenjskem, je minulo soboto sledilo drugo v savinjskem Šempetru. Lanskoletno druženje z bogastvom kulture in zabave je prineslo sklep, da tovrstna srečanja postanejo tradicionalna in se tako bolje spoznajo, spoznajo raznoliko lepoto slovenske zemlje, izmenjajo kulturne, športne in druge prireditve in tako obogatijo svoja druženja.
Organizatorja tokratnega srečanja (KS Šempeter in Turistično društvo Šempeter) sta za svoje goste pripravila ogled jame Pekel, rimske nekropole in cerkve sv. Petra, kjer jih je sprejel župnik Mirko Škoflek in jim predstavil kip sv. Marije in nove orgle, katerim so tudi prisluhnili. Srečanje v cerkvi je popestril še MPZ Savinjski zvon ' Šempeter. Sledil je obisk gasilskega doma s pogostitvijo,
nato pa so se gostje zbrali pred dvorano KZ Šempeter, kjer so ponovno prisluhnili petju Savinjskega zbora in spremljali nastop folklorne skupine KUD Grifon Šempeter. V dvorani KZ se je kmalu začela osrednja kultur-no-zabavna prireditev srečanja. Že v avb dvorane so lahko s pomočjo razstave spoznavah življenje, utrip in znamenitosti kraja. Nadvse prijeten je bil pogled ob stenah zadnjega dela dvorane, kjer so se na mizah bohotile najrazličnejše kulinarične dobrote domačega aktiva kmečkih žena in tudi kulinarika gostov iz Šempetra pri Gorici ter Šentpetra i Otočec.
V kultumo-zabavnem programu, ki ga je vodila Mateja Jazbec, so se predstavili s približno polurnimi programi vsi trije kraji, ki imajo ime po svetniku sv. Petru. Ob tej priložnosti je bila podpisana listina o trajnem medsebojnem sodelovanju in vsakoletnem srečanju. V imenu savinjskega Šempetra je to nalogo opravil predsednik KS Šempeter Jože Randl, v imenu primorskega Šempetra predsednik KO Stojan Peršič, za
Med podpisom pogodbe o sodelovanju
Šentpetrce z Dolenjske pa predsednik KS Andrej Blažeč. Sledila je izmenjava daril, ki so si jih poleg predsednikov KS izmenjah tudi predsedniki vseh treh Ibrističnih društev Metko Vočko, Roman Novak in Ada Fflipčič.
Zbrane je nagovoril hmeljarski starešina iz leta 2000 Ivan Povše in na oder povabil tudi vse tri predstavnike občin, kjer so si segh v roke župan občine Žalec Lojze Posedel,
Brez kmečkih iena ne bi bilo toliko dobrot, zadaj župana občin Šempeter-Vrtojba in Žalca
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE-LIUANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Te!.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV
SIPRO
d.o.o.
CERTIFIKAT št. 129
ISO 9001
=IQNet=
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu aprilu 2002 povečale za 0,36%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu aprilu 2002 16.814.34 SIT in je 528,67 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 14.768,63 SIT, na Polzeb pa 15.908,78 SIT,
Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu marcu 2002 oblikovale v skladu z odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnim v neprofitnih stanovanjih (Ur. 1. RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ah zmanjšale v skladu z odlokom.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000.
Najemniki stanovanj z nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine.
Akontacije za toplotno oskrbo se v mesecu aprilu ne bodo spremenile in bodo znašale zaradi znižanja 130,30 SIT/m2, to je tohko kot v mesecu marcu, za najemnike stanovanj pa 125,20 SIT/m2. Akontacije veljajo od 1. 3. 2002 dalje.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. Ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ah ustno.
TELEFONSKE ŠTEVILKE:
-	CENTRALA
-	TAJNIŠTVO
-	BLAGAJNA
-	TEHNIČNA PISARNA
712 13 60 712 13 61 712 13 64 712 13 76 712 13 72
-	(upravniki)	712	13	63
-	FARS	712	13	62
-	DIREKOR	712	13	66
-	TEHNIČNI DIREKTOR	712	13 71
Novi lokalni turistični vodniki
Razvojna agencija Savinja je pred dnevi po dveh letih ponovno izvedla usposabljanje za lokalne turistične vodnike. Tokrat se je seminarja udeležilo sedemnajst udeležencev. Vsi so uspešno opravili izpit in tako pridobili licenco za lokalne turistične vodnike na območju Spodnje Savinjske doline.
Najprej so se seznanili s teoretičnimi vprašanji, zadnji dan pa so se preizkusih v praktičnem vodenju avtobusnih skupin. S predstavniki turističnih društev so se odpeljali z avtobusom po Spodnji Savinjski dobni. V našo dohno prihaja vedno več avtobusnih skupin, zato bo potrebnih vse več lokalnih vodnikov. Pri turistični zvezi Spodnje Savinjske dohne pripravljajo več turističnih enodnevnih paketov, ki jih bodo ponudili turističnim in drugim društvom po Sloveniji, tovrstno ponudbo pa razvijajo tudi posamezna društva in Turistična zveza občine Žalec.
J. K.
župan občine Šempeter Vrtojba Dragan Valenčič in sekretar za gospodarstvo mestne občine Novo mesto Jože Florjančič, ki je zastopal župana Starca. S starešino so nazdravili s pivom v Kogojevih vrčkih in z njim v roki namenih drug drugemu ter občinstvu veliko lepih besed.
Drugo srečanje Šempetrov je izvrstno uspelo in bo vsem udeležencem ostalo v prijetnem spominu. Ker pa čas hitro teče, bo kmalu tu tretje srečanje, ki ga bodo organizirah primorski Šempetrci.
D. Naraglav
Razvojna agencija Savinja
Ul. Heroja Staneta 3, 3310 Žalec tel: (03) 713 68 60, faks: (03) 713 68 70 podjetniski.center@zalec.si
Vavčerski sistem svetovanja -
sistem subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic pomoč do bolj uspešnega poslovanja
Vavčerski sistem svetovanja je nova oblika svetovanja podjetjem (malim in srednjim) in samostojnim podjetnikom, pa tudi tistim, ki šele nameravajo postati podjetniki.
Kdo se lahko vključi?
•	Delujoča podjetja
•	Potencialni podjetniki
•	Kmetje
Vrste svetovanj
•	Splošno svetovanje
•	Specialistično svetovanje
•	Izobraževanje in usposabljanje Kaj pridobi podjetje? Svetovanje delujočim podjetjem je subvencionirano v višini
50% vrednosti svetovalne ure, svetovanje potencialnim podjetnikom pa v celoti.
Kako se vključite v projekt? Pokličite po telefonu 03/ 713 68 60 ah 03/713 68 70 ah pridete osebno vsak delavnik od 7. do 15., v sredo od 7. do 17. in v petek od 7. do 13- ure na Razvojno agencijo Savinja, Heroja Staneta 3, Žalec.
TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE poziva vse, ki se ukvarjajo z izdelovanjem spominkov, da se prijavijo na natečaj za izbiro najboljših v letu 2002, ki ga objavlja Turistična zveza Slovenije - Združenje spo-minkarjev Slovenije.
Na natečaju lahko sodelujejo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo:
•	kulturno in naravno dediščino,
•	turistični objekt,
•	turistični kraj ah
•	Spodnjo Savinjsko dohno. Sodelujejo lahko spominki, ki jih je možno izdelati v poljubni kohčini za prodajo in so prvič javno predstavljeni.
Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo predstavljeni na mednarodnem sejmu v Celju, vse prispele spominke pa bomo promovirah v našem TIC-u.
Natečaj velja do 30. junija
2002.
Za informacije pokličite TZ SSD, tel.: 713 68 68
<*>
V IN
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 J 86
POPRAVILA:
» PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
DAČA,
AVTO HIŠA
d.o.o.
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL
•	MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
--------------------s
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 5 LET
VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
•	KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o.
Nade CUenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/ 612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Politične stranke
april2002
Ministrica zadovoljna z obiskom
V petek, 5.aprila, je občino Žalec na povabilo občinskega odbora IDS obiskala dr. Lucija Čok, ministrica za šolstvo, znanost in šport. S sabo je pripeljala vodjo kabineta in državno podsekretarko mag. Tejo Valenčič in svojo novo delovno moč iz Celja predstavnico za stike z mediji Natašo Gerkeš Lednik.
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
Zbornice zasebnega gospodarstva iz Žalca predstavil programe na področju izbraževanja članov zbornice, ki potekajo na osnovi razpisanega programa s ponudbo 19 različnih izobraževalnih vsebin, ter projekt sofinanciranja izvajanja dualnega sistema izobraževanja, ki bi lahko prispeval k večjemu interesu mladih
Svoj obisk je dr. Čokova, kot je že tradicija ob obiskih ministrov iz vrst liberalne demokracije, pričela na sedežu občinskega odbora LDS Žalec. Obisk je bil deloven in dokaj prisrčen. Najprej smo ji z nekaj besedami orisali politično stanje duha v občini, opisali članstvo in projekte, na katerih občinski odbor LDS največ dela. Gregor Vovk Petrovski je predstavil lanski projekt letne konference 11. rednega srečanja Evropskega herpetološkega društva, ki se je dogodil v Žalcu. Gospod Vovk Petrovski se je ministrici zahvalil za pomoč, saj je ministrstvo sofinanciralo projekt znanstvenega srečanja.
Obisk ministrice smo izkoristili tudi za poslovne izmenjave informacij. Gospod Danilo Basle je v imenu
za poklicno izobraževanje. Izvedbo navedenih projektov je zbornica podprla s 7.000.000 tolarjev sredstev. Dr. Čokova je bila navdušena nad dejstvom, da so ji po dolgem času med vsemi obiski, ki jih opravi po Sloveniji, predstavili tudi nekaj svežega in novega. Na koncu se je tudi gospod Milan Čadej v imenu Sekcije avtošol celjske in savinjsko-šaleške regije, katere predsednik je, dogovoril za sestanek na ministrstvu, kjer bodo reševali svojo problematiko, saj je to ministrstvo pristojno tudi za avtošole.
Po končanem obisku na sedežu občinskega odbora LDS je ministrica v spremstvu nekaterih članov odšla na Občino, kjer se je srečala z ravnatelji in vodstvom občine.
Klaudija Kač
Po šunki, hrenu in jajcih, ko smo si ravno malo oddahnili, se kot strela z jasnega pojavi Falkom 900. To je tisto zloglasno vladno letalo, ki je dvignilo vik in krik, zraven pa sprožilo neskončne razprave v medijih. Da bi bil hudič še bolj črn, kot je, se je k temu prilepil še razkošen avtomobil za predsednika vlade, pa predlog zakona o skrbi za predsednika države, ko bo le-ta odšel v pokoj (morda pa bomo le imeli Milana I., če se že kralj Matjaž, ki spi pod Peco, noče prebuditi; pa še portretirah ga bi na stroške naše občine, v kolikor država ne bi hotela primakniti beličev). Vlado pestijo še druge tegobe, predvsem neizpolnjene obljube šolnikom, ki že grozijo s stavko. Tildi zdravniki se niso zadovoljili z žametnimi obljubami, položaj delavcev v javni upravi pa z novim zakonom tudi ne prinaša nekih pretresljivih učinkovitih rešitev.
Upad podpore vstopa v NATO je začel skrbeti celo predsednika države, kljub temu, da ima zamrznjeno izkaznico v stranki, katere Mladi forum je pred štirimi leti, na sam 27. april (praznik ima tako ah tako sporno konotacijo), po vsej Sloveniji trosil letake, na katerih je pisalo:	“Nočemo Ameriške
Teroristične Organizacije”. In glej ga vraga, kako kmalu se je pokazalo, kdo so teroristi in kdo se je terorizmu postavil v bran. Če se samo ozrem na Balkan, je dovolj, da ugotovim, kdo je preprečil nadaljevanje morije, ki je v naši najbhžji soseščini zagrešila ostudne zločine. In kljub temu se nekateri še uporno odrekajo evropskim kategorijam, obremenjeni z nerealno shko samopodobe. Obnašajo se kakor mladci, ki v svoji nadutosti kličejo na ravs, potem pa poraženi in pretepeni iščejo zaščitnike.
Ob vsem tem želim opozoriti na bistven problem danega trenutka, ki žal ostaja v megli. Gre za prodajo bank in zavarovalnic, kjer je v igri resnično
SDS
mnogo denarja. Če bo vladi uspel ta manever, bodo letalo, vozni park in podobne marginalije samo drobiž, v primerjavi z vrednostmi, ki se nahajajo v teh ustanovah. Zato mislim, da je treba ravno tu biti pozoren in preprečiti te namere.
Zanimive so tudi polemike okrog EU, ki pa so se ta hip malce umirile, saj “večno tranzitni" Slovenci vendarle imamo neko mejo možnega. Pa brez strahu, ta del zgodbe še pride. Morda s poletjem ah pa z jesensko meglo...
Ko že govorim o megli, bom omenil še podobo Žalca, natančneje, mirujoči promet v mestnem jedru. Težko razumem vse imetnike in lastnike lokalov, podjetij itd., ki že tako skrajno omejene parkirne površine zasedejo s svojimi vozili, potem se pa pritožujejo o slabem poslovnem prometu. Komentar ni potreben. Na to temo pa se je pojavila še ena cvetka, bolje rečeno cvetni nasad vzdolž ulice Savinjske čete. Doslej se je dalo v stiski parkirati še pol na pločniku pol na uhci, pa je očitno interes cvetličarjev prevladal.
13- maja bomo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu organizirah javno tribuno z našim predsednikom Janezom Janšo in predsednikom N.Si dr. Andrejem Bajukom. Že sedaj vabim vse, ki želite podrobneje spoznati usmeritve in cilje koalicije Slovenija, da povabite svoje znance in prijatelje ter se udeležite srečanja.
Ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela, čestitam vsem bralkam in bralcem, občankam in občanom.
Za OO SDS Žalec
Januš Rasienicz
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
USTVARJALNO O PRIHODNOSTI EVROPE!
“...ZLSD poudarja, da je zdaj dokončno dozorel čas, ko se mora slovenska politična, strokovna in najširša javnost bistveno bolj posvečati ne le široki razpravi o prednostih in slabostih vključitve v EU, temveč tudi o Evropski Uniji sami!”
Omenjeni opredelitvi iz resolucije “Pospešiti priprave Slovenije za vključitev v evroadantske povezave”, ki jo je stranka sprejela na svojem četrtem kongresu junija 2001 v Kopru, jo zavezujeta k temu, naj Slovenija vztraja na zastavljeni poh in se aktivno vključuje v razpravo o institucionalnih spremembah EU oziroma njeni prihodnosti.
Glede reforme Evropske Unije, ki bi naj po Laekenski deklaraciji in Resoluciji Evropskega parlamenta o ustavnem procesu in prihodnosti Unije postala bolj demokratična, transparentna in učinkovita, naj Slovenija aktivno in ustvarjalno sodeluje v razpravi, ki je o tem stekla na nedavno ustanovljeni Vseevropski Konvenciji. Vodilo njenega prispevka naj bo iskanje odgovorov na šest osnovnih izzivov, pred katerimi stoji EU:
•	kako državljankam in državljanom, predvsem mladim, približati evropski ustroj in evropske institucije,
•	kako v razširjeni Evropski Uniji organizirati politiko in evropski politični prostor ter zagotoviti demokracijo, vladavino prava in enake možnosti,
•	kako razviti EU v stabilen, varen in vzoren dejavnik v novem, večpolar-nem svetu in kako pri tem zagotoviti učinkovito skupno evropsko varnostno in obrambno politiko,
•	kako okrepiti vlogo skupnih
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
ustanov, zlasti parlamenta in komisije, ter hkrati zagotoviti udejanjanje načela subsidiarnosti kot jamstva za spoštovanje in vrednotenje kulturno-nacionalne in pokrajinske raznolikosti,
•	kako zagotoviti učinkovito in okolju prijazno gospodarstvo ter obenem okrepiti instrumente socialne solidarnosti in obvarovati pridobljene ter neodtujljive pravice delavk in delavcev oziroma vseh evropskih državljank in državljanov,
•	kako omogočiti nekonfliktno soočanje s pojavom priseljevanja, premagati ksenofobijo in druge oblike nestrpnosti ter ponuditi učinkovite sožitvene in integracijske politike.
Za dosego navedenih ciljev je ustrezna kadrovska politika na vseh mestih, ki so ključna za uveljavitev slovenskih interesov in pogledov, imperativ. Zato ZLSD poziva vlado, zlasti MZZZ, da temu primemo ukrepa. Ni resno in še manj odgovorno, da v najzahtevnejšo fazo pristopnih pogajanj in v konvencijo o prihodnosti EU, Slovenija stopa z nepopolno in neustrezno kadrovsko zasedbo svoje misije na sedežu Evropske unije v Bmslju.
Zato, da bi čimveč prispevala k uveljavitvi slovenskih pogledov na sklepno fazo pristopnih pogajanj in na konvencijo o prihodnosti EU, bo ZLSD še naprej aktivna znotraj Stranke evropskih socialdemokratov (PES), še posebej preko svojih stalnih predstavnikov v Parlamentarni skupini PES in Delovni skupini članic in članov Konvencije iz vrst socialdemokratskih in socialističnih strank.
Članice in člani konference ZLSD
DIVJA
LIBERALIZACIJA
Po podatkih Statističnega urada je bilo januarja v Sloveniji od slabih dveh milijonov vseh prebivalcev le 885.705 aktivnih, od tega je bilo zaposlenih 779.541 prebivalcev, brezposelnih pa 106.164 oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila januarja pri moških 10,9 odstotna, pri ženskah pa 13,3 odstotna. Trend padanja zaposlenosti ni sezonskega značaja, kot poudarja predsednik vlade dr. Drnovšek, ampak je to trend stečajev podjetij. V občini Žalec, kot tudi v sosednjih občinah, nismo imuni proti tem tredom.
Pred kratkim je kot veste šlo v stečaj tekstilno podjetje Zarja-Petrovče s približno sedemdeset zaposlenimi. Stisko zaposlenih je na 29. seji občinskega sveta 28. marca naj bolj nazorno prikazal vodja petrovške Karitas g. župnik Ivan Arzenšek. Njegovo izvajanje je bilo tako konkretno, da so mu morali zaploskati tudi tisti, ki jim to ni bilo všeč. Na podlagi dejstev in pa čedalje slabšega socialnega stanja občank in občanov moram biti, če hočem ali nočem, kritičen Uidi do župana g. Lojzeta Posedela. Preden utemeljim svojo kritiko moram povdariti, da to ni nikakšna predvolilna poteza ali osebni napad na Župana, ampak žal, resnica. Sicer pa presodite sami.
Kljub dejstvu, da občina Žalec sodi v sam spodnji vrh prihodkov na prebivalca in zgornji vrh po nezaposlenosU se vodilni občiski možje obnašajo, kot, da je to čisto normalen pojav.
Tej problematiki premalo ali pa sploh ne posvečajo pozornosti. Mislim, da se občina preveč ukvarja z zabavo in športom. Priča smo lahko nemalim investicijam v športne objekte. Med te spada uidi ideja za izgradnjo golf igrišča, za katerega je občina v letošnjem lem že namenila za projektno dokumentacujo milijon tolarjev. Ali je to res končna cena projektov, ne ve nihče, saj sem po nepreverjenih informacijah dobil podatek, da se občina že dogovarja za odkup zemnjišča od kmetijskega sklada. Gre za prvovrstna kmetijska zemljišča na severovzhodni strani avtoceste (cesta proti Pirešici). Vsi vemo, da golf ni šport za nava-
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
dne smrtnike ampak je to šport tako kot Mercdez, statusni simbol petičnežev. Zato me čudi, da se Občina ukvarja z tem problemom, ki ni problem ah potreba širše skupnosti.
Prav tako je pereč problem v Občini, izgradnja sicer potrebnih parkirnih prostorov za tovornjake ob avtocesti blizu Ložnice. Pred kratkim se je na to temo zgodil v okviru javne razprave zbor krajanov, ki kategorično zavračajo parkirni prostor v svoji neposredni bližini. Iz omenjenega zbora sem dobil informacijo, da so vodilni občinski možje izjaviti, da parkirni prostor tam bo pa če hočejo ali nočejo. Mislim, da takšne izjave niso ravno dobronamerno usmerjene v razvoj lokalne samouprave, če sploh vedo kaj to pomeni. Problem parkirnih prostorov je sicer zelo pereč in se bo o njem še veliko govorilo.
Občina bi rada vse avtoprevoznike oziroma njihove kamijone iocilara na enem mestu. To bi bilo za investitorja ati koncesionarja gotovo delo in denar na roke. Postavlja pa se tudi vprašanje cene zakupa ati nakupa parkirnega prostora katere pa verjamem, da nihče ne ve. Nemalo avtoprevoznikov životari na meji rentabilnosti ati pa sploh ne. Zgodilo bi se lahko, da bi takšna posiljena akcija lahko na cesto postavila marsikaterega avtoprevoznika, vendar brez kamijona, kar pa gotovo nemore biti interes občine.
Za konec vas OO Nove Slovenije Žalec vabi na javno tribuno na temo kmetijstva in investicij v telekomunikacije, ki bo 10. maja ob 19-30 uri v Domu krajanov Tabor. Predavatelja bosta poslanca Nove Slovenije Alojzij Sok in Ivan Mamič.
Prav tako vas Koalicija Slovenija vabi 13. maja ob 19. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec na javno tribuno o politični situaciji v Sloveniji - danes. Govornika bosta predsednik SDS Janez Janša in predsednik NSi dr. Andrej Bajuk. Vabljeni!
Drago Podgorelec predsednik OO NSi, Žalec
CELICA
Vsa strankarska aktivnost je v tem letu posvečena volitvam. Poti, kako najbolje približati ideje in programe ljudem, je več. V naši stranki se vedno bolj zavedamo, da je osnovna celica vsega dogajanja lokalna skupnost. To je kakor pri ljudeh družina, saj brez te osnovne celice ni novega življenja, ni napredka, ni ideje. Iz te osnovne celice začne rasti in se širiti trdna vez o nujnosti sooblikovanja človeškega debla.
Vsi se radi spominjajo svojega jedra - celice, iz katerega so nastale njegove korenine in vedno bolj se ljudje vračajo k svojim izvorom. V naši stranki SLS se tega zavedamo, saj naša stranka izhaja iz ljudstva, iz njegovih korenin, iz osnovne celice. Ta osnovna celica naše stranke so ljudje, lokalna samouprava - vaška skupnost, krajevna skupnost, občina. Tit so naše korenine, tu so naši ljudje, m smo mi, v našem okolju. Naši ljudje morajo biti tu prepoznavni, vredni zaupanja, saj bodo volilci zaupali najprej njim, ti postajajo poroki, da bodo naši volilci volih tudi mnoge brezimne ljudi za visoke državne službe, v katere jih bo predlagala naša stranka. Mnogi volilci ne poznajo teh ljudi iz svoje okolice, iz svoje sredine in prav iz tega razloga je njegova odločitev lažja. Lokalne volitve so odskočna deska za volitve v državno upravo. 1)1 se potem dokončno uzakonijo pravice, ki smo jih začeli izbojevati v osnovni celici. Pot hierarhije se začne tako kot v naravnem sobivanju. Osnovna tema je družina, dru-
Slovenska ljudska stranka
žinsko deblo, celica lokalne samouprave.
Spoštovani volilci, nikar ne nasedajte marsikaterim propagandno visoko preštudiranim volilnim obljubam, ki nas zavajajo v svet pravljic in v obljubljeno deželo. Ljudje so se in se bodo vračah k svojim izvorom, zato, odločitev, koga voliti in komu dati glas je v vaših rokah in prav je tako, saj si življenje si oblikujemo sami in nihče drug. Iz vsega tega je še kako pomembno, da se udeležite vohtev in glasujete po svoji preudarni vesti.
Regijska koordinacija SLS skupaj z vodstvom stranke zelo aktivno išče najboljše rešitve, kako uresničiti program Stranke in ga razložiti ljudem tako, da bodo na volitvah prepoznali samega sebe in svoje mesto
v	ideji, za katero se bodo odločali. Živeti za boljši jutri ni samo zgodba, ampak trdo delo, ki lahko povrne vse radosti družinskega debla in eno izmed teh debel so prav Vaše korenine v Slovenski ljudski stranki.
Stranka SLS Vas vabi, d v teh spomladanskih dneh, ko vsa narava in vse, kar je naravno se začne prebujati iz mirnega počitka, začnete tudi
vi	zavedati, da so vaše korenine tudi del nedavnega življenja, zato naj nam ne bo vseeno, kako bomo dočakali naslednje pomladi, zato pojdite na volitve, saj so le-te edina priložnost, da se vaše sanje uresničijo.
Ivan Jošt
Kongres prilo žnosti!
DeSUS
Ob koncu sklepne priprave naše stranke smo izvedli tudi 5. kongres v Postojni. V nabito polni dvorani smo se 22. in 23. marca 2002 srečah v središču medijev, dobrosrčnih gostov in gostiteljev v hotelu Jama. Za Spodnjo Savinjsko dolino je bilo odrejeno 9 delegatskih mest. Ob dokaj širokem dnevnem redu in vehkem številu diskutantov se je pokazala velika zainteresiranost za ureditev in promocijo naše stranke.
178 delegatov se je v sklepnem delu izvolitev našega novega vodstva odločilo, da bo v novem mandatnem obdobju vodil stranko gospod ANTON ROUS, po poklicu pravnik, doma iz Maribora. V svojem predstavitvenem govoru je večino navzočih prepričal, predvsem s poudarkom, da DeSUS ni le zaščitnik pokojnin, temveč je in mora biti moderna politična stranka. Ob takem dejstvu je pričakovati v naši stranki vehko bolj radikalno in prodorno delo. Sklepni del je pokazal sledeče:
•	da ne mislimo biti več za vsako ceno v vladni stranki (brez ministra), ampak bomo v prihodnje zagovarjali svoja stališča in postavljah zahteve parlamentu,
•	poslansko skupino smo zadolžil, da naj pri sprejemanju odločitev v prihodnje bolj prisluhne sindikatom in civilni družbi,
•	ne smemo se pustiti podrejati nobeni stranki, ostati moramo
odločni in neizprosni,
•	v prihodnje bomo podpirali samo tiste aktivnosti vlade, ki bodo zagotavljale enakopravno vključevanje v mednarodne povezave, vključitev v NATO in EU,
•	zagovarjali bomo stališča, da se morajo državljani o takšnih odločitvah odločati na referendumu,
•	na volitvah za predsednika države se bomo zavzemali za izbiro svojega kandidata, na lokalnih nivojih bomo nastopali s svojimi listami po vsej državi, čimveč kandidatov pa žehmo pripraviti za najožji del lokalne skupnosti KS,
•	zavzemati se žehmo za ustavno opredelitev pokojnin in višjo raven zdravstvenega varstva.
Torej gre za vsestransko odprto
stranko, v katero se bodo lahko vključevali upokojenci, ljudje z daljšim stažem zaposlitve, skratka tisti, ki jim bo ustrezal naš program oziroma naše delovanje. S takšnim programom žehmo preiti na dosledno spoštovanje vrednot, poštenosti, doslednosti, izkušenosti in strpnosti. Na ta način bomo kot stranka pridobili več somišljenikov, volivcev, svetnikov, županov in poslancev in s tem večjo vlogo in oblast, ki bo branila in zagovarjala pravice za dobrobit četrtine slovenskega življa.
Na koncu kongresa je bil gospod Janko Kušar imenovan za častnega člana DeSUS-a.
Ivan Jelen
april2002
Po DOLINI
Savinjska vina napredujejo
Savinjski vinogradniki so se v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče sestali na občnem zboru. Pred tem je Marjan Žohar, načelnik Upravne enote Žalec, predstavil obveznosti lastnikov vinogradnikov, ki izhajajo iz zakona o vinu, ter o nalogah, ki jih določa pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina.
0 delu društva, ki šteje 120 članov, je govoril predsednik Ivan Poteko. Povedal je, da so zastavljeni program skoraj v celoti opravili, opravili pa so tudi nekaj stvari, ki v program niso bile zajete. Predvsem so skrbeli za strokovno izobraževanje članov, za kar so se uspešno povezah z ustanovami, ki so pristojne za varovanje rastlin pred škodljivci in boleznimi. Sodelovali so na
Jožefovem sejmu v Petrovčah in pripravili strokovno ekskurzijo. Prvič so sodelovali pri ocenjevanju vin za vinorodno deželo Podravje v Mariboru, kjer so prejeli dobre
Stane Ju rjevec
ocene, modra frankinja Edvarda Peternela iz Prebolda pa je prejela celo najvišjo oceno. Progam dela za
letošnje leto je podoben lanskemu.
Na zboru so izvolili nov upravni odbor in druge organe društva. Novi predsednik je Stane Jurjevec, Ivana Potekota in Staneta Jakšeta pa so imenovah za častna člana. Ob koncu so podelili diplome in priznanja za vina letnik 2001. Komisija, ki jo je vodil znani enolog Tone Vodovnik, je sprejela v ocenjevanje 83 vzorcev vin. Zlate diplome so prej eh Silvester Marič za Charodnnay - izbor, Vincenc Mežnar za zweigelt, Ivan Podpečan in Franc Žužej za modro frankinjo, Rudi Janežič za renski rizling, Milan Krašovec za rumeni muškat in cha-rdonnay in Leopold Janežič za belo vino $ zvrst. Pri letošnjem ocenjevanju so ugotovili, da kakovost savinjskih vin iz leta v leto raste, kar je gotovo zasluga društva in vinarjev, ki skrbijo za strokovnost. T. Tavčar
Ob jubileju razvitje prapora
V planinskem domu pod Reško planino je bilo pred dnevi nadvse slovesno. V nabito polnem največjem prostoru v domu, ki je bil že mnogokrat prizorišče najrazličnejših planinskih, krajevnih in drugih slovesnosti, se je sklenilo 30-letno aktivno delo preboldskih planincev. Svoj jubilej so kronali z razvitjem društvenega prapora.
Na jubilejni prireditvi, ki so se je poleg članov udeležili tudi gostje iz številnih planinskih in drugih društev, predstavniki občine na čelu z županom Vinkom Debelakom in krajani Marija Reke, je zbrane nagovoril Adi Vidmajer, glavni “krivec”, da je bilo v Preboldu leta 1972 ustanovljeno planinsko društvo. Kot njegov prvi in dolgoletni predsednik je na svoj značilen način “popeljal” prisotne na potovanje skozi tri desetletja delo-
vanja društva. Pri tem je spomnil na aktivno delo šolskega športnega društva, ki je vehko pozornost namenjalo planinstvu in planinskim izletom. Prav njihovo delo je dalo idejo za ustanovitev planinskega društva.
Iniciativni odbor je vodil Adi Vidmajer, ki je bil tisti čas športni pedagog na OŠ Prebold, v odboru pa so bih še Tomo Potočnik iz Turističnega društva Prebold, Stojan Vrhovec, ravnatelj OŠ Prebold Franci Bukovec, predstavnik KS Prebold in ena izmed učiteljic OŠ Prebold Marija Kapus. Prvi ustanovni občni zbor, na katerem je bilo prisotnih kar 443 članov, je bil v kinodvorani Prebold. Udeležence zbora pa je pozdravil takratni predsednik Planinske zveze Slovenije prof. Tine Orel. Skozi obdobje treh desetletij je v društvu aktivno delovalo vehko število članov, nekateri pa so bili vsestransko aktivni vseh trideset let.
Prapor Planinskega društva Prebold sta razvila župan Vinko Debelak in predsednik društva Karli Satler.
Društva je najmanj članov štelo takrat, ko je bilo vanj včlanjenih le 200 članov, največ pa takrat (do 1100), ko so bih člani tudi vsi učenci OŠ Prebold. V vseh teh obdobjih je bilo zelo razvito pohodništvo, saj so letno opravili tudi do 50 izletov. Največ je bilo enodnevnih izletov, predvsem na Mrzliclo, Šmohor, Golavo, Hom, Marijo Reko, Okrešelj, Boč, Dobrovlje, Menino, v Zasavsko hribovje in na Pohorje. Izjemno vehko pohodov pa je bilo organiziranih tudi v visokogorje. V 30 letih so na Triglav popeljali kar 62 skupin. Njihovi priljubljeni cilji so bih tudi Jalovec, Raduha, Razor, Kriški podi, zimski vzponi na Stol, Porezen in Snežnik in drugi vrhovi v Kamniško-Savinjskih Alpah, Juhjcih in Karavankah. Kar nekaj pa je bilo tudi pohodov v tujini, kot so vzponi na Mont Blanc, Monte Roso, Braithom in še na več vrhov v Centralnih Alpah in Dolomitih. Poleg tovrstne aktivnosti v društvu ni manjkalo številnih drugih, ki se kažejo skozi organizacijo planinskih taborov, orientacijskih tekmovanj, označevanje planinskih poti itd.
Vehko dela je bilo vloženega v nekdanjo šolo, ki je postala priljubljen planinski dom in zbirališče Marijarečanov. Dom je svojo vehko prenovo doživel prav v zadnjih dveh letih in tako pričakal jubilej v slovesnejši podobi. O teh dehh je zbranim spregovoril tudi sedanji predsednik PD Prebold Karli Satler in se ob tej priložnosti s posebnimi priznanji zahvalil vsem, ki so pri tem sodelova-
Lovci so zaskrbljeni
V svojem lovskem domu na Gozdniku so se na rednem občnem zboru pred dnevi zbrali lovci LD Gozdnik Griže, ki gospodarijo z okrog 2500 hektari lovnih površin. Žal pa so te, kot so povedali, vsak dan bolj obremenjene s posegi v naravo in s tem tudi občutno zmanjšanim staležem divjadi, ki skorajda nima več kotičkov, kjer bi lahko živela v miru. Njihova opozorila pa so, žal, kot klic vpijočega v puščavi, čeprav na ta problem opozarjajo vsa lovska društva v Sloveniji.
Občni zbor je s pozdravom začel starešina LD Gozdnik Ivi Krašovc, ki je zbor tudi vodil in bil prvi poroče-
Hrastnik. Poleg tega so bih tudi gostitelji tradicionalnega srečanja z LD Prebold in srečanja občin Žalec, Celje in Velenje, ki ga je organizirala občina Žalec, sodelovali so pri čistilni akciji gozdov in voda in drugih aktivnostih, ki so povezane z njihovimi lovnimi površinami. O teh je obširno poročal gospodar društva Dani Petek. Povedal je, da so v lanskem letu v vseh revirjih založili solnice, pregledah in popravili visoke preže in krmišča ter opravili več delovnih akcij, na katerih so očistili približno polovico lovskih stez. Za zimsko in preprečevalno krmljenje so porabili 2000 kg koruze v zrnju. Poskrbeli pa so tudi za ptice pevke, saj so kupih 90 kg sončnic in jih raz-
Podelitev priznanja najstarejšemu Kondradu Pevcu
valeč o delu družine v minulem obdobju. Med večjimi aktivnostmi je izpostavil ureditev studenca v bližini doma, tradicionalno lovsko prireditev v juliju in gostiteljstvo dveh lovov z LD Rečica pri Laškem in LD
članu lovske družine - 95-letnemu
dehh med člane. Za posamezna biotehnična dela v lovišču so porabili 1466 ur, skupaj z društvenimi dejavnostmi pa je ta številka narasla na 3699 ur. Za omilitev škod po divjadi so lastnikom zemljišč razdelili več
plastenk odvračala Arbin, v soglasju z lastniki zemljišč pa je bila poravnana tudi vsa škoda, ki so jo povzročili divji prašiči ah srnjad. Odstrel srnjadi, ki je najštevilčnejša divjad v njihovih revirjih, je bil v okviru plana. V to so vštete tudi izgube, ki so bile povzročene v cestnem prometu, ki so jih zakrivili potepuški psi ah je do njih prišlo pri košnji. Lani je tako končalo 20 osebkov srnjadi. Glede te problematike je Petek dejal: “Zavedam se, da si lovci narave ne moremo lastiti in da ima vsakdo pravico po svoje izkoriščati njene darove in uživati njene lepote, vendar mislim, da bi se morah zavedati, da narava ni očetov dar, ampak dediščina, ki jo zapuščamo potomcem. Če se bodo posegi v naravo nadaljevali in divjad ne bo imela več nobenega miru, ki je nujno potreben za obstoj in razvoj posamezne živalske vrste, potem ne bomo imeh kaj zapustiti bodočim rodovom.”
Po podanih poročilih se je razvila razprava, ki je potrdila njegove ugotovitve. S pozdravi in pohvalami so občni zbor obogatili še gostje iz sosednjih lovskih družin, KS Griže in drugih društev in organizacij. Ob tej priložnosti so sprejeli medse novega člana ter opravili slovesno podehtev priznanj za dolgoletno aktivno članstvo. Za 40 let dela so priznanja prejeli Ludvik Zupanc, Kondrad Drobne, Milan Kotnik, Franci Petek in Danilo Kranjc. Za 50 let pa Martin Krašovec, Alojz Ribič in Konrad Pevec - Konči, ki je tudi najstarejši član LD Gozdnik Griže. Posebno priznanje so lovci namenih tudi županu občine Žalec Lojzetu Posedelu. D. Naraglav
h. Priznanja so prejeli tudi posamezniki in društva, ki so sodelovala s planinskim društvom. Z bronasto, srebrno in zlato značko PZS pa je PZS dala priznanje tudi najaktivnejšim članom društva, ki so dah vehk prispevek delu v preboldskem društvu in s tem tudi slovenskemu planinstvu.
Jubilejna slovesnost, ki jo je vodil Janez Vedenik, je bila obogatena s planinsko obarvanim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci pod vodstvom Marije Smrke, Marijareški ljudski pevci s citrarko Cito Galič in brata Cigler iz Kaplje vasi. Najslovesnejši trenutek pa je bil razvitje društvenega prapora, ki sta ga razvila preboldski župan Vinko Debelak in predsednik Karli Sader, ki je prapor izročil v varstvo praporščaku Ivu Dežnikarju. Na prapor so pripeli kar 26 trakov, 62 darovalcev pa je prispevalo za žebljičke.
D. Naraglav
Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju.
Priložnost! Ne zamudite !
Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog.
Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.0.0. v letu 2002
... - v V
Plinske peči Vaillant 24 Kw s pretočnim bojlerjem samo za
120.000	SIT
(naravni vlek) oz.
140.000	SIT
(prisilni vlek)
Cena peči izven akcije:
-naravni vlek PRO VUW 240-3 187.267,20 SIT -prisilni vlek PRO VUW 242-3 216.563,00 SIT
Za več informacij: MESTNI PLINOVODI d.o.o., PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec Tel.: 03/7102603, Uradne ure: pon., sre., pet, 11.00 -12.00 in 16.00 -17.00
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o.
Planinski dom na Gori Oljki je priljubljena planinska točka mnogih planincev.
Planinski dom v najem
Na rednem občnem zboru so se sestali člani Planinskega društva Polzela in drugi gostje. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne in glasbene šole, je predsednik društva Zoran Šok v svojem poročilu nanizal aktivnosti članov društva v preteklem letu.
Pripravili in udeležili so se vrste pohodov, planinskih taborov in tekmovali v orientacijski savinjski ligi. Ustanovili so tudi mladinski odsek, število članov pa se je povečalo za 30 odstotkov, tako da društvo zdaj šteje 358 članov. Med uspehe štejejo tudi pridobitev uporabnega dovoljenja za planinski dom na Gori Oljki. Predsednik Šok se je za pomoč zahvalil občini Polzela in njenemu županu Ljubu Žnidarju. Društvo dobro sodeluje s sosednjimi planinskimi društvi in z ostalimi društvi v občini.
V preteklem letu so ponovno ob
sobotah, nedeljah in praznikih organizirah dežurstvo v planinskem domu ter tako opravili preko 800 prostovoljnih delovnih ur, za kar je bila okrnjena njihova osnovna dejavnost, zlasti pohodništvo. Letos si prizadevajo dom oddati v najem, saj bi bil tako lahko stalno odprt. Delo društva je pohvalil tudi župan Ljubo Žnidar, še posebej delo z mladimi. Vsi vemo, kakšnim nevarnostim sodobnega časa so izpostavljeni mladi, zato jih je potrebno vključevati v aktivno preživljanje prostega časa. V imenu Savinjskega meddruštvenega odbora je zbor pozdravil njegov predsednik Martin Aubreht in med drugim spomnil, da je leto 2002 proglašeno za mednarodno leto gora.
Podelili so več priznanj in bronaste znake SPZ. Dolgoletnemu predsedniku Viliju Vybihalu in Božu Jordanu so za dolgoletno in uspešno delo v društvu podelili sliki Jožeta Napotnika.	T. Tavčar
Po DOLINI
april2002
ko so organizirali tudi 6. generacij
letos pa naj bi zaživela še kolesarska
izpeljali s pomočjo raznih
Skupinski posnetek udeležencev srečanja
Prijetno srečanje starejših krajanov
“Če bi bila tujka, ki bi jo vi, prijazni ljudje, slučajno povabili na gostijo, ne bi vedela, kdo praznuje, tako slavnostno oblečeni, prijazni in veseli ste vsi. Ker pa sem ena od vas, poznam vaše oči in tisto, kar se v njih blesti. To je veselje, da ste na to srečanje prišli. Ne bom rekla nazdravimo vsi, ker se nam še ne mudi. Želim vam naj le to, da vam bi danes bilo lepo.”
S temi besedami je nagovorila udeležence letošnjega 5. srečanja starejših krajanov Trnave domačinka Irena Štusej.
Krajevna skupnost Trnava in krajevna organizacija RK sta v prostorih tamkajšnje podružnične šole pripra-
vili srečanje krajanov starih nad 70 let. Poleg druženja je bil to tudi lep kulturni dogodek, ki je starostnikom polepšal njihov vsakdan. Poleg Irene Štusej sta nastopila ženski tercet DOMIMA s Kozjanskega in citrar Marjan Marinšek, kulturni program pa so obogatili učenci in učitelji podružnične šole Trnava.
Udeležencem srečanja je lepe besede namenil tudi predsednik KS Trnava Vinko Herodež, ki je skupaj s predsednico Krajevnega odbora RK Trnava Anico Kranjec posebno pozornost namenil najstarejši udeleženki srečanja 90-letni Ani Gregorčič.
Tildi letošnje srečanje, za katerega so poleg KS zaslužne zlasti članice KO RK, ki so začele s svojim delom pred
šestimi leti, je lepo uspelo. Tako so pokazale, da je njihovo delo še kako dobrodošlo in hvalevredno, saj sloni na prostovoljnosti in humanosti do sočloveka. Pomemben del njihove aktivnosti je usmerjen tudi na področje zdravstvene preventive, kamor sodijo razna zdravstvena predavanja in mesečno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi, ki se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu med 8. in 9- uro dopoldan. Anica Kranjec je povedala, da se trudijo svoje poslanstvo dobro opravljati, zato se čutijo še toliko bolj prizadete zaradi dogodkov na republiškem RK, ki mečejo slabo luč tudi na njihovo krajevno organizacijo.
D. N.
Obisk pri starostnicah
Krajevna skupnost Galicija in krajevni odbor Rdečega križa vsako leto ob materinskem dnevu poskrbita /a obisk svojih krajank, ki so dopolnile 90 in več let. Tildi letos se tej lepi tradiciji niso izneverili in tako polepšali dan starostni-cam, ki so bile njihovega obiska in daril nadvse vesele.
Podpredsednik KS Galicija Ivan Potočnik, predsednica KO RK Galicija Dragica Tratnik in tajnica KO RK Galicija Katica Petrin so najprej obiskali najstarejšo krajanko Marijo Ramšak, ki je stopila v 99- leto svojega življenja. Marija je še vedno nadvse vitalna, vesela in humorno razpoložena ženska. Živi lepo življenje ob sinu Jožetu in snahi Marinki, vnuku
Jošku in vnukinjama Tanji in Petri. V veliko veselje so ji tudi pravnuki Gašper, Patricija in Maruša. Marija še vedno hodi na razne prireditve in srečanja, kjer rada zapleše in s svojimi napitnicami polepša marsikak dogodek. Zadnji dve leti jo najbolj moti, da slabše sliši, sicer pa je v dobri kondiciji, saj prehodi kar nekaj kilometrov na dan.
To žal ne velja za Marijo Krušič, ki je pred nedavnim stopila v 95. leto življenja, saj ji noge ne služijo najbolje. Je pa še vedno izjemno humorno razpoložena in znova nas je presenetila z nadvse bogato izbranimi besedami, za kar “krive” knjige, ki jih zelo rada bere in za to ne potrebuje očal. Vse do predlani, ko je resno zbolela, sploh ni imela zdravstvenega
kartona. Jesen življenja preživlja pri hčerki Zofiji in vnuku Darku, ki zanjo lepo skrbita in sta ji v veliko oporo.
Zelo hvaležna pa je svoji hčerki Branislavi 91-letna Jožefa Stanič, ki smo jo obiskali v Veliki Pirešici. Jožefa je odvisna od hčerkine pomoči, saj se težko giblje. Kljub temu, da ne sliši, si življenje krajša z gledanjem TV in čitanjem. Povila je tri hčerke Marijo, Ljudmilo in Bronislavo, pri kateri živi že šest let. Veselje ji dela še šest vnukov in trije pravnuki.
D. Naraglav
Športni park - največja zmaga
V prostorih gasilskega doma na Groblji so se na 5. občnem zboru zbrali člani Športnega društva Latkova vas, ki so bili v minulem letu dejavni zlasti pri posodobitvi oziroma izgradnji Športnega parka Latkova vas. Opravili so kar 1991 prostovoljnih delovnih ur, od tega 183 strojnih, in tako investicijo, ki je ocenjena na okrog 18 milijonov tolarjev,
možnosti za športno udejstvovanje občanov, še posebej mladih, v vseh vaseh občine Prebold.
0 delu društva je poročal predsednik društva Miran Kramar. Poleg urejanja športnega parka je delo potekalo v okviru nogometne, košarkarske, planinske in rekreacijske sekcije. Kot je poudaril, pa je njihov največji dosežek zagotovo Športni park Latkova vas, ki so ga slovesno predali namenu 28. septembra lani,
postavitev droga za preprečitev dovoza na Športni park, izgradnja betonske plošče za postavitev brunarice, napeljava elektrike do določenih mest, napeljava pitne vode in namestitev nadzemne črpalke za namakanje igrišča s pomočjo podtalne vode, postavitev zaščitne ograje za goloma in nakup samohodne kosilnice. Precej pester bo program športnih aktivnosti, ki bodo prav tako kot prejšnja leta potekale v okviru sekcij,
Z občnega zbora društva, ki ima 144 članic in članov.
sponzorjev ter le z dobrimi 6 milijoni tolarjev, hi jih je v ta namen zagotovila občina Prebold.
To je na občnem zboru poudaril tudi župan Vinko Debelak in dejal, da je ta investicija del strategije občine, ki želi na področju športa in rekreacije zagotoviti čim boljše
ski turnir v malem nogometu.
Športni park ima poleg travnih površin za nogometno igrišče še asfaltne površine za rokomet in košarko ter 200 metrov dolgo atletsko stezo. Na zbora so povedali, da tudi letos ne bo manjkalo dela, saj je glede na zastavljen projekt ostalo še marsikaj nedokončanega. V planu je
sekcija.
Tokratni občni zbor je bil tudi volilni, vendar je vodstvo društva ostalo enako kot minuli mandat. Predsednik društva je Miran Kramer, tajnik Marko Ropret, blagajnik Mišo Simonovič, člana pa Franci Škrabe in Niko Viher. V odbora so tudi vodje sekcij.	D. N.
Mladi člani RK v Domu upokojencev
Marija Ramšak, Marija Krušič in Jožefa Stanič ob obisku predstavnikov KS in KO RK Galicija
<3 Ion po
Petrovče I (j—|meljarsLti dom), tel.: Oč/ 7IO-2Ó-63 teL/faks: 03/ 7IO-2Ó-Ó4
-de
TRGOVINA IN STORITVE, d.0.0.
KOMPLETNA PONUDBA POHIŠTVA ZA DOM IN POSLOVNE PROSTORE!
www.eco-design.si info@eco-design. si
ZA VSE, KI ŽELITE NEKAJ VEČ!
COMPREX
Mladi člani Rdečega križa Žalec so	dan
pred veliko nočjo obiskali stanovalce Doma upokojencev na Polzeli. Starejši so s svojo modrostjo, prijazno besedo, toplim pogledom in dobrohotnostjo	obogatili	svet mladih,
ki so	v	dom	prinesli razigra-
nost, smeh in brezskrbnost. Srečanje prve in tretje generacije je bilo nepozabno za obe generaciji. Mladi so obiskanim prinesli pisanke, ki so jih še dodatno razveselile (na sliki).
Mladi člani RK Žalec so zelo delovni. 8. marec so na domovih in v domovih upokojencev obiskali 130 krajank in krajanov. V domovih upokojencev obiščejo predvsem tiste upokojence iz žalske občine, ki imajo malo obiskov ali pa le-teh sploh nimajo. Lani so obiskali tudi občane, ki so dopolnili 90 let. Letos so obdarili že enega devetdesetletni-ka, čakajo pa jih še štirje. Predsednica KO RK Žalec Irena Potočnik je povedala, da se bodo tudi letos potrudili zbrati dovolj finančnih sredstev in pomagati tistim, ki so s starostjo in boleznijo onemogli, so pa hvaležni za tople besede, prijazen nasmeh, stisk roke in skromno pozornost. Le tako lahko pomagajo družinam in otrokom, ki so materialno in socialno ogroženi. Pomoč je izražena v obliki skromne pozornosti z obiskom in s paketi hrane.	T. Tavčar
april2002
Po DOLINI
RAZPNIM0 JADRA 2002 -			ŠPORT	IN ZABAVA ZA	VSE !
DATUM - ura	AKCIJA - za koga	KRAJ DOGAJANJA in odgovorna oseba	DATUM - ura	AKCIJA - za koga	KRAJ DOGAJANJA in Odgovorna oseba
Nedelja, 5. maj ,ob 10. uri	GORSKI TEK NA BUKOVICO - za vse	GRIŽE - BUKOVICA Inf.: 041 353 051 - Marko	Sobota, 18. maj, ob 9- uri	ŠPORTNO DRUŽENJE OTROK IN STARŠEV NA PONIKVI	Ponikva Inf.: 040 510 310-Karli
Petek, 10. maj, ob 13. uri	ATLETSKO PRVENSTVO SPODNJE	ŠC Žalec - ATLETSKI STADION	Sobota, 18. maj.	DAN ULIČNE KOŠARKE - za osnovnošolce	Parkirišče za Tržnico
	SAVINJSKE DOLINE ZA OSNOVNOŠOLCE,	Inf.: 571 72 84-Adi	ob 13- uri		Inf.: 041 353 051 - Marko
	PROMOCIJSKO TEKMOVANJE NA PRENOVLJENEM ATLETSKEM STADIONU		Sobota, 18. maj, ob 16. uri	DAN ULIČNE KOŠARKE - za srednješolce, študente in vse, ki imajo radi košarko!	Parkirišče za Tržnico Inf.: 041 353 051 - Marko
Petek, 10. maj, ob 16. uri	TENIŠKO SREČANJE ŠPORTNIH PEDAGOGOV CELJSKE REGIJE	ŠC Žalec Inf.: 041 698 276 - Tomaž Volk	Nedelja, 19. maj, ob 10. uri	NOGOMETNA NEDELJA V PETROVČAH ODPRTI TURNIR	Petrovče Inf.: 041 966 731 - Peter (FŠ)
Petek, 10. maj, ob 15.30	MINI KOREJA 1 - NOGOMETNI TURNIR: •	ktg do vključno 5. razreda •	ktg od 6. do 8. razreda	Gotovlje Inf.: 031 369 203 - Klemen	Ponedeljek, 20. maj, ob 16. uri	ODPRTO PRVENSTVO ŽALCA Strelišče SD JUTEKS Žalec V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Inf. : 040 218 517 - Janko za nekategorizirane strelce vseh starostnih ktg	
Sobota, 11. maj, ob 9-30	DAN NOGOMETA V GOTOVLJAH ODPRTI TURNIR	Gotovlje Inf.: 041 675 713 - Sandi	Sreda, 22. maj, ob 16. uri	DAN ŽENSKE ODBOJKE TURNIR PO KATEGORIJAH	Športna dvorana OŠ Šempeter Inf.: 031 335 907 - Dragan
Sobota, 11. maj, od 10. do 14. ure	ASFALTART - risanje po asfaltu. Glasba... Za vse mlade in mlade po srcu...	ŠC Žalec Inf.: 031 289 199 - Anita (ŽMC)	Četrtek, 23. maj, ob I5.3O uri	MINI KOREJA 3 - NOGOMETNI TURNIR: • ktg do vključno 5. razreda	Petrovče Inf.: 041 966 731 - Peter (FŠ)
Sobota, 11. maj,	SPRETNOSTNO KOLESARJENJE	ŠC Žalec		• ktg od 6. do 8. razreda	
od 10. do 12. ure	Za vse bolj ali manj spretne kolesarje	Inf.: 041 220 525 - Branko	Petek, 24. maj,	UVODNI TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI,	Igrišče pri OŠ Šempeter
Nedelja, 12. maj,	Tradicionalni TEK OB SAVINJI - za vse	Vrbje - pri jezeru	ob 16. uri	srednješolci, študentje...	Inf. 041 411 322 - Milan Pulko
ob 10. uri - skupinski start		Inf.: 041 800 782 - Damjan (FŠ)	Sobota, 25. maj,	OTVORITEV ATLETSKEGA STADIONA	ŠC Žalec - ATLETSKI STADION
Nedelja, 12. maj,	POHOD NA GOZDNIK - VSI NA GOZDNIK	Šempeter - Gozdnik	ob 10.30	ŠPORTNO DRUŽABNO SREČANJE	Inf.: 5717 284-Adi
ob 8. uri - Gost. Rimljan v Šemp ob 8.15-Minerva		Inf.: 031 501 244 - Silvo	Nedelja, 26. maj, ob 10. uri	NOGOMET NA MIVKI - za vse	igrišče pri OŠ Šempeter Inf.: 041 411 322 - Milan Pulko
Pon., 13. maj - petek, 17. maj, od 8.30 do 11.30	TENIŠKI VRTEC VOLKEC za “vrtičkarje”	ŠC Žalec Inf.: 041 698 276 Tomaž Volk	Sreda, 29- maj, ob 16. uri	TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI - za OŠ	Vrbje Inf.: O3139I 319-Milan V.
Torek, 14. maj, ob 8.30	NOGOMETNO SREČANJE OSNOVNIH ŠOL	ŠC Žalec	Četrtek, 30. maj,	ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM	Športna dvorana OŠ Petrovče
	S PRILAGOJENIM PROGRAMOM	Inf.: 041 248 564 - Uroš	ob 16. uri	TENISU ZA VSE KATEGORIJE	Inf.: 041 569 659 - Tomaž Volk
Sreda, 15. maj,	MINI KOREJA 2 - NOGOMETNI TURNIR:	Igrišče pri OŠ Ponikva	Petek, 31- maj,	CICI ŠPORTNA OLIMPIADA	ŠC Žalec - ATLETSKI STADION
ob 15-30 uri	• ktg do vključno 5. razreda	Inf.: 040 510 310 - Karli	ob 17. uri	za otroke v pripravi na šolo in prvošolce!	Inf.: 713 14 72 - Vida
	• ktg od 6. do 8. razreda		Petek, 31- maj - sobota, l.junij, 24 UR TENISA - ZA VSE ŽELJNE TENISA,		ŠC Žalec
Četrtek, 16. maj,	SAVINJSKA'ŠAHOVSKA SIMULTANKA za OŠ OŠ Šempeter		od 15. do 15. ure	predhodne telefonske prijave!	Inf.: 041 698 276 - Tomaž Volk
ob 15.30		Inf.: 031 719 123 -Jože	Petek, 31. maj,	EKIPNI ORIENTACIJSKI TEK	VRBJE - pri jezeru
Četrtek, 16. maj,	HOKEJ NA ROLERJIH - za OŠ	ŠC Žalec	ob l6. uri	S STRELJANJEM-za vse	Inf.: 041 688 055 - Milan Polavder
ob 16. uri		Inf.: 031 721 065 - Mitja (FŠ)	Sobota, 1. junij,	MINI KOREJA 4 - NOGOMETNI TURNIR:	ŠC Žalec
Petek, 17. maj,	ŠPORTNI DAN V LEVCU - risanje po	Igrišče v Levcu	ob 9- uri	• ktg do vključno 5. razreda	Inf.: 041 372 545 - Luka
ura - v dogovoru z vrtcem Levec	asfaltu, vožnja s skiroji, rolanje in še kaj	Inf.: 040 710 577 - Miran		• ktg od 6. do 8. razreda	
Petek, 17. maj, od 15. do 19. ure	GLASBA, ROLANJE in “ŠPORTNI BOLŠJI SEJEM” - za vse	ŠC Žalec Inf.: 031 289 199 - Anita (ŽMC)		Podelitev pokalov najboljšim ekipam v skupnem seštevku štirih turnirjev!	
		Inf.: 031 470 438 - Tomaž (FŠ)			
Petek, 17. maj, ob 17. uri	HOKEJ NA ROLERJIH - za srednješolce, študente in ostale “mladce”!	ŠC Žalec Inf.: 031- 721 065 - Mitja (FŠ)	Vse akcije so brezplačne, prijave za tekmovanja sprejemamo pol ure pred razpisanim začetkom, sicer pa lahko dobite vsa dodatna pojasnila na ZŠD občine Žalec!		
				Tel: 713 68 82 ali GSM 041 248 564	Uroš.
Trgovska družba ŽANA, d.d., ŽALEC Mestni trg 2, Žalec
Sedežna garnitura BENING
162.900,00
Poleg široke ponudbe priznanih slovenskih in tujih blagovnih
Jedilna garnitura BORA češnja 1+6,
ovalna miza 160X205X100 128.252,00	110.765,00
znamk, strokovnega svetovanja in računalniških
Pohištvo ALPLES
•	sestavljivi program
•	prodaja po elementih
•	brezplačna montaža
izrisov vam nudimo skoraj neverjetne plačilne pogoje.
MERCATORJEV SALON POHIŠTVA
V II. etaži Blagovnice Žana Žalec
MOŽNOST PLAČILA na 12 obrokov BREZ OBRESTI!
SUPERMARKET MERCATOR Žalec. PRODAJNI CENTER LENA Levec in FRANŠIZNE PRODAJALNE
Piščančje meso na podstavku, družinsko pakiranje, cena za kg
1040,00	839,00
Alpsko mleko, 3,2% m.m., 1 I	
157,00	142,00
Polenta, 450g	
4-78,00	119,00
Flips Pata Anello s sirom, 70 g	
402,00	74,00
Rjav fižol Borlotti Valfrutta 3x200g	
420,00	314,00
Lešnikove napolitanke, oblite s čokolado, 1 kg
	4-283;QQ	889,00
Marmorni kolač Jomo blok, 400g		
	345,00	254,00
Ledeni čaj Sola amriška brusnica, 1,5 I		
	223,00	169,00
Zamrznjen oslič file, 400 g	738,00	499,00
Kava Loka mleta, 100 g	152,00	104,00
Omaka z gobami, 340 g, Eta	432,00	284,00
Toaletno mila Fa, več vrst, 100 g		
	137,00	109,00
Damski vložki Always ultra, 4 vrste		
	339,00	319,00
Depilacijska pena Veet, 2 vonja, 200 ml 4-2-7 3-,'00	999,00
Plenice Linostar unisex, mega pakiranje, 2 vrsti	
414900	3999,00
Mehčalec Life, koncentrat, več vonjev, 1 I 379,00	299,00
Stekleni servis za limonado Vienna, 7-delni 4457,00	999,00
Hrana za muce Kitekat, jagnetina, 100 g 102,00	79,00
Hrana za pse Chappi, govedina in zelenjava, 1200 g 4-57-00	142,00
in še mnogo več ...	
PRISRČNO VABLJENI!
Napovednik
april2002
PRIREDITVE V MAJU 2002
DATUM, ura	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
5. 5. od 9- -12. ure	CVETLIČNA TRŽNICA	PARKIRIŠČE DOMA N.POKORN GRMOVJE TD GALICIJA		CVETKA PERNOVŠEK	031 243 725
11. 5. ob 20. uri	JUBILEJNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA KULTURNEGA DRUŠTVA IVAN CANKAR TABOR Z GOSTI OB 35-LETNICI DELOVANJA	DOM KRAJANOV TABOR	KD IVAN CANKAR TABOR	LOJZE RAK	705 70 33
12. 5. ob 20. uri	AG VRBJE “CHARLEYEVA TETA”	HMELJARSKI DOM PETROVČE	KUD PETROVČE	PAVU GOSTENČEK	570 88 66
15. 5. ob 16. uri	SLOVESNOST OB SVETOVNEM DNEVU DRUŽINE	DOM KRAJANOV TABOR	OBČINA TABOR	VIDASLAKAN	705 70 80
12. 5. ob 16. uri	“BOMO ENO ZAPELI...” 4. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV OBČINE POLZELA	GORA OLJKA - CERKEV SV. KRIŽA	KUD POLZELA	STANKO NOVAK	041 404 533
17. 5. ob 17. uri	OTVORITEV SCHVENTNERJEVE HIŠE	SCHVENTNERJEVA HIŠA	JAVNI ZAVOD ZA MUZEJSKO, KUIT....	SUZANA FELICIJAN - BRATUŽ	031 210 298
18. 5. ob 18. uri	SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRANSKO	KULTURNI DOM VRANSKO	OBČINSKA UPRAVA OBČINE VRANSKO	ALEKSANDER BORŠTNER	703 28 00
19- 5. ob 17. uri	SREČANJE DOMAČIH PEVSKIH ZBOROV	KULTURNI DOM VRANSKO	KULTURNO DRUŠTVO VRANSKO	JANKO REBERŠEK	031 393 277
20. 5. ob 20. uri	GLEDALIŠKA KOMEDIJA “STEVARDESE PRISTAJAJO”	DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC	DRUŠTVO ZAGOVORNIKOV TURIZMA	ROK ŽAGAR	041 788 654
25. 5. ob 20. uri	KONCERT MOŠKEGA PZ PETROVČE in ŽENSKEGA PZ DOBRNA	HMELJARSKI DOM PETROVČE	KUD PETROVČE	KONRAD PODBREGAR	570 89 37
OSTALE PRIREDITVE					
1. 5.	PRVOMAJSKO SREČANJE DELOVNIH LJUDI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE	ŠMIGLOVA ZIDANICA	OO SINDIKATOV CELJE; PGD GRAJSKA VAS TONIVESOLAK		703 64 04
5. 5.	SREČANJE V LAIKOVI VASI IN SV. MAŠA GASILCEV OB PRAZNIKU SV. FLORJANA	LATKOVAVAS	PGD LATKOVA VAS	DUŠAN KOSEM	041 783 325
5. 5. ob 10.30	FLORJANOVA MAŠA IN SLAVNOSTNI PREVZEM GASILSKEGA VOZILA PGD LOČICA	GASILSKI DOM LOČICA PRI VRANSKEM	PGD VRANSKO	IVO JERMAN	041 783 852
10.5.2002 ob 17. uri	100-LETNICA ŠOLSKE ZGRADBE NA VRANSKEM	OSNOVNA ŠOLA VRANSKO	OSNOVNA ŠOU VRANSKO TABOR	VALERIJA PUKL	703 23 70
25. 5. ob 10. uri	PREVZEM GASILSKEGA VOZILA PGD	GASILSKI DOM VRANSKO	PGD VRANSKO	DANI GRANDA	041 783 903
25. 5. ob 15. uri	GASILSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIJAL BORUTA LEBRA	MATKE	PGD MATKE	JOŽE KUPEC	041 783 331
26.5. ob 15. uri	SLAVNOSTNA OTVORITEV CESTE V LIMOVCE	LIMOVCE	VAŠKI SVET LIMOVCE	GOTARD FERME	041 636 425
ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO					
1.5.	PRVOMAJSKO SREČANJE	PLANINSKI DOM BRNICA	PLANINSKO DRUŠTVO UBOJE	FRANCI ČRETNIK	714 04 53
1.5.	PRVOMAJSKO SREČANJE	GORA OLJKA	PD POLZEU, ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ	Z. ŠTOK, S. OGRAJENŠEK	572 21 90
1. 5.	PRVOMAJSKI OBISKI	GORA IN BUKOVICA	PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC	DEŽURNI	
1.5.	PRVOMAJSKO SREČANJE	DRAGOV DOM NA HOMU	PD ZABUKOVICA	IVAN PINTER	031 776 753
1. 5. ob 9- uri	POHOD PO OBRONKIH MARIJE REKE	MARIJA REKA	ŠPORTNO DRUŠTVO MARIJA REKA	ANDREJ ZAGOŽEN	041 685 063
1. ab 2. 5.	PRVOMAJSKI IZLET	ČEMŠENIŠKA PLANINA	PD ZABUKOVICA	IVAN PRIVORA	031 860 188
4. 5. ob 9- uri	S KOLESOM PO SPODNJI SAVINJSKI DOLINI	POVEZAVA 01	TZSSD	JANEZ KROFLIČ	713 68 68
5. 5.	POHOD	GOLICA	PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC	DANI JELEN	041 346 351
9. 5. ob 9- uri	KOLESARJENJE UPOKOJENCEV DO LIBOJ	ODHOD IZ PREBOLDA	DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD	IVAN LEBER	572 44 03
11. 5. ob 8. uri	TENIS TURNIR DVOJIC	TENIS CENTER AS	SMUČARSKI KLUB PREBOLD	VLADO ŽUŽA	041 736 161
11.5.	PLANINSKI IZLET S POHODOM	LOGARSKA DOLINA - OKREŠELJ	PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE	VTKI RATAJC	714 03 56
12.5.	RAZPRIMO JADRA	GOZDNIK	PD ŠEMPETER	SILVO ČREPINŠEK	031 501 244
12. 5. ob 9- uri	S KOLESOM NA ČRETO	START PRED OBČINSKO STAVBO VRANSKO	PLANINSKO DRUŠTVO VRANSKO	ANTON FERME	031 472 369
16. 5. ob 17. uri	REVIALNA TEKMA NOGOMETNEGA KLUBA VRANSKO	NOGOMETNO IGRIŠČE VRANSKO	NOGOMETNI KLUB VRANSKO	MARJAN ŠTRUMBELJ	572 51 98
18. 5.	POHOD TURSKI ŽLEB - POVRATNO PO ISTI POH AH IZ KAMNIŠKEGA SEDLA	OKREŠELJ	PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE	BOGDAN ŽELEZNIK DUŠAN ČRETNIK	570 77 16 570 75 92
18. 5.	POHOD	PECA	PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC	IVO BREŽNIK	040 341 946
18. in 19. 5.	DRŽAVNO PRVENSTVO V ORIENTACIJI	KOROŠKA	PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC	MATJAŽ ŽOHAR	041 460 716
18. 5. ob 9- uri	TURNIR TROJIC V KOŠARKI	ŠPORTNI CENTER LATKOVA VAS	ŠPORTNO DRUŠTVO LAIKOVA VAS	MIRAN KRAMAR	031 339 192
18. 5. ob 6.30	POHOD	SMREKOVEC - TRAVNIK - SAVINJSKE ALPE	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	571 70 78
19. 5. ob 9- uri	DRUŽINSKO REKREACIJSKO KOLESARJENJE	DEL KOLESARSKE POVEZAVE ŠT.l	TVD PARTIZAN TABOR	JERNEJ GREGL	040 397 376
23. 5. ob 17. uri	TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA POKAL OBČINE VRANSKO	ŠPORTNO IGRIŠČE OŠ VRANSKO	NOGOMETNI KLUB VRANSKO	MARJAN ŠTRUMBELJ	572 51 98
24. 5. ob 9- uri	ŠPORTNA PRIREDITEV VETER V LASEH	ŠPORTNI CENTER LATKOVA VAS	ŠPORTN A ZVEZA OBČINE PREBOLD	ANDREJ ZAGOŽEN	041 685 063
25. 5. popoldan	FINALE PRIREDITVE VETER V LASEH	ŠPORTNI CENTER LATKOVAVAS	ŠPORTNA ZVEZA OBČINE PREBOLD	ANDREJ ZAGOŽEN	041 685 063
25. 5. ob 10. uri	KOLESARSKI IZLET ŠPORTNEGA DRUŠTVA VRANSKO	(za občinsko stavbo ) MERINCA - JAKOV DOL ŠD VRANSKO		JOŽE KAPUS	031 553 541
25. 5.	POHOD	SVETA GORA	PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC	MATJAŽ ŽOHAR	041 460 716
25. 5. ob 5.30	KOSTELSKI POHOD	KOČEVSKO	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	571 70 78
	POHOD	GOLICA - OGLED NARCIS - KARAVAN	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	571 70 78
PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V MAJU 2002					
1. 5. ob 10.30	SHOD DELAVCEV, SV. MASA	CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJKI	ŽUPNIJSKI ODBOR	JOŽE KOVAČEC	705 00 03
4. 5. ob 17. uri	PRAZNIK SV. FLORJANA, SV. MAŠA	CERKVICA SV. FLORIJANA V ŠENEKU NA P0LZEU GASILSKO DRUŠTVO POLZELA		IVAN KOTNIK	572 02 13
4. 5. ob 9- uri	SLOVESNOST SV. BIRME	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJ	ŽUPNIJSKI URAD SV. JURIJ OB TABORU	LEOPOLD SELČAN	572 70 920
5. 5. ob 10. uri	MAŠA OB PRAZNIKU SV. FLORJANA	ŽUPNIJSKA CERKEV V ANDRAŽU	GASILSKO DRUŠTVO ANDRAŽ	JANEZ DUŠIČ	572 05 14
18. 5. ob 10.30	BINKOŠTNA NEDELJA, SV . MAŠA NA GORI OLJKI	CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJKI	ŽUPNIJSKI ODBOR	JOŽE KOVAČEC	705 00 03
KINOSKOP
Upajmo, da začetek maja ne bo tako spremenljiv, kot se je nazadnje izkazalo za april. Torej, napovejmo tole z opreznostjo. Če bo vse po sreči, boste na začetku prvomajskih praznikov lahko gledah Pošasti iz omare, Disneyevo veliko uspešnico, ki si je celo prislužila oskarja za najboljšo pesem. To je film o pošastih - iz omare - ki terorizirajo otroke in se jih obenem bojijo. Ne, to niso povsem navadne pošasti in njihovo strašenje ni nekaj naključnega, temveč prava misija... Po Pošastih se bo pojavil Čudoviti um, “najboljši film leta”, drama o moči ljubezni in genialnosti, o kateri smo pisah že dovolj in ne potrebuje posebnih predstavitev. Vohunske spletke v en film združijo Roberta Redforda in Brad Pitta, eno ljubezen ter celo zgodovino ameriških vmešavanj v notranje politike tujih držav. In, ups, da ne pozabimo, združijo še nemogoče reševanje agenta CIE z razdalje polovice sveta. Če ne verjamete, si poglejte. Sestreljeni črni jastreb, ki se obeta v naslednjem tednu, je znova vojaški, znova ovenčan z dvema Oskarjema, tokrat pa skoraj dokumentaristično krvavo opisuje ameriški vojaški poseg v
Mogadišu. Režiser je Ridley Scott, čigar kultnega Iztrebljevalca ste lahko prav pred kratkim gledah na TV.
E.T. se vrača domov! Ker je minilo dvajset let od prve projekcije filma, ker so medtem odrasle nove generacije, ki bodo morda želele videti, na kaj so padah njihovi starši in ker je Steven Spielberg odločen zaslužiti še malo več denarja, je v kina prišla zdigitahzirana, malce popravljena in z nekaj prizori obogatena verzija filma. Po vesoljčku gremo naravnost domov - na vrsti bo Šelestenje, najboljši film portoroškega festivala. Par se prepira, si najde druge zaljubljenosti,... kaj pa potem? Film ni pretirano umetniški, banalen pa tudi ne. Da, obstaja slovenski film, ki zmore najti sredino in ta sredina se imenuje Šelestenje. O Amelie, ki je dobila pet nominacij za oskarja, smo že pisah. Za konec meseca pa ostaneta še Asterix in Obelix v Misiji Kleopatra, mnogo bolj smešna in stripovska od prvega dela, ter Grof Monte Christo, kjer Jim Caviezel trpi v vlogi maščevalnega ujetnika, dokler ne postane nepričakovani bogataš.
P. Z.
27. - 28. 4.	ljubezen je slepa, Ocean’s eleven
2. - 5. 5.	Pošasti iz omare, Čudoviti um, Vohunske spletke
11. - 12. 5. Sestreljeni črni jastreb, E.T. vesoljček
18. -19. 5. Šelestenje, Amelie
25. - 26. 5. Asterix in Obelix: Misija Kleopatra,
Grof Monte Christo
Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije: 712 12 50, 712 12 52.
Turistična zveza Spodnje Savinjske doline vas v soboto, 4. maja 2002, vabi na otvoritev kolesarjenja po Savinjski dolini z začetkom ob 9- uri in zaključkom ob 18. uri. Spominske majice boste dobili v hotelu Žalec, zloženke pa na vseh turističnih točkah.
Informacije na tel: 713 68 68 E-mail: turizem@zalec.si
KINA ŽALEC V MAJU
M.B. Dolinar d.o.o. TA POTEPUH	/Zf ' Tel. 03/7132300; 7132306
3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25	Faks. 03/7100030
email: potepuh(o)siol.net turistična acencua - travel agency Tel. Ljubljana: 01/5655830
ŽALEC - LJUBLJANA
2002 Hrvaška - POREČ - Ml. Zorna, 1/2 twc POL od 26.100 SIT; h tl. Delfin, 1/2 twcbmPOL od 24.200; htl. Materada, 1/2 twc POL od 26.100 SIT; CRIKVENICA htl. Crikvenica, 1/2 twcp POL od 23.500 SIT; htl. Varaždin, 1/2 twc POL od 24.400 SIT + t.t.; Otok RAB - htl. San Marino. 1/2 twcb POL + t.t. od 28.200 SIT, htl. Carolina, 1/2 twcbm POL + t.t. od 28.200 SIT; htl. Eva, 1/2 twc POL + t.t. od 30.900 SIT; Otok PAG - zasebni apartmaji ob morju. 1/4 od 53.900 SIT, 1/6 od 79.500 SIT; T-N. ZATON - AKCIJA! bivate 7, plačate 6 (za odhode 18.5„25.5.,1.6„8.6.,7.9., 14.9.), 1/4 od 59.900 SIT; Otok VIS - htl. Biševo, 1/2 twc POL od 23.500 SIT; BiH-NEUM - htl. Stella, 1/2 twcbm POL od 25.500 SIT in Črna Gora... UGODNI PLAČILNI POGOJI - MOŽNOST PLAČILA S ČEKI DO KONCA LETA!
Naročite na dom brezplačen katalog “Potepuhovo poletje 2002”
/' " 'v/r n "Z" /'" tujini ŠKOTSKA - 12.-19.6. 269.900 SIT; MALDIVI - 7 dni, htl. Hilton, polni penzion od 399.000 SIT (odhodi maj, junij, julij); KUBA - 7 dni, htl. Atlantico, VSE vključeno od 239.000 SIT (odhodi 22.5.-5.6. in 10.7.-30.10); TURČIJA - Antalya, 7 dni, htl. Artemis Princess, od 60.900 SIT (odhodi 3..5.,10.,12.maj)_______________________
ZASTOPNIK: 'TUI. GULET. T0UR0PA. FUN&SUN. NECKERMAN
Program prireditev pripravlja Uiristična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila.
PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE VABI NA
20. TRADICIONALNI POHOD PO MEJAH KS LIBOJE IN SPOMINSKIH OBELEŽIJ IZ NOB,
ki bo 27. aprila 2002. Trasa pohoda poteka po istih poteh, kot je potekala na prejšnjih pohodih.
Zbirno mesto je pri gostilni pri savinjskem mostu v Kasazah od 8. do 9-ure. Ob 9- uri je skupni start. Pohod bo organiziran po skupinah, vodih ga bodo planinski vodniki PD Liboje. Primeren je za vse starostne skupine. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost, obvezna pa po trasi. Pohod bo v vsakem vremenu, zaključil se bo pri planinskem domu na Bmici, kjer bo tudi družabno srečanje vseh pohodnikov, planincev in drugih ljubiteljev lepe spomladanske narave. Dobro voljo prinesite s seboj, za veselo razpoloženje pa bodo poskrbeli člani Pop godbe Liboje.
Planinsko društvo Šempeter vabi na
ČEMŠENIŠKO PLANINO -ZAJČEVO KOČO - KRVAVICO
v sredo, 1. maja 2002, ob 8. uri.
Zbirno mesto je pred restavracijo Rimljan, od koder se bomo z osebnimi avtomobili peljali preko Tabora do Presedel, od tam se bomo podah na pešpot po smrekovem gozdu do koče na Čemšeniški planini. Po krajšem postanku (malici) bomo nadaljevali pot proti Zajčevi koči in na Krvavico, nato pa nazaj proti Presedlam.
Hodih bomo po Savinjski planinski poti (približno 4 ure), zato ne pozabite na dnevnike, pohodniške palice in dobro voljo.
april2002
Kultura
Od srca k srcu
V cerkvi sv. Pavla v Preboldu je bilo že lepo število kulturnih dogodkov, ki so navdušili tako poslušalce kot izvajalce, saj je preboldska cerkev izjemno akustična in tam zapeta pesem zato še toliko lepše zveni. Zato najbrž ni naključje, da si jo je za predstavitev svojih zborov izbral zborovodja Matjaž Kač, ki je sicer s Preboldom povezan že od leta 1991, ko je prevzel vodenje Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold.
Na prireditvi z naslovom Od srca k srcu se je Matjaž Kač predstavil z ženskim pevskim zborom Celeia, vokalno skupino Cantemus, mešanim pevskim zborom Šmartno ob Paki, mešanim pevskim zborom Celeia Celje, moškim pevskim zborom DPD Svoboda Prebold in Savinjskim komornim zborom Žalec. Kot gostje so prireditev počastili še člani Savinjskega okteta, ki ga vodi
Katarina Pustinek.
Matjaž Kač se je prve osnove dirigiranja naučil pri Marjanu Kozmusu v Glasbeni šoli v Žalcu, nato pa še dve študijski leti na stalnem zborovskem seminarju v Celju pri prof. Vidu Marcenu. Prepeval je v šolskih zborih Sonje Kasesnik, MlMePZ tehnik v Celju pri prof. Ivu Marvinu, v MlMePZ Šempeter pri Milanu Kasesniku in pri MePZ Kovinotehna -sedaj Celeia.
Kot zborovodja se je prvič preizkušal leta 1985 v Šempetru z MoPZ, nato pa je leta 1991 prevzel vodstvo MoPZ Svoboda Prebold. Temu so sledili 1. 1994 MoPZ Šmartno ob Paki, 1995 oktet Voglarji -Vinska Gora in 1996 MePZ Celeia Celje. Leta 1998 je bil soustanovitelj MePZ Šmartno ob Paki, istega leta je ustanovil tudi Savinjski komorni zbor Žalec in nazadnje leta 2000 še vokalno skupino Cantemus, ki goji vokalni pop in jazz.
D. Naraglav
		Bi' • jir* P; itsp - jViJ
		
TÄS		O» HüM : Ö a V» V i _1 ? Kv« S®?. fe-W
Matjaž Kač s Savinjskim komornim zborom Žalec
1. UNESCO NARAVOSLOVNI TABOR
Komu je namenjen:
- osnovnošolcem savinjske regije in učencem Unesco-Asp net šol - učencem OŠ, katere zanima naravoslovje in si žele preizkusiti na raziskovalno-ustvarjalnem področju.
TEME RAZISKOVALA: RASTLINSKI IN ŽIVALSKI SVET, GOZDNE UČNE POTI, ZDRAVILNA ZELIŠČA, HMELJARSTVO NEKOČ EN DANES, TRAVNIŠKA FLORA, SESTAVA TAL, PRSTI, ANALIZA TEKOČIH VODA, SPOZNAVANJE, DREVESNIH VRST, OSNOVE ORIETNACIJE, TER VARNO PLEZANJE in PROUČEVALE PTIC
Pogoji prijave: šole se lahko prijavijo na OŠ Griže pisno ali po telefonu: OŠ Griže, Griže 1/a, 3302 GRIŽE, tel: 713 21 50, faks: 713 21 164. Datum izvedbe tabora: od 23. do 25. maja 2002.
Kraj izvedbe: Griže z okolico.
Materinski dan v Gotovljah
Po nekajletnem premoru je moški pevski zbor v okviru kulturnega društva in s pomočjo krajevne skupnosti ter ostalih sponzorjev oživil tradicijo proslavljanja dneva žena oziroma materinskega dne.
Na prireditvi so nastopili moški in ženski pevski zbor, učenci POŠ Gotovlje, v goste pa so povabili Savinjski oktet. Prireditev je v celoti uspela, saj so se žene, ki redkokdaj zapustijo domače ognjišče, ob zvokih glasbe zabavale dolgo v noč.
Tatjana Ž. Meža
S pesmijo v pomlad
Pod tem naslovom je v OŠ Braslovče potekala prireditev, ki sta jo pripravila Prosvetno društvo Braslovče in Moški pevski zbor Karla Viranta Braslovče in na kateri so poleg moškega zbora sodelovali še kvintet Dobroveljski fantje, mešani
pevski zbor Oljka Polzela, Tamburaški orkester KUD Polzela in Andreja Zupan s predstavitvijo diplomske naloge Prosvetno društvo Braslovče. Prireditev, ki je navdušila vse prisotne, je bila dobro obiskana.
T. T.
UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Heroja Staneta 3, Žalec Telefon: 03 713 68 88, telefaks: 03 713 68 90 E-mail: utrip@zalec.si
Utrinek s prireditve
Drobci iz preteklosti
V dvorani Hmeljarskega doma Kmetijske zadruge Šempeter so učenci in učitelji Osnovne šole Šempeter pripravili prireditev z naslovom Drobci iz preteklosti mojega kraja. Prireditev, ki je nastajala vse šolsko leto, je gledalce popeljala v bogastvo kulturne dediščine Šempetra in njegove okolice.
Učenci so s sliko, besedo in petjem predstavih stara kmečka opravila. Obiskovalci so spoznah štajerski kozolec, pod katerim so se igrah otro-
ci, kmetje pa luščili fižol ah ličkali koruzo. Ogledah so si pravo kmečko “ohcet”, prisluhnili starim ljudskim pesmim in plesom. Z dramskimi prizori so učenci prikazali, kako so ženske včasih prale, pekle kruh, tkale in obirale hmelj. S pesmijo so obudili čase, ko so se razigram fantje ustavljali v furmanski gostilni Privošnik, in pripravili razstavo. Z lepo pripravljeno prireditvijo so vsi nastopajoči oživeli slike preteklih dni, saj so to korenine slovenstva, na katerih gradimo pot v našo prihodnost.
T. Tavčar
Mladi gledališčnik v Žalcu
Mladi gledališčniki v Žalcu
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Žalec in Kulturno umetniško društvo Žalec sta v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila območno revijo gledaliških skupin osnovnih šol pod naslovom Mladi gledališčnik. Učenci OŠ Braslovče so se predstavili z igricama S kraljem Matjažem v prihodnost miru in ljubezni in Sem res poreden?, OŠ Griže Če zmaj požre mamo in Obiskali so nas Marsovci, OŠ Petrovče Igrače imajo najraje otroke, OŠ Vransko Zapuščeni vodnjak, I. OŠ Žalec Zgodba na odru in Vrbje, dober dan, OŠ Polzela Stop po bregu Savinje, POŠ Gotovlje z igrico O, šola, POŠ Galicija s Sapramiško in Otroška gledališka skupina iz
Tabora z igrico Plešoči osliček.
Po zaključku se je strokovni spremljevalec revije Miha Alujevič pogovarjal z mentoricami in vse skupine so bile deležne njegove pohvale. Vsi prikazi so bih gledališko zanimivo izdelani in mladi izvajalci dobro režijsko vodeni. Posamezne odrske rešitve in scenske zasnove so ga navdušile in izkazalo se je, da se mentorice premišljeno ukvarjajo z gledališko dejavnostjo in da jim je gledališče velik izziv. Za nastop na medobčinski reviji je izbral Otroško gledališko skupino Tabor z igrico Plešoči oshček, katere mentor je Sandi Mlakar, OŠ Braslovče z igrico Sem res poreden?, katere mentorica je Lidija Kovačič, OŠ Polzela in igrico Stop po bregu Savinje, mentorica je Marija Petrovec, in POŠ Gotovlje z igrico O, šola in mentorico Karmen Pokomy.
T. Tavčar
Kiparski slavospev ženskosti
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je žalski župan Lojze Posedel odprl pregledno razstavo kiparskih del akademskega kiparja Slavka Krajnca, ki že skoraj pol stoletja živi v Ljubljani, sicer pa je doma iz Gotovelj pri Žalcu. Razstava je odprta še do 30. aprila.
Likovni kritik mag. prof. Marijan Tršar je ob odprtju razstave povedal, da se je Slavko Krajnc rodil leta 1929, doštudiral je kiparstvo v Ljubljani in se izpopolnjeval v Milanu. Zaposlil se je v Ljubljani, od leta 1975 pa je v svobodnem poklicu, v katerem se ob kiparstvu ukvarja predvsem s stanovanjsko kulturo, arhitekturo in grafičnim oblikovanjem. Čeprav v njegovih delih ne manjka motivov, navdihnjenih iz plastične sugestivnosti moških in otroških teles ter večjih kompozicij, je Krajnc v prvi vrsti “pesnik” ženskosti. A to ne le zavoljo prevladujoče pogostosti modeliranih ženskih aktov, marveč
dosti bolj po njegovem intimnem dojemanju ženske pojavnosti, je o njegovem delu povedal prof. Tršar.
Ob tej prvi umetnikovi pregledni razstavi je bil izdan katalog, ki je po obliki in vsebini dorasel monografiji. O njem je zbranim govorila direktorica Zavoda za kulturo Anka Krčmar in poudarila, da kakor na razstavi, so tudi v katalogu predvsem ženske figure, simboli ženske stvarnosti, citiram mag. Tršarja: “...Slavospev ženskosti, več kot samo ženski lepoti, saj so te plastike očarljive zavoljo vanje vraščenih, samo pri ženski, tako ah drugače notranje uravnoteženih in kontrapunktiranih volumnov, kakor nam jih je znal pričarati umetnik.” Katalog sta oblikovala avtor Slavko Krajnc in Harald Draušbaher. V njem je 45 manjših in 50 celostranskih fotografij. V angleščino pa je katalog prevedla Breda Mišja. V kulturnem programu otvoritve je nastopil mariborski kvartet flavt.
T. Tavčar
Z otvoritve razstave in predstavitve kataloga
Med Bušmani in rdečimi Himbami
Januarja letos se je Miran Orožim s prvo samostojno razstavo fotografij predstavil v žalski knjižnici, prejšnji teden pa je izpolnil takrat dano obljubo, da bo naslednjič spregovoril o svojem potovanju v Afriko. Potopisno predavanje z barvnimi diapozitivi v žalskem Domu II. slovenskega tabora je naslovil Med Bušmani in rdečimi Himbami.
Miran Orožim je v Namibijo potoval v skupim 30 Slovencev, ki jih je vodil Zvone Šeruga. V mesecu dni so
opravili 9400 km dolgo pot. Posnel je več kot tisoč fotografij, kot gozdarja in ljubitelja narave pa so ga poleg najstarejših ljudstev na svetu zanimale predvsem “rož’ce” in redka drevesa.
V ponedeljek je Miran Orožim odprl svojo drugo samostojno razstavo fotografij. Ob občinskem prazniku občine Tabor je v prostorih nekdanje šole v Lokah do 26. aprila na ogled razstava Vinjete izpod Krvavice.
K. R.
Gostovanje na Vranskem
V Kulturnem domu Vransko je gostovalo amatersko gledališče DPD Svoboda iz Starega Trga pri Ložu s komedijo To imamo v družini. Napisal jo je Ray Cooney, režiral pa Borut Zakovšek, ki je obenem odigral tudi glavno moško vlogo.
Z malce nestrpnosti in radovednosti smo pričakovali igralsko zasedbo iz Loške doline. V gledališkem listu, ki so nam ga poslali, so sicer obljubljali zaplete, a kaj več ne, ostali so zelo skrivnostni. Zapleti so se zares začeh že v prvih minutah
nastopa, smeh in sproščeno vzdušje gledalcev in igralcev sta se zlila v celoto. V dvorani je bilo čutiti eno samo harmonijo izvrstne igre in navdušenih gledalcev. Vsaj za trenutek smo lahko “odklopih” sedanjik, se vživeli v tuje zaplete in se iz srca nasmejali. Zagotovo je ta dogodek marsikomu polepšal dan.
Ker je bilo ob koncu predstave čutiti zadovoljstvo tako igralcev kot tudi gledalcev, se lahko nadejamo, da se bodo zabavni Notranjci še kdaj predstavih v Savinjski dolini.
SFB
Kultura
april2002
Med nastopom MPZ Gotovlje, ki ga vodi Zdenka Markovič.
Savinjska dolina je pela
Najbolj množična pevska prireditev v Spodnji Savinjski dolini je bila prav gotovo območna revija odraslih pevskih zborov, ki so jo prvo soboto v aprilu pripravili Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec, Kulturno umetniško društvo Žalec in I. OŠ Žalec. Revija, na kateri se je v dveh koncertih predstavilo 24 pevskih sestavov s skupaj 564 pevci in pevkami iz občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
Nastopili so: moški pevski zbori KUD Ponikva, Tabor, Braslovče,
Gotovlje, Petrovče, Polzela, Prebold in Šempeter, ženski pevski zbori KUD Gotovlje, Griže in Gomilsko, mešani pevski zbori KPD Šešče, KUD Polzela, Andraž, Tabor, Planinski mešani pevski zbor Žalec, mešani pevski zbor Oljka Polzela in A Cappella Petrovče, dekliška pevska zbora KD Vransko in Galicija, kvintet Dobroveljski fantje, Savinjski oktet in Savinjski komorni zbor ter Cantemus KUD Žalec. Strokovni spremljevalec nastopov je bil prof. Tomaž Faganel, napovedovala je Jožica Ocvirk, revijo pa je otvoril Marko Slokar, ki je izrazil navdušenje, da je v dolini zborovsko petje tako množično, v tako različnih pevskih sestavih in ne nazadnje na taki umetniški ravni.
T. Tavčar
Filip Miklavc
Uspešni mladi glasbeniki
Februar in marec sta bila za mlade glasbenike iz Glasbene šole Risto Savin Žalec zelo naporna meseca. V tem obdobju jih je namreč čakalo najprej regijsko in nato za vse najuspešnejše, ki so na regijskem osvojili več kot 90 točk in s tem zlato priznanje, še državno tekmovanje v Ljubljani in Mariboru.
Na regijskem tekmovanju v Velenju je v kategoriji trobent, in sicer v kategoriji 1. b, pod mentorstvom Dejana Podbregarja Žan Veber osvojil srebrno plaketo, v kategoriji 1. c pa Aleksander Ošep z mentorjem Janušom Rasiewiczem ravno tako srebrno plaketo. V kategoriji nauk o glasbi je Uidi Špela Antloga prejela srebrno plaketo, Ajda Hribar pa priznanje. Na mednarodnem tekmovanju pianistov (etude in lestvice) v Zagrebu je učenka Meta Podbregar iz razreda Magdalene Navodnik prejela pisno priznanje.
V kategoriji kitarski duo sta Nenad
Nikolič in Nejc Donko iz razreda Srečka Lavbiča prejela zlato plaketo, ravno tako uspešna sta bila oba tolka-lista iz razreda Dejana Tamšeta Črt Ferant in Filip Miklavc, ki sta v kategoriji 1. b osvojila zlato plaketo.
Na državnem tekmovanju oz. finalu so tekmovali vsi zlati glasbeniki. Kitarista Nenad Nikolič in Nejc Donko sta prejela bronasti plaketi, medtem ko sta največji uspeh dosegla tolka-lista Črt Ferant - srebrno plaketo ter še posebej Filip Miklavc, ki je osvojil z devetindevetdesetimi točkami zlato plaketo in s tem prvo nagrado. Poleg tega je bil proglašen za najbolj nadarjenega mladega tolkalista v Sloveniji. Filip se je predstavil tudi na zaključnem koncertu prvonagra-jencev v Mariboru.
S temi rezultati v GŠ Risto Savin v Žalcu dokazujejo, da imajo celo vrsto nadarjenih glasbenikov, ki dosegajo najvidnejše uspehe na državnem, pa tudi mednarodnem nivoju.
D. T.
Naj pesem pove
“Zbudila me je melodija ptic, pogled na oknu je zastal. Prišla je. Vem. Prišla je pomlad. Sedaj bi odšla na pot proti soncu, potopila bi se v obraz neskončne dlani pomladne noči.” S temi verzi mlade pesnice Ane z lanskoletnega natečaja mladih pesnikov se je začela letošnja zaključna prireditev Naj pesem pove, ki so jo že sedmič pripravili na OŠ Prebold, kjer pod vodstvom Marije Smerke poteka vsakoletni natečaj poezije osnovnošolcev. Na vsaki prireditvi je gost eden od znanih ustvarjalcev slovenske kulture. Letos je bil to pesnik Boris A. Novak.
Slednji je s številnimi udeleženci prireditve z zanimanjem prisluhnil branju izbranih pesmi in kulturnemu programu, ki ga je povezovala Martina Kumer. Z besedo, glasbo, plesom in poezijo mladih ustvarjalcev napolnjen prostor je bil svojstven kulturni dogodek, ki sta ga s pogovorom oplemenitila Boris A. Novak in Irena Štusej. To je bila že kar učna ura kovanja rim in besed, v kateri so sodelovali tudi vsi nagrajeni mladi ustvarjalci.
Na natečaj je prispelo blizu 200 pesmi, ki jih je napisalo 147 mladih ustvarjalcev iz trinajstih osnovnih šol. Poleg preboldske šole so se natečaja udeležili mladi pesniki iz osnovnih šol Vransko, Tabor, Gomilsko, Trnava, Gotovlje,
Braslovče, Polzela, Griže, Petrovče, Žalec, Šmartno ob Paki in Nazarje. Izbor pesmi, ki so jih objavili tudi v posebni brošuri, in šest nagrajenih pesmi je izbrala posebna komisija, ki so jo sestavljale učiteljice Maja Kovačič, Nevenka Pader, Marjeta Strožič, Janja Kotnik in Jana Golob. Izkazalo se je, da je bila komisija pri svojem delu zelo uspešna, saj je nagradila pesmi, ki jim je največji poudarek na prireditvi dal tudi Boris A. Novak. Nagrajene pesmi so: Naš planet se vrti avtorice Anje Bizjak iz 6. razreda OŠ Braslovče, pesem Oprosti, ki jo je napisala Katarina Ježovnik iz 7. razreda OŠ Šmartno ob Paki, pesem Luna avtorice Maje Landero iz 5. razreda OŠ Prebold, pesem Viroza avtorice Špele Povše, ki obiskuje 5. razred OŠ Braslovče, pesem Naj, ki jo je spesnila Gordana Jelaš iz OŠ Nazarje in pesem Ej, ti Ane Kotnik iz 9- razreda OŠ Polzela, ki sodi med najuspešnejše mlade ustvarjalce poezije, saj je lani izdala samostojno pesniško zbirko.
Mladim pesnicam je nagrade podelil gost Boris A. Novak, ki je po končam prireditvi imel veliko dela s podpisovanjem knjig, saj je v vsako knjigo poleg podpisa dodal še kakšen svoj verz s posvetilom. Zbranim je spregovoril tudi ravnatelj OŠ Prebold Milan Jezernik, ki je izrekel zahvalo Mariji Smerke in vsem, ki sodelujejo pri tem vsakoletnem pesniškem natečaju.
D. Naraglav
Špela Povše z Borisom A. Novakom med branjem pesmi Viroza. Prav Špela pa je poleg Anje Kotnik med vsakoletnimi nagrajenci.
Gledališka prijateljstva
V marcu so se v Domu krajanov Vrbje prvič predstavili igralci Prosvetnega društva Štandrež. Štandrež leži v občini Gorica, torej v Italiji. Bili so gostje Kulturnega društva Vrbje, s katerimi se je poznanstvo pričelo novembra lani, ko so gostili člane AG VRBA Vrbje, ki so se predstavili z uspešnico Mož, ki si ne upa.
Za igralce Prosvetnega društva Štandrež je sezona 2002 že 37. po vrsti. Značilnost zanje so vedre predstave, na primer:	Namišljeni
zdravnik, Tata vse ve, Jaz sem Berto ... Z njimi sodelujejo tudi priznani gledališki ustvarjalci kot je Janez Starina. Tokrat so se odločili za večkrat uprizorjeno delo Franceta Bevka Kaplan Martin Čedermac v režiji Emila Avberška, ki govori o zatiranju slovenske besede in slovenskega človeka v času fašizma in upiranje beneškega duhovnika raznarodovalni politiki. Tildi v Štan-drežu so imeli svojega Čedermaca.
To je bil župnik, ki je v letih, ko so iz javnih šol pregnali slovenski jezik, zbiral štandreško mladež in jo učil branja in pisanja v slovenskem jeziku.
Štandrež je tudi danes pod hudim pritiskom. Goriška občina namreč z urbanističnimi posegi krči življenjski prostor štandreške skupnosti in tak primer je Jeremetišče. Tudi zato lahko vsakdo v predstavi najde tako ah drugače svoj košček sedanjosti, vsak svoje Jeremetišče, vsak svoj delček strahu za svojo besedo in svobodo.
Obiskovalcev je bilo precej in bili so zelo navdušeni, kar je potrdil tudi aplavz ob koncu predstave. Poseben pozdrav in dobrodošlico pa jim je izrekel tudi g Lojze Posedel, župan občine Žalec. Gledališčniki iz Štan-dreža in Vrbja so ponosni na prijateljske vezi, ki so se spletle in želijo si, da bi jih še dolgo povezovalo prijateljstvo in skupna ljubezen do gledališča in lepe slovenske besede.
L. M.
Ob zaključku so družno z Ubranimi strunami zapeli tudi njihovi pevski in glasbeni gostje.
Večer pesmi, glasbe in humorja
Dvorana Doma Svobode v Grižah je bila prvi petek v tem mesecu prizorišče pestrega zabavno-glasbenega dogajanja, posvečenega 20-letnemu delovanju Ubranih strun in izidu njihove druge kasete. S promocijskim koncertom, ki je bil veliko več kot le to, saj so jubilej z nastopi počastili še mnogi drugi, so sebi in številnemu občinstvu dali najlepše darilo ob obletnici. Z darili in lepimi besedami so jubilante počastili tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, predstavnik Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Ivo Lindič in predsednik krajevne skupnosti Griže Jurij Blatnik.
Prireditev je začel pihalni orkester Godbe Zabukovica, v nadaljevanju pa so se na odru poleg Ubranih
strun, zvrstili še Mešani planinski pevski zbor Žalec, ansambel Ta pravi muzikanti iz Griž, ansambel Delta iz Šempetra, pevka Patricija Diklič, pevski kvartet Habrovi fantje iz Luč, ansambel Savinjski muzikantje, harmonikarski orkester DU Vrbje, ljudski godci iz Marija Snežne pri Šentilju, ansambel Zmaji iz Solčave in citrar Karli Gradišnik iz Logarske doline. Za humorno razpoloženje so z dvema skečema poskrbeli člani gledališke skupine Griže na čelu z Olgo Markovič, ki je tudi vodila jubilejni koncert.
Enkratno vzdušje se je nadaljevalo tudi po končani dve- in polurni prireditvi. Za to so ob pomoči sponzorjev poskrbeli jubilanti in Ta pravi muzikantje, ki so igrah v družabnem delu, nekateri pa so se tudi veselo zavrteli.
D. Naraglav
Glasbeni klepet treh dolin
“Milo zveni pesem ptice, lepa je pesem iz grla zapeta, še lepša je tista, ki duši tegobe blaži, najlepša pa ta, ki iz mnogih src doni. Njen zvok zlije se v reko, da najde si pot do prešernih ljudi.” S temi verzi, ki jih je napisal domačin Miro Petrovec, je moderatorka Danica Veligošek nagovorila publiko v dvorani Doma Svobode v Grižah, ki je prišla na pomladni koncert Ženskega pevskega zbora Griže in gostov iz Gorice pri Slivnici in Velenja.
Na glasbenem klepetu treh krajev in treh glasbenih skupin, kot so tudi to prireditev poimenovale gostiteljice, so se najprej predstavile članice Ženskega pevskega zbora iz
Gorice pri Slivnici. Med drugim so zapele pesem Dan ljubezni, s katero so obogatile svoj nastop, ki je požel vehk aplavz. Le-tega so bile v nadaljevanju deležne tudi domače pevke in voditeljica Breda Veber, ki ima vehke zasluge za to, da so v Griže prišle pevke iz Gorice pri Slivnici, saj sta bih s pevovodjo Metko Bevc sošolki v Ljubljani.
Prava glasbena poslastica je sledila z nastopom Harmonikarskega orkestra Premogovnika Velenje, ki ga sestavlja 18 harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami pod umetniškim vodstvom Mira Klinca, njihov organizacijski vodja pa je Bojan Lajler.
D. Naraglav
Ženski pevski zbor Svoboda Griže s pevovodkinjo Bredo Veber
Z državnega prvenstva - iz leve proti desni: Nada Topovšek, Katja Topovšek, Tjaša Turnšek, Primož Muhovič, Jure Ocepek in Sandra Zidar.
Državno prvenstvo v JUJITSU borbah
17. marca je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v ju jitsu borbah za kadete, mladince in člane. Tekme se je udeležilo 13 ju jitsu klubov iz vse Slovenije. Na tetamijah se je borilo 112 bork in borcev. Maribor se je izkazal kot odličen organizator, saj je tamkajšnji klub že drugič organiziral državno prvenstvo na osnovni šoli Bojana Ilicha.
Tekmovanja se je udeležil tudi Ju jitsu klub Aljesan iz Šempetra, ki se ponaša s številnimi uspehi. Tudi tokrat so dosegli odlične rezultate v zelo močni konkurenci. Tjaša Turnšek je med kadetinjami do 58 kg postala državna prvakinja (že drugo leto zapored), Jure Ocepek je med mladinci do 85 kg zasedel 3. mesto. Državna prvakinja je postala tudi Katja Topovšek v konkurenci članic do 55 kg, njena sestra Nada Topovšek pa je v isti kategoriji zase-
dla 2. mesto. Sandra Zidar je med članicami do 62 kg dosegla 3. mesto, Sandi Jelen pa se je med člani do 85 kg uvrstil na 5. mesto.
Rezultati pričajo o prizadevnosti in borbenosti mladih “jujitsarjev” iz Šempetra, ki iz tekme v tekmo dosegajo boljše rezultate. Poleg uspehov na državnih, mednarodnih in ostalih tekmovanjih se njihova uspešnost kaže tudi v dobrem organiziranju (decembra so organizirali tekmo v Šempetru) in prizadevanju za promocijo te borilne veščine - že tretje leto zapored bodo 22. junija 2002 pred stavbo ŠD MAT v Šempetru organizirah demonstracijo ju jitsa, na katero ste vljudno vabljeni. Ju jitsu klubu Aljesan ni potrebno skrbeti za obstoj ju jitsa v Šempetru, saj imajo skupino nadebudnih cicibančkov, ki že kažejo velik talent.
Tekst in foto: S. Jelen
Državno prvenstvo šol
Na strelišču v Ljubljani je pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo, znanost in šport organizirano državno prvenstvo v streljanju za osnovne in srednje šole.
Iz koroškoštajerskozasavske regije se je na to tekmovanje uvrstila tudi ekipa iz Osnovne šole Žalec. Ekipo so sestavljali: David Skončnik, Nejc
Balažič in Mario Rebevšek. Kot vsa leta nazaj so tudi tokrat mladi strelci pod vodstvom trenerja Janka Melanška osvojili drugo mesto in lep pokal. Posamezno pa je razveselil učenec šestega razreda David Skončnik, ki je ugnal vse starejše konkurente in postal z rezultatom 185 krogov letošnji šolski državni prvak.
J. M.
33 ekip na orientaciji
V organizaciji mladinskega odseka Planinskega društva Zabukovica je potekala 4. tekma Savinjske orientacijske lige 2001/2002. Posvečena je bila mednarodnemu letu gora in 30-letnici začetkov orientacije v Planinskem društvu Zabukovica.
Na startu, ki je bil pri lovski koči Gozdnik, se je v pravih zimskih razmerah zbralo 33 ekip s 122 udeleženci iz planinskih društev Braslovče, Polzela, Vransko, Žalec, Šempeter, Prebold, Šmartno ob Paki, Vinska gora in Zabukovica. Cilj je bil pri planinskem domu na Homu, kjer je organizator poskrbel za čaj in malico. V posameznih kategorijah so zmagali: v kategoriji mladi planinci
do 6. razreda druga ekipa PD Zabukovica, v kategoriji 7., 8. in 9-razreda druga ekipa PD Braslovče, ki so prvo mesto osvojili tudi pri mladincih in veteranih, pri članih in družinah pa je prvo mesto osvojilo PD Zabukovica. Nagrado za fair play je prejela ekipa PD Prebold.
Na državno prvenstvo v orientaciji, ki bo sredi maja na Koroškem, so se uvrstile ekipe: v kategoriji do 6. razreda Braslovče in Zabukovica, v kategoriji 7., 8. in 9- razreda Braslovče in Vransko, pri mladincih Braslovče in Vransko, pri mlajših članih Zabukovica in Vransko, pri članih Polzela in Braslovče in pri družinah Polzela in Zabukovica.
T. Tavčar
Mladi žalski strelci, državni rekorderji
V	aprilu je bilo v Leskovcu pri Krškem državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za mlajše kategorije. Nanj so se po predhodnem uspešnem tekmovanju na regijskem prvenstvu v Hrastniku uvrstili tudi mladi strelci Strelskega društva JUTEKS iz Žalca.
V	Leskovcu so nastopih štirje pionirji, stari do 15 let in pet mlajših mladincev, stari do 17 let. Na vzorno urejenem montažnem strehšču v telovadnici Osnovne šole v Leskovcu so najprej nastopih pionirji. Ekipa pionirjev v postavi: Žiga Domjanič, David Skončnik in Nejc Balažič, ki je konec tekmovalne sezone državne hge (7 kol) v skupnem seštevku osvojila prvo mesto med 18 ekipami, kohkor jih je v ligi tekmovalo, je bila med favoriti za stopničke, kar se je
tudi uresničilo. Ekipa je osvojila tretje mesto, v konkurenci 28 ekip, kar je vsekakor uspeh za mlade strelce. Veselje trenerja Janka Melanška pa je pripravil Žiga Domjanič, ki je med 120 posamezniki zasedel odlično tretje mesto in bronasto kolajno z rezultatom 181 krogov od 200 možnih. Po tem uspehu se je odločil, da s strelskim športom nadaljuje v vrstah mlajših mladincev. Med strelci iz naše občine je odličen rezultat dosegel tudi Davor Mlinarič, ki je med posamezniki osvojil 4. mesto.
Ekipa mlajših mladincev SD Juteks je bila v letošnji državni ligi nepremagljiva in je prišla na državno prvenstvo z enim samim ciljem -zmagati. Čeprav so se pred tekmo shšala tudi drugačna mnenja iz strokovnih vrst konkurenčnih ekip, je ekipa treh članov v sestavi: Uroš
Vogrinc, Marko Karlovčec in Dušan Gračner uspela zdržati močan psihični pritisk. Celo več.
Po končanem tekmovanju so morah sodniki ponovno pregledati vse tarče omenjenih strelcev, saj je bil na vehko veselje trenerja in strelcev dosežen nov državni ekipni re-
tudi nov osebni rekord. Uroš Vogrinc je dosegel 379 krogov in Dušan Gračner 378 krogov, kar kaže vehko izenačenost ekipe. V naslednji tekmovalni sezoni bosta Uroš Vogrinc in Marko Karlovčec nastopala že za mladince.
Odličen uspeh je v konkurenci
Zmagovalna ekipa (od leve proti desni): Uroš Vogrinc, Dušan Gračner in Marko Karlovčec.
Karateisti iz Trnave in Šempetra
Pod okriljem Karate kluba SHITO-RYIJ Celje v Savinjski dolini pod vodstvom trenerja Matjaža Čedeta delujeta že nekaj let dve izredno močni karate sekciji, in sicer Sekcija Trnava in Sekcija Šempeter. Ime kluba je sorazmerno dolgo, saj ima poseben pomen. Ime SHITO je sestavljeno iz ideogramov imen dveh starih japonskih mojstrov Itotsuja in Higaonne. RYU pa pomeni pot. SHITO-RYIJ torej pomeni stil karateja.
V karate sekcijah Trnava in Šempeter trenirajo mladi karateisti, večinoma osnovnošolci in srednješolci, ki se udeležujejo različnih tekmovanj. Trenirajo pa tudi starejši člani, saj je SHITO-RYU karate primeren za vsakogar. Je namreč klasični stil karateja, kjer se lahko, poleg pridobivanja telesne kondicije in spretnosti, učijo različnih tehnik obrambe in napada, spoznavajo kate in športno borbo, vsebuje pa tudi učenje samoobrambe. Za vsakega nekaj. Če ga prav razumemo in treniramo, je pravzaprav način življenja.
Karate sekcija Šempeter je starejša in deluje že od leta 1994 v OŠ Šempeter. Njen najprizadevnejši član je Sašo Privšek, saj trenira že od vsega začetka. Sekcija Trnava pa je nekoliko mlajša, njeni začetki segajo v leto 1997.
Delo v klubu predstavljajo Uidi priprave na tekmovanja, kjer tekmovalci najlažje preverijo svoje znanje in sposobnosti. Redno se udeležujejo vseh državnih vsestilskih prvenstev in drugih pokalnih turnirjev v Sloveniji in tudi v tujini, tekmovalci obeh sekcij pa dosegajo odlične rezultate. V zadnjem mesecu so se udeležili močnega mednarodnega turnirja na Madžarskem, osnovnošolci pa so se preizkusih še na osnovnošolski karate ligi, ki je bila v Štorah.
Karate klub iz mesta Pecs na Madžarskem se je tokrat izkazal kot odličen gostitelj, saj se je povabilu na turnir odzvalo kar 340 tekmovalcev iz 28 klubov iz naslednjih držav: Slovenije, Makedonije, Jugoslavije,
Hrvaške, Madžarske, BiH in Romunije. Karateisti sekcij Šempeter in Trnava so uspešno zastopali barve svojega kluba in v različnih težavnostnih kategorijah - katah posamezno dosegli kar 17 odličij. 3. mesta in bronaste medalje so osvojili Tadej Vodlak, Suzana Ocepek in Veronika Grabner (v dveh kategorijah), srebrne medalje in 2. mesta Jurij Bugarin, Živa Berk, Jožef Stiplošek, Danijel Ocepek, Miša Podpečan, Naike Makuc, Aleš Grdjan in Jana Lobe (Aleš in Jana v dveh kategorijah). 1. mesto pa sta k dvema že osvojenima medaljama dodali še Suzana Ocepek in Naike Makuc. Izkazala pa se je tudi ekipa deklic, ki je v kategoriji kate ekipno premagala vse nasprotnice ter tako pristala na najvišji stopnički. Malo manj uspešna pa je bila ekipa mladincev; Jurij, Sašo in Jožef so na koncu za las zgrešili tretje mesto in tako brez medalje pristali na nehvaležnem, a še vedno odličnem, četrtem mestu.
Tekmovalci obeh sekcij so svoj uspeh nadgradili tudi v Štorah, kjer so se s svojimi vrstniki pomerili v kategorijah kate posamezno in kate ekipno ter s seboj domov prav tako odnesh nekaj odličij. Uspešni so bili: Ana Juhart - 2. mesto, Neža Justinek - 3. mesto, Aleš Grdjan - 1. mesto, Januš Juhart - 2. mesto, Stanči Pančur - 3- mesto, Tadej Vodlak - 1. mesto, Matic Šketa - 3. mesto.
V kategoriji kate ekipno so Tadej Vodlak, Stanči Pančur in Aleš Grdjan osvojili 2. mesto ter srebrno medaljo, na tretjem mestu pa so pristali Grega Šketa, Mahe Šketa ter Januš Juhart.
Trener Matjaž Čede je ponosen na svoje tekmovalce in dodaja: “Ljudje nas ne poznajo, razen tistih seveda, ki trenirajo. Večina ljudi še vedno misli, da je karate pretepanje, vendar je odvisno od tega, kakšne izkušnje imajo s tem. Karate je šport kot drugi. Je seveda tudi borilna veščina, ki pa je ne smemo uporabljati za pretep. To poskušamo razložiti in prenašati tudi na naše mlade karateiste in vem, da nam to dobro uspeva.”
Alenka Koštomaj
kord 1140 krogov, kar je za 9 krogov bolje od starega.
Tudi posamezno je v močni konkurenci (32 strelcev) Marko Karlovčec nastreljal 383 krogov od 200 možnih, kar mu je prineslo tretjo stopničko, bronasto kolajno in vpis v katalog perspektivnih mladih športnikov olimpijskega komiteja Slovenije. Za Marka je bil ta dosežek
Šahovske vesti
Zmaga mojstra Ivačiča
Šahovski klub Griže je priredil že tretji ciklus turnirjev v aktivnem šahu za leto 2002 - tempo igranja je bil 2 x 15 minut na igralca, po švicarskem sistemu 7 krogov. Nastopilo je 36 najboljših šahistov iz Slovenije. Zmago si je priboril mojster Vladimir Ivačič iz Domžal pred Fide mojstrom Danijem Vombekom iz Griž in Fide mojstrom Marjanom Črepanom iz Petrovč. Deseto mesto je osvojila Ksenija Novak, pri mladincih pa je bil najboljši Jernej Novak.
Na turnirju v Žalcu 40 slovenskih šahistov
Šahovski klub Žalec je priredil drugi ciklus turnirjev v aktivnem šahu za leto 2002 - tempo igranja je bil 2 x 15 minut, po švicarskem sistemu. Nastopilo je 40 najboljših slovenskih šahistov, med njimi kar štirje mojstri in 15 MR To je bil eden najmočnejših turnirjev v Žalcu. Zmagala sta domačina oče in sin Dušan (5 točk) in Franc Brinovec (5,5 točk). Sledijo: Fide mojster Marjan Črepan iz Kasaz, Vladimir Ivačič iz Domžal, Fide mojster Hinko Jazbec iz Trbovelj in Fide mojster Dani Vombek iz Griž. Pri
mlajših mladink dosegla tudi Polona Bitenc, ki je za las zgrešila tretje mesto v zadnji seriji. Zadela je 367 krogov in zasedla četrto mesto, kar je vsekakor vzpodbudno za mlado žalsko strelko. Na tekmi je nastopil še peti mlajši mladinec Matej Drobne, ki pa je od prevelike želje po dobrem rezultatu uspel nastreljati le 349 krogov.	J. M.
mladincih je bil najboljši domači igralec Boštjan Šumiga, pri ženskah pa Suzana Švent.
Najboljši šahisti v Grižah
V Grižah je v soboto, 13. aprila, in nedeljo, 14. aprila, potekalo državno prvenstvo v pospešenem šahu. V soboto se je na ekipnem prvenstvu pomerilo 34 ekip.Državni prvak v ekipnem delu je postala Piramida Maribor z osvojenimi 28,5 točkami, drugo mesto je pripadlo ekipi NKM Maribor, ki je zbrala 27,5 točk, tretje mesto pa je zasedla ekipa Branika, prav tako iz Maribora, ki je zbrala 27 točk. Od ekip iz naše doline je najboljše mesto zasedla ekipa Griže L, ki je bila 8., ekipa Žalec I. je bila 14., 17. mesto pa je zasedla ekipa Savinjčan iz Šempetra. V nedeljo se je na posamičnem državnem prvenstvu v pospešenem šahu pomerilo 162 šahistov in šahistk. Državni prvak je postal Adrian Mikhalchishin, drugo mesto je pripadlo Leonu Maziju in tretje mlademu Juriju Borišku, vsi trije so zbrali po 8 točk - o vrstnem redu je odločil dodatni kriterij. Od domačinov se je najvišje uvrstil mojster Ivačič, ki je zasedel 11. mesto. Prvenstvo je bilo odlično izpeljano, v vlogi organizatorjev pa so se ponovno izkazali šahisti iz Griž.
Jože Grobelnik in Jure Blatnik
V spomin IVANU PEVNIKU
Na polzelskem pokopališču so pospremili k zadnjemu počitku Ivana Pevnika, prizadevnega športnega delavca, šahista in predsednika Šahovskega kluba Savinjčan iz Šempetra.
Ivan Pevnik se je rodil 2. maja 1946 v Velenju, kjer je preživljal otroška leta in se kasneje v velenjskem rudniku izučil za ključavničarja. Kmalu se je preselil na Polzelo, kjer si je ustvaril družino. Bil je ljubitelj šaha in nogometa. Pri ŠK Savinjčan iz Šempetra so ga izvolili za predsednika in prav Ivanova zasluga je, da je klub zaživel in privabljal čedalje več članov. Ivan je bil organizator številnih prijateljskih in tudi mednarodnih srečanj ter novoletnih šahovskih turnirjev. Njegova hčerka Ivica in sin Robi nadaljujeta očetovo športno pot; sin kot odličen nogometaš pri Olimpiji v Ljubljani, hčerka pa kot atletinja pri Kladivarju v Celju.
Za Ivanom ostaja praznina. Žena Marinka je izgubila dobrega moža, otroka skrbnega očeta, športniki NK Šalek iz Velenja in šahisti pa odličnega predsednika in športnega delavca.
Jože Grobelnik
Sport
april2002
Atletski lepotec
Delavci nemškega podjetja Polytan so na stezo žalskega atletskega stadiona položili plastično oblogo. Obsežna prenova stadiona se je pričela lansko jesen in se počasi zaključuje. Slovenska otvoritev z atletskim mitingom bo 25. maja.
Stadion je popolnoma obnovljen. Obnovili so drenažni vodovodni in
elektro sistem. Za tek na 100 metrov bo na voljo osem stez, v krogu pa šest. Namestili so tudi skakališča za daljino, višino in skok s palico ter metališča za kroglo, disk in kladivo. Dela bodo stala 115 milijonov tolarjev, denar pa sta poleg žalske občine prispevala še fundacija za šport in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
T. Tavčar
Pri urejanju linij na 100-metrski stezi
Braslovčanke tretje
Ekipa OŠ Braslovče
Tretje mesto in bronaste medalje so osvojile: Polona Kumer, Nuša Rajovec, Ines Ribič, Patricija Turnšek, Petra Šket, Jasmina Sobočan, Tina Bukovec, Alja Bukovec, Nika Bizjak, Nives Horvat, Sara Tekavc, Lavra Jeromelj, trener Brane Strožar in vodja ekipe Emil Ribič.
V telovadnici OŠ Braslovče je potekal finale državnega prvenstva v odbojki za starejše deklice, na katerem so nastopile ekipe iz OŠ Vič-Ljubljana, OŠ Anton llkmar iz Kopra, OŠ Franjo Golob iz Prevalj in OŠ Braslovče. Vse ekipe so imele do finalnega turnirja kar dolgo pot, saj so morale zmagati na območnih, regijskih, četrtfinalnih in polfinalnih turnirjih.
Rezultati finalnega turnirja - OŠ Braslovče : OŠ Vič-Ljubljana 2 :1, OŠ
T. Tavčar
F. G. Prevalje : OŠ A. U. Koper 2 : 0, OŠ Vič - Ljubljana : OŠ A. U. Koper 0 : 2, OŠ Braslovče : OŠ F. G. Prevalje 0 : 2, OŠ F. G. Prevalje : OŠ Vič-Ljubljana 2 : 0, OŠ A. U. Koper : OŠ Braslovče 2 :0.
Končni vrstni red: 1. OŠ Franjo Golob Prevalje, 2. OŠ Anton Ukmar Koper, 3- OŠ Braslovče in 4. OŠ Vič-Ljubljana. Finalni turnir je vodstvo braslovške osnovne šole odlično pripravilo, za kar so bili deležni številnih pohval vodij ekip drugih osnovnih šol. Ob koncu so izdali tudi informativni bilten v besedi in sliki.
Trgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54
Albin Herman, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold,
tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626116

i	WjZ	r n 5 ^
		SLffdLAi
Članska ekipa nogometašev INDE Vransko s predsednikom Francem Sušnikom, trenerjem, tehničnim vodjem in igralcem, ki nastopa v 3. slovenski nogometni ligi - sever.
Nogomet na Vranskem
Nogometni klub Vransko tudi v letošnji sezoni nastopa s svojimi selekcijami v različnih kategorijah tekmovanja. Ekipa članov je v začetku tekmovalne sezone 2001/2002 k sodelovanju privabila domačega pokrovitelja INDE Vransko in tako nastopa pod imenom INDE Vransko v 3. slovenski nogometni ligi - sever. V svoji drugi tekmovalni sezoni med tretjeligaši se je ekipa okrepila z nekaterimi nogometaši prvoligaša iz Šmartnega ob Paki, ki igrajo na dvojno registracijo.
V 3. slovenski ligi - sever nastopa 14 ekip, ekipa INDE Vransko pa je
trenutno na 7. mestu, nasploh pa se zaradi izenačenosti ekip položaj na lestvici med 5. in 7. mestom stalno spreminja. Člansko ekipo tako čakajo v preostalih 7 krogih prvenstvenega tekmovanja še razburljivi boji za mesto v sredini lestvice.
V medobčinski nogometni zvezi Celje pa NK Vransko nastopa z ekipami mladincev ter starejših in mlajših dečkov. Izven tekmovalnega dela poteka redna vadba z najmlajšimi nogometaši - cicibani, ki se vneto pripravljajo za nastop v naslednji tekmovalni sezoni. Načrtno delo z mladimi nogometaši že kaže rezultate, saj je ekipa mlajših dečkov trenutno prva v 2. figi.
T. Tavčar
Končina in Šavorjeva na EP
V telovadnici I. OŠ Žalec je v soboto potekalo državno prvenstvo v karateju za člane in članice v katah in športnih borbah. Nastopilo je 157 tekmovalk in tekmovalcev iz 35 klubov.
Največ uspeha so imeli člani Karate kluba Žalec, ki so osvojili kar štiri naslove državnih prvakov: Teja Šavor v kategoriji do 53 kg, Damir
Vrbanič v kategoriji do 65 kg, Matjaž Končina v kategoriji do 75 kg, v absolutni kategoriji pa Mladen Stojič. Drugo mesto je v kategoriji do 60 kg osvojil Luka Marič.
Na evropsko prvenstvo, ki bo od 3-do 5. Maja v Tallinu v Estoniju, bosta v reprezentanci Slovenije nastopila tudi Teja Šavor in Matjaž Končina (na sliki).
T. Tavčar
Dve zmagi Hopslov
Savinjski Hopsi so v Hypoligi za uvrstitev od 1. do 8. mesta v zadnjih štirinajstih dneh dosegli dve pomembni zmagi. V 4. krogu so pred domačim občinstvom premagali odlično ekipo Geoplin Slovan z 89 : 81, v 5. krogu pa so v lokalnem derbiju gostovah pri ekipi Kemoplast v Šentjurju in ponovno zmagah z 90 : 84. Začetek srečanja z Geoplinom Slovanom je pripadal gostom, ki so povedli zli : 5 in 22 : 11, v nadaljevanju pa so Hopsi z odlično igro Tovornika, Ručigaja, Cizeja in Hughesa spravili Slovana na flkole-nax in v 18. minuti že vodih za 12 točk (43 : 31). Gostje so v nadaljevanju sicer izenačih (52 : 52), vendar so ob koncu slavili Polzelani.
Največ točk za domače je dosegel Tovornik (29). Na gostovanju v Šentjurju je največ -19 točk dosegel kapetan Blaž Ručigaj. Danes (24. april) ob 20. uri bodo Hopsi v domači dvorani v 6. krogu igrah z ekipo Zagorje Banka Zasavje.
T. T.
Še vedno pete
V nadaljevanju državnega tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi so žalske rokometašice doma brez težav, z rezultatom 32 : 25, premagale ekipo Gramiz Kočevje. Največ golov za Žalčanke je dosegla Tanja Dolar. V soboto pa so Žalčanke gostovale v Izoh in srečanje z ekipo Burja Izola izgubile s 34 : 28. Kljub porazu so že vedno na 5. mestu.
T. T.
Novo kegljišče
Društvo upokojencev Vrbje je za člane desetih upokojenskih društev iz žalske občine v soboto pripravilo prijateljsko-športno srečanje, na katerem so se pomerili v ruskem kegljanju, metanju krogov, pikadu in streljanju z zračno puško. To je bil hkrati uvod v letošnjo športno sezono, ob tej priložnosti pa so odprli novo rusko kegljišče, ki so ga kot darilo vrbenskim upokojencem zgradili člani Športnega društva Vrbje.
Na krajši slovesnosti ob odprtju je župan Lojze Posedel izrazil občudovanje nad prizadevnostjo in vitalnostjo upokojencev, prav tako pa nad pripravljenostjo pomagati starejšim, ki so jo pokazali člani
športnega društva. Predsednica DU Vrbje Pavhna Glušič se je prav tako zahvalila športnikom za darilo.
Tekmovanja, ki je sledilo, se je udeležilo 150 upokojencev, v posameznih panogah pa so se najbolj odrezali: pri ruskem kegljanju Ernest Lužar iz Vrbja, Andreja Fužir iz Šempetra; v metanju pikada Anton Hlupič iz Vrbja, Marija Lešnik s Polzele; pri metanju krogov: Ernest Lužar iz Vrbja, Marija Lešnik s Polzele; pri streljanju z zračno puško Ludvik Arnšek iz Vrbja, Romana Jurhar iz Žalca.
Športno društvo Vrbje je najboljši ekipi v ruskem kegljanju podelilo prehodni pokal, ki ga je prejela moška ekipa Društva upokojencev Griže.
T. T.
	LÄ ft i ^ “Ti				
WASm 	 i j.tE					1
Novo rusko kegljišče
TENIŠKA AKADEMIJA ŽALEC IN ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV OBČINE ŽALEC
ORGANIZIRATA
EKIPNO SAVINJSKO TENIŠKO LIGO
spomladanski del
Obveščamo vse teniške navdušence, da bomo v sredo, 8. maja 2002, ob 18. uri pričeli z ekipnim tekmovanjem po enokrožnem sistemu na igriščih v ŠC Žalec.
Ekipo sestavljata 2 igralca in največ dve rezervi. Vsak dvoboj ekip igra 3 tekme. Tekme posameznikov se igrajo na en set do 6 dobljenih iger, pri rezultatu 6 : 6 se igra podaljšana igra (tie break). Pri igrah dvojic se igra do 9, s podaljšano igro pri rezultatu 8 : 8.
V spomladanskem delu bo tekmovanje potekalo v enotni kategoriji, v jesenskem delu pa v vsaj dveh starostnih kategorijah.
Vse prijavljene ekipe bodo še pred začetkom tekmovanja prejele točen razpored tekem.
PRIJAVNINA JE 6.000,00 SIT. PRIJAV E SPREJEMAMO DO 30. APRILA
2002 NA ENEGA IZMED SPODNJIH NASLOVOV:
TENIŠKA AKADEMIJA ŽALEC, faks: 571 51 17, GSM 041 698 276 - Tomaž
ah
ZŠD OBČINE ŽALEC, faks: 713 68 83, GSM 041 248 564 - Uroš.
OTVORITEV TENIŠKE SEZONE ŠC ŽALEC - SOBOTA, 20. APRIL 2002, OB 10. URI
PRIJAVNICA ZA EKIPNO SAVINSKO TENIŠKO LIGO
KONTAKTNA OSEBA (kapetan)________________________________
TEL. (GSM)_______________________________________________
PRIJAVLJAM EKIPO_________________________________________
IGRALEC 1________________________________________________
IGRALEC 2________________________________________________
IGRALEC 3________________________________________________
IGRALEC 4________________________________________________
PODPIS KONTAKTNE OSEBE (kapetana)________________________
PRAVICO NASTOPA ULtyO NEREGISTRIRANI IGRALCI!
april2002
Piših a bralcev
Tretja velikonočna razstava v Drešinji vasi
SLOVENSKA KARITAS Sedaj pomoč tudi drugače
Slovenska karitas je letošnje leto začela z intenzivno pomočjo preko interneta v obliki forumov. Strokovnjaki odgovarjajo ljudem, ki se znajdejo v stiski, na različna vprašanja. Sistem omogoča tak način delovanja, ki zagotavlja popolno anonimnost spraševalcev in enostavno moderiranje strokovnjakov. Mnoga vprašanja, ki bi ostala neizrečena in skrita, najdejo tu svoje mesto. Namen pogovorov s strokovnjaki je predvsem preventivnega in informativnega značaja. Pomaga pa tudi pri odkrivanju stisk in težav in reševanju le-teh še v obdobju, ko jih je razmeroma enostavno rešiti. Pogovori po internetu - anonimno Pomoč zasvojenim -Skupnost Srečanje Program pomoči zasvojenim in njihovim svojcem. Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavec. pogovori.karitas.si SOS: OSO 12 21
Nadomestno civilno služenje
Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesto služenja in potek...
Za vas odgovarja Alojzij Štefan, vodja službe za NCS pri Slovenski karitas.
pogovori.karitas.si tel.: 01/300 59 60 Pomoč ženskam in materam v stiski
V Vas raste novo življenje, Vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v Vaši družim glavno besedo nasilje? Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini? Za vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pelikan - Karitas, pogovori.karitas.si tel.: 01/366 77 21 Materialna pomoč Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste, kam in na koga se lahko obrnete? Za vas svetuje in moderira dipl. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas Ljubljana. pogovori.karitas.si tel.: 01/439 21 30
igiE NAS NAJDETE: http://www.karitas.si ali http://nied.over.net
Pisma bralcev
Spoštujmo praznike in slovensko zastavo!
Približujeta se dva lepa pomladanska praznika: 27. april - dan upora proti okupatorju in 1. maj - praznik dela.
V tem času je narava že odeta v razkošno zelenje. Prvo cvetje in sadno drevje je odcvetelo, pojavijo pa se že tudi mogočnejše rože po vrtovih, travnikih in postopoma tudi v gorah.
Ob prazničnih dneh se spodobi, da domove in poslovne zgradbe okrasimo z našo lepo slovensko zastavo. V zadnjih letih smo na to državljansko dolžnost nekoliko pozabili. Na to pomembno obvezo, ki na določen način kaže na našo pripadnost in narodnostno zavest, so v zadnjih mesecih opozorili na nekaterih zborih in skupščinah, pa tudi na javnih razgovorih.
Ob proslavljanju 820-letnice mesta Žalec želimo, da bi kraj pridobil lepši in prijaznejši videz. Do osrednje prireditve v jeseni je še 17 tednov. Pohitite in ne pozabite na slovensko zastavo!
Janez Meglič Član sveta MS Žalec
Prisrčna zahvala dekanijski Karitas Petrovče
Razočaranje nad Območnim sindikatom tekstilne industrije
Delavke Scala Zarja, Modna konfekcija, d. d., Petrovče smo bile prijetno presenečene nad pismom petrovškega Karitasa, ki nas je obdaril z lepim darilom za velikonočne praznike in nam s tem pomagal v zelo težki situaciji, v kateri smo se znašle, saj od januarja letošnjega leta nismo dobile osebnih dohodkov, ker je šla naša družba z dnem 21. 2. 2002 v stečaj. Koliko pomeni topla beseda sočloveku, ki je v stiski, koliko pomeni občutek, da se te nekdo spomni ob tovrstnih praznikih in ti ponudi pomoč. To vemo sedaj tudi delavke SCALE Zarja in se še enkrat toplo zahvaljujemo patru Vančiju Arzenšku in njegovim sodelavcem, posebno ga. Ivanki.
Zelo pa nas je razočarala celjska Območna organizacija sindikata tekstilne industrije, saj v času stečaja, kljub pozivu in klicu, ni prišel nihče od predstavnikov sindikata, da bi vsaj omilil bolečino in stisko, da bi imele vsaj občutek, da nekdo stoji za nami. Tildi na dan, ko smo delavke dobile knjige, ni bilo nikogar na spregled. Najbolj žalostno pa je, da smo po enem mesecu od stečaja, 22.3- 2002, izvedele od sodelavke (ne od sindikata), da je možno izplačilo enkratne denarne pomoči, ki nam naj bi jo izplačal sindikat. Območni sindikat Celje je o tem vztrajno molčal mesec dni. Delavke smo plačevale sindikalno članarino, nekatere dolga leta, ki je za tekstilne osebne dohodke kar velika, nazadnje pa nismo dobile niti informacije o osnovnih pravicah, ki nam pripadajo ob stečaju podjetja. Vodstvo Območnega sindikata Celje pa se je čutilo prizadeto, ker je sodelavka obvestila Republiški sindikat o vseh teh nepravilnostih oz. pomanjkljivostih, ki se dogajajo na Območnem sindikatu. Zadalo nam je še zadnji udarec, saj smo delavke, ki nismo članice sindikata, dobile za velikonočno darilo na velikonočno
soboto priporočeno pismo, v katerem je bilo navedeno, da je potrebno za prijavo terjatve v stečajno maso plačati 12.000,00 SIT, čeprav je bilo po zadnjem obisku sindikata dogovorjeno, da bo za nečlanice sindikata skupni račun od 10.000,00 do
15.000,00 SIT glede na trenutno finančno stanje vseh delavk, ki smo izgubile službo in glede na solidarnost sindikata. Po praznikih pa je vodstvo sindikata tekstilnih delavcev vse to zanikalo in dejalo, da naj sprejmemo ponudbo za 12.000,00 SIT ali pa iščemo pomoč “pod milim nebom" kogarkoli od odvetnikov. Res prisrčna hvala za darilo sindikata ob velikonočnih praznikih! Dekanija KARITAS iz Petrovč je zajela vse delavke, ki smo izgubile delo, čeprav prihajamo tudi iz krajev, ki ne spadajo v to dekanijo.
Delavke smo ogorčene in ne razumemo, zakaj so nam izstavili tako visok račun, saj je sindikat plačan od države, me delavke pa nismo prejele niti osnovnega plačila. Zdaj moramo plačati še odvetnika, da bomo dobile nazaj osnovno, ki nam pripada za golo preživetje!
Delavke SCALA ZARJA iz Petrovč si zastavljamo vrsto vprašanj: Ali se lahko sindikat znaša nad delavkami zaradi upravičene kritike nadrejenih v Ljubljani? So ravnali pravilno, da so nas - delavke pustili v tako krutem položaju, kot je stečaj, same? Ali delavci še sploh potrebujemo takšen sindikat? Je to sploh sindikat delavcev ali je to sindikat...?
Delavke in delavci SCALA ZARJA, Modna konfekcija d-d.
Protestno pismo Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Ljubljana
Člani borčevske organizacije -Občinskega odbora ZZB NOV Žalec, zbrani na letni skupščini dne 23. marca 2002, odločno protestiramo proti ponovnim in nenehnim poskusom razvrednotenja narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, ki je bil sestavni del svetovne protifašistične in protinacistične koalicije in ki je leta 1945 slavil popolno zmago nad to pošastjo, ki si je hotela podrediti in zasužnjiti celoten svet, naš narod pa dobesedno zbrisati - uničiti.
Narodnoosvobodilni boj je terjal veliko žrtev tudi zaradi grozljivih početij domačih izdajalcev, ki so se, ali zavestno ali na različne načine zapeljani, pridružili okupatorju. Tako so se postavili proti lastnemu narodu, proti osvoboditvi in podpirali zlo-namerstvo okupatorjev. In danes še redki pripadniki kvizlingov, žal pa tudi že nekateri mlajši - člani desničarskih strank žele, da bi resničnost dogodkov prevrednotili, marsikatera njihova grozodejstva in zmote pozabili in kar je povsem nesprejemljivo, da bi jim postavljali še spomenike.
Nikjer v Evropi si niso upali kvizlin-gi niti neposredno po vojni, niti dandanes tako dvigovati glave in zahtevati nemogoče. Z izdajalci niso nikjer ravnah v rokavicah. Maščevanje nad poraženimi okupatorji in domačimi izdajalci je bilo po vsej Evropi zaradi vseh strahot in zločinov, ki so jih vsa leta počenjali, pričakovano in upravičeno. Uidi naša organizacija danes obžaluje in obsoja nekatere izvensodne poboje, ki so bili razkriti v zadnjih letih. Vendar pozivamo vse razumne in dobronamerne dejavnike, da vendar že nehajo preštevati kosti
Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas je s pomočjo turistične sekcije na cvetno soboto in nedeljo, 23. in 24. 3. 2002, pripravilo razstavo velikonočnih dobrot in pirhov.
Razstavo, ki je privabila veliko obiskovalcev, je blagoslovil petrovški župnik Ivan Arzenšek, pred blagoslovom pa so za popestritev zapeli Vandrovčki iz Petrovč. Na otvoritvi je spregovoril član turističnega društva Petrovče Ivan Pilih. Škoda, da razstave niso obiskali nekateri povabljeni predstavniki občine. Opažam, da je tudi zelo malo zanimanja raznih medijev, ki bi lahko veliko prispevali k razpoznavanju turizma v kraju oziroma širši okolici.
Letos je bila razstava zasnovana širše, saj so poleg pridnih vaških gospodinj sodelovali tudi: Aktiv kmečkih žena Petrovče, Vrtec Petrovče, Vrtec Levec, stanovalci doma Nine Pokorn Grmovje, Pekama in slaščičarna Brglez, za
po tolikih letih. Uidi cerkev naj ne hujska in podžiga sporov med političnimi strankami in tako med ljudmi. Popuščanje cerkvenim zahtevam je nedopustno. Pričakujemo odločnejše stališče in ukrepe naše zakonodaje in izvršilne oblasti do oseb teh pojavov. Saj se imamo vendar za napredno državo.
Hkrati odločno obsojamo nekatere nerazumljive in nepremišljene ukrepe denacionalizacije in lastninjenja, predvsem pa smo proti pretirani razprodaji našega gospodarstva in bank tujcem.
Skrbi nas naša samostojnost.
Naša oblast mora bolj učinkovito poskrbeti za usodo brezposelnih in za visok odstotek revnih - socialno ogroženih. Uidi boj proti vsem oblikam zasvojenosti, zlasti drogam, ni dovolj učinkovit.
Za udeležence skupščine Vladimir Gorišek
Ali za nas invalide ni prostora?
Sem 42-letna invalidka iz okolice Žalca in prav v Žalcu se vsak dan srečujem s problemom parkiranja na prostorih, označenih za invalide. Običajno so le-ti zaparkirani z avtomobili neinvalidov.
Boh me, da ljudje niso bolj obzirni do drugih, ki so pač, na žalost, tako ah drugače hendikepirani. Menim, da bi morah biti na takšne voznike bolj pozorni in jih ustrezno kaznovati.
Najbolj pa sem presenečena, ker v središču Žalca (na Šlandrovem trgu) na prostoru, namenjenemu za parkiranje invalidov, že dolgo stojita dve smetiščih kanti. Sprašujem se, ah bi
okrasitev dvorane pa je poskrbel vrtni center KALIA iz Drešinje vasi. Ker je bila razstava na cvetni teden in ker staro izročilo pravi, da je velika noč družinski praznik, so naši vrh fantje in možje na kmetiji Žagar izdelali največjo butaro v petrovški baziliki (17 metrov). Člani PGD so butaro nesli v Petrovče k žegnu in jo postavili ob zvonik cerkve. Segala je skoraj do zvonov. S tem lepim običajem smo želeh našim mlajšim rodovom prikazati bogastvo naroda in prepoznavnost. Ob tej priliki bi se rad prisrčno zahvalil vsem za pomoč, posebno Avtohiši Drev, Arki, d.o.o., Žalec, SM Savinjski trgovski družbi, Mercator-ju, d. d., Celje, s.p. Soča Celje.
Vloženega je bilo veliko truda in časa ter dobre volje, da smo dosegli načrtovani cilj. Hvala še enkrat vsem, ki dobro mislite. Čez leto dni pa zopet na svidenje.
morah imeti na avtu namesto znaka za invalide smetiščno kanto, da bi lahko parkirah na prostoru, ki je namenjen za tako ah drugače prizadete ljudi. Prepričana sem, da bi kante prav gotovo lahko premestili na kakšen drug prostor in s tem omogočili tudi invalidom izpolnjevanje pravic, ki jih imajo in ki si jih niso izmislili sami.
Sonja Teržan
Pojasnilo SIPRA v zvezi z ogrevanjem stanovanj v mestu Žalec
Odgovor na javno vprašanje v marčevski številki Utripa
Kot upravnik večstanovanjskih objektov v Žalcu in upravljalec centralne kotlovnice, ki izvaja ogrevanje v mestu Žalec, dajemo pojasnilo v zvezi s problematiko dvojnih cen pri ogrevanju stanovanj v mestu Žalec:
Po uveljavitvi stanovanjskega zakona v letu 1991 so se nekateri bivši imetniki stanovanjske pravice odločili za odkup stanovanj v skladu z veljavno zakonodajo.
Z lastništvom stanovanj so v ustreznem deležu poštah tudi solastniki centralne kotlovnice, ki izvaja ogrevanje večine stanovanj v mestu Žalec.
Lastnikom je verjetno znano dejstvo, da lastništvo nepremičnine prinaša določene obveznosti, med katerimi je tudi skrb za redno vzdrževanje, katerega je mogoče izvajati le ob zagotovitvi potrebnih sredstev.
Lastniki notranjost stanovanj urejajo in vzdržujejo sami v skladu s svojimi interesi in seveda finančnimi zmožnostmi, na kar upravnik nima vpliva.
Pristojnost upravnika pa je vzpodbuditi lastnike k rednemu vzdrževanju skupnih prostorov ter skupnih delov in naprav do te mere, da se prepreči škoda in da zaradi opustitve določenih ukrepov ne pride do zastoja v funkcioniranju naprav (tudi izpada ogrevanja).
Zaradi večjega števila solastnikov kotlovnice ni mogoče v sistem odločanja vključiti vseh solastnikov, temveč se interesi lastnikov uresničujejo preko članov kurilnega odbora.
Kurilni odbor šteje 9 članov. Vsak član pokriva interese lastnikov v določenem številu zgradb (po ulicah). Članov ni izbral upravnik, temveč so bik imenovani na zborih lastnikov.
V pristojnosti kurilnega odbora je med drugim tudi odločanje o izvedbi vzdrževalnih del in ukrepov, ki pomenijo racionalizacijo.
Etažni lastniki stanovanj (fizične osebe) so poleg stroškov v zvezi z dobavo toplotne energije dolžni pokriti tudi strošek, ki nastane v zvezi z vzdrževanjem centralne kotlovnice, medtem ko za najemnike stanovanj zagotovi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del lastnik stanovanj.
Glede na to, da je bila v letu 2001 izvedena finančno obsežna investicija, je Občina Žalec, ki je lastnik večine najemnih stanovanj, za izvedbo vzdrževalnih del, iz sredstev najemnin, prispevala sredstva v skladu s solastniškim deležem kotlovnice.
Torej v primeru določanja cene ogrevanja ne gre za to, da bi bili najemniki v privilegiranem položaju v primerjavi z lastnikom, temveč gre le za način zagotovitve sredstev.
Sistem obračuna najemnine je namreč naravnan tako, da se najemnikom centralno ogrevanih stanovanj točkuje, poleg inštalacije za centralno ogrevanje, tudi kotlovnica in toplotna postaja, ki sta neobhodno potrebni za dovod toplotne energije. Zato je povsem umevno, da najemnik za izvedbo vzdrževalnih del ni dolžan prispevati sredstev za ta namen, temveč ta sredstva zagotovi lastnik
najemnega stanovanja iz najemnin.
Položaj etažnega lastnika in najemnika je pri določanju cene za m2 ogrevalne površine enak v tistih primerih, ki so pred izvedbo privatizacije stanovanj iz števila točk izločili število točk za kotlovnico, kar pomeni, da kupci stanovanj niso poštah solastniki kotlovnice.
Pripominjamo, da z diferencirano ceno ogrevanja etažni lastniki niso prikrajšani.
V	bistvu so celo v ugodnejšem položaju, saj se sredstva za pokritje investicije odražajo mesečno preko cene ogrevanja in jim ni potrebno zagotoviti takojšnjih sredstev v celoti. Občina kot lastnik najemnih stanovanj pa je svoj delež poravnala v enkratnem znesku. Zadevo je torej potrebno obravnavati celovito.
Ko bodo etažni lastniki preko cene ogrevanja pokrili svoj delež investicije, se bo ponovno vzpostavila enotna cena ogrevanja za m2 stanovanjske površine.
Pri tem je potrebno omeniti, da nam je bilo upravljanje kotlovnice poverjeno leta 1993 z namenom zagotovitve nemotene oskrbe stanovanj s toplotno energijo, nikakor pa ne zaradi ustvarjanja dobička, torej delujemo v tem delu na neprofitni bazi.
Zato trditev uporabnice naših storitev, da ob koncu kurilne sezone ni bil izveden poračun, ne drži.
Prepričani smo, da so uporabniki ogrevanja v večini zadovoljni, za kar smo se vse od prevzema kotlovnice trudili po najboljših močeh, jo redno vzdrževali, vzpostavili računalniško vodeni sistem nadzora nad toplotnimi postajami, s čemer je dosežen prihranek.
Vsekakor pa mora biti v skupnem interesu obdržati kotlovnico na doseženem nivoju, kar bo zagotavljalo še v nadalje nemoteno funkcioniranje.
Upamo, da smo s tem prispevkom uspeh pojasniti zadevo.
V	primerih nejasnosti in dvomov se lahko uporabniki storitev vedno oglasijo pri nas oziroma pri svojem zastopniku - članu kurilnega odbora.
Za PGD France Zavašnik
april2002
Mavrična zimska šola v naravi
Učenci petih razredov smo imeli v začetku marca na mariborskem Pohorju šolo v naravi. Ta oblika smučanja je na naši šoli že utečena. Udeležilo se je je večina učencev, doma so ostali samo tisti, ki so imeli zdravstvene težave.
Od devetinosemdesetih učencev je bila skoraj polovica začetnikov. S pomočjo strokovno usposobljenih vaditeljev so zadnji dan smučanja tekmovati vsi, kar je velik uspeh za učitelje in učence.
Način življenja in dela v planinskem domu je učencem všeč, navaja jih na samostojnost in odgovornost. Žal živimo v času, ko lahko vedno manj staršev svojim otrokom privošči takšen teden. Zato bi se rada zahvalila društvu za nenasilno komunikacijo Mavrica iz Žalca, ki je prispevalo sredstva za nekaj učencev, ki bi sicer morati ostati doma. Tako pa so preživeli nepozabne dneve, ki se jih bodo spominjati vse življenje.
Učenci in razredničarke 5. razredov I. OŠ Žalec
Prve objave
ljudje smo različni
Ljudje smo si zelo različni. Nekateri smo svetli, temni, veliki, majhni in različne narodnosti. Če bi v naš razred prišel Hrvat, upam, da bi ga lepo sprejeti. Vsaj jaz bi ga sprejel. Pomagal bi mu pri spoznavanju našega jezika in pri učenju. Pomagal bi mu, kadar bi potreboval pomoč. Postala bi dobra prijatelja. Čeprav smo si ljudje različni, bi se morali spoštovati. Med seboj bi morati biti prijazni in se imeti radi.
Žan Strožer, 3-a OŠ Petrovče
Moj dom
Sem Maruška in stanujem v vetiii-ki hiši ob prometni cesti. Ko pridem domov, najprej zagledam domačo ograjo in visoko bukev. Prva me pozdravi moja muca Liza. In še nekaj: mami žeti imeti svetlo rumeno hišo, jaz pa temno modro. Verjetno jo bomo pobarvali svetlo modro ati temno rumeno. Tako bo naš dom še lepši.
Maruša Grešak, l.a OŠPetrovče
Moji trenutki s starši
Že dolgo je od tega, ko sem bil skupaj z mamico in atijem, ker sta namreč ločena. Sedaj živim pri mamici.
Z mamico preživiva veliko časa skupaj. Večkrat greva na kakšen sprehod ati pa na kakšen pohod v hribe. Z atijem se še vedno videvava, ampak meni se zdi, da je on čisto pozabil na mamico, saj je nikdar, ko sva skupaj, ne omenja, mami pa me večrat vpraša, kako je bilo, ko pridem domov s srečanja z atijem.
Z atijem sem zelo rad skupaj, ampak on ima tudi zelo malo časa
zame in zato so ta srečanja zelo redka in zato sem še toliko bolj vesel, ko se vidiva.
Večino mojega dosedanjega življenja sem preživel skupaj z mamico in babico, ki je tudi zelo prijazna do mene. Z mamico greva skupaj vsako poletje na morje, razen če imam jaz kakšne druge načrte. Če pa pridem kdaj prepozno domov, je mamica zelo v skrbeh, zato vem, da me ima rada. Kar si najbolj žetim, je to, da bi biti spet vsi skupaj kot ena srečna družina.
Matej Žnidar, 8. r/9 OŠ Polzela
Hlače
Zjutraj hlače sem oblekla...
Ko iz šole sem prišla, hlače padle so na tla.
Soseda debela se je smejala,
ko brez hlač žalostna sem ostala.
Hlače grde greste v peč,
zato ker ne ubogate me več.
Zdaj pa nove sem dobila, dosti lepše, kot so prejšnje.
Petra Tekavc, 2.f OŠ Vransko-Tabor
Meni diši
Meni diši čokolada, saj od vedno imam jo rada.
Meni diši sladoled, velik kot vesoljni svet.
Meni diši jabolčna pita, saj vedno od nje sem sita.
Meni diši zrak, ki spominja me na oblak.
Diši pa mi tudi dom,
zato od njega nikoli odšla ne bom.
Sandra Jeromel, 7. c/9 OŠ Polzela
Ana Kotnik z giamo organizatorko natečaja Marijo Smrke na letošnjem natečaju mladih pesnikov v Preboldu
Ej, ti Ane Kotnik
Na sedmem natečaju mladih pesnikov, ki vsako leto poteka pod okriljem OŠ Prebold, je bila znova med šestimi nagrajenci tudi Ana Kotnik iz Andraža, ki je lansko leto presenetila s pesniško zbirko Anine sanje, s katero je pokazala, da sodi med tiste Savinjčane, ki imajo radi poezijo in rimo in tudi sami pesnijo ali celo bogatijo naš kulturni prostor s knjižnimi izdajami. Teh je bilo v zadnjih letih kar nekaj, zagotovo najmlajša med avtorji pa je Ana, ki letos končuje 9. razred devetletne osnovne šole na Polzeli.
O Ani in njeni knjigi smo se najprej pogovarjati z Mojco Cestnik, učiteljico na OŠ Polzela, ki je pripomogla, da so Anine pesmi zagledale luč sveta.
“Da lahko sanjamo z odprtimi očmi, vemo prav vsi. Toda mladim so sanje resničnost, saj so čiste in iskrene in še verjamejo vanje. Ideja za izdajo Aninih pesmi, ki se je spontano porodila nekega mrzlega dne, ko je Ana dobila nagrado na državnem srečanju mladih pesnikov, je hitro dozorela. Sanje se uresničijo le tistim, ki vztrajajo. In ker sta Anini poglavitni lastnosti odločnost in vztrajnost, so se njene sanje uresničile. Dokaz za to pa je simpatična, topla in otroško iskrena knjiga iz sveta najstnice, ki jo dopolnjujejo tudi ilustracije sošolke Ine Živanovič. Kakšne so torej Anine sanje? Predvsem optimistične. So odkrivanje čarov prve ljubezni, s tem povezanih zadreg in vročic ter iskanje besed iz situacij za “kakona-jmupovem”. Nam, malo starejšim, vse njene stiske in zgodbe prikličejo sedaj že sladke spomine, Aninim sošolcem in vrstnikom pa so pesmi dragocen zapis - za fante obvestilo, kako to doživljajo punce, za dekleta pa popis tudi njihovih stisk in pričakovanj. Poseben sklop pesmi sestavljajo še tiste, ki so se porodile ob opazovanju narave. Teh ni veliko, so pa nežne in prijetne. Ana v svojih, tudi ljubezenskih pesmih ne omenja imen. Njene pesmi so posvečene simpatiji ati kar ljubezni. Za dve pa vemo, komu ju je napisala. Prva je Veronika, s katero sta neločljivi že od male šole, v drugi pa je najstniško odkritosrčno izpovedala ljubezen staršem. Anine sanje so torej simpatičen in liričen zapis najstničnih sanj, upanj, radosti, veselj in občutij. Vse to je zapisala v preprostem pesniškem jeziku, z rimami in vsemi značilnostmi jezika, ki jih je spoznavala v pesmih starih mojstrov. Toda te pesmi so sodobne, sveže, večkrat iskrive in duhovite, odločne in všečne bralcem. Aninega pesnjevanja sem zelo vesela in upam, da bomo o njej in njenih pesmih še
lahko brati, saj mislim, da se je “zastrupila” s poezijo in da bo tudi v poznejših letih med njenimi aktivnimi ustvarjalci.”
Kaj pa o svojem pesnikovanju pravi 15-letna Ana? “Če sem odkrita, te pesniške zbirke ne bi izdala, če ne bi bilo učiteljice Mojce Cestnik in mojih staršev, ki so financirati izdajo knjižice, ki ima 51 strani, 31 pesmi in 14 ilustracij. Vse pesmi sem napisala v 7. razredu devetletke. Mislim pa, da je moja prva pesem nastala v 2. razredu osnovne šole. Od takrat dalje je v meni najbrž zorelo navdušenje za poezijo, ki je naravnost izbruhnilo v lanskem letu. Posledica tega so tudi pesmi, ki so bile izdane v samozaložbi in natisnjene v tiskarni Bizjak. Vsem, ki so mi pomagati pri tem dejanju, v prvi vrsti učiteljici Mojci Cestnik in staršem, izrekam vso zahvalo,” pravi Ana. “Pesem je tista, v kateri lahko najbolj odkrito izpoveš svoja čustva. Jaz sem jih, nekatere tudi na hudomušen način. V ta sklop sodi tudi letošnja nagrajena pesem Ej, ti, kjer prevladuje posebna igra osebnega zaimka “ti” in zelo vesela sem, da jo je kot tako pohvalil današnji gost Boris A. Novak. Nagrada je nova spodbuda za pisanje in hkrati tudi potrditev neke poti, po kateri bom morda stopala vse življenje. Sicer pa so pred mano še dijaška leta gimnazijke, študentska leta, služba, družina in vse, kar prinaša življenje dobrega in slabega.”
Ob pisanju pesmi in učenju mlada pesnica najde čas tudi za rolanje, igranje tenisa, smučanje, plavanje in svojo prijateljico Veroniko. Njene prijateljice so tudi knjige, TV in še marsikaj, kar ji bogati življenje in ji omogoča, da ima tudi lepe sanje.
D. \araglav
Letošnja nagrajena Anina pesem:
EJ,TI
Ej, ti!
Ja, ti!
Daj poglej me že enkrat v oči!
Ej, ti!
Ja, ti!
Daj reci, da nimaš moči, da bi mi priznal, da sem sonce tvojih dni in luna tvojih noči.
Ej, ti!
Ja, ti!
Ali sploh veš, kako všeč si mi?
Ej, ti!
Ja, ti!
Ja, ja, ti!
Ej, ti!
Ja, ja, ja, ti!
Ej, ti!
Neskončno všeč si mi!
Pa ne ti.
TI!
Kaj bo z ŽMC-jem?
Z Dominiko Sambolič, vodjo Žalskega mladinskega centra, sem se srečala na njen poslednji delovni dan. Zmotila sem jo pri zadnjih opravilih, Id jih je urejala za ŽMC, pri uvajanju novink v delo, namreč. Pravi, da so se žalski svetniki odločili, da ji ne bodo podaljšali delovne pogodbe. Zakaj? “Zato, ker jih s svojim magisterijem stanem preveč,” je povedala Dominika.
“Uradna obrazložitev zadržkov k podaljševanju pogodbe je bilo županovo osebno mnenje, da center ne gre v smeri, ki so si jo izbrali. V smer, ki so si jo žalski svetniki izbrali, center ne bo nikoli šel. Šel bo v tisto smer, ki si jo želijo mladi. Mladi so takšni, kakršni pač so, zato se mi ne zdi smotrno, da bi v ŽMC hodili samo ah večinoma ambiciozni mladi,” je izrazila svoje mnenje Dominika in dodala, da v ŽMC hodijo mladi, ki nimajo svojega prostora pod soncem in da ga s takšno politiko še kar nekaj časa ne bodo imeli.
Občinski svetniki so Dominiki sicer ponuditi delo v centru, vendar preko sistema javnih del, toda Dominika vztraja pri negaciji tovrstne zahteve, saj pravi: “Imam celo ustno izjavo župana, da lahko ostanem v ŽMC-u do konca njegovega mandata. Toliko o tem, koliko velja njegova beseda!”
Da obstaja bojazen o zaprtju vrat ŽMC-a z njenim odhodom, je potrdila z izjavo: “Odločitev občinskih svetnikov je, da se do 31. maja poišče nova oseba za vodjo ŽMC-a preko zavoda, če pa osebe ne najdejo, se odpove najemna pogodba za prostore ŽMC-a. Svoje mnenje sem svetnikom že povedala. Nasprotujem zaprtju centra, preden ne najdejo prostore za novega, saj res ni najboljši center, najslabši pa tudi ne. S takim mačehovskim odnosom občina kaže na dejstvo, da gre preveč denarja za tovrstne namene, da mlade ljudi spravi s ceste. Meni se ta vsota denarja za ŽMC ne zdi tako velika.”
Dominika pravi, da se center srečuje s številnimi problemi, kot so neustrezni prostori, v katerih ni mogoče prirejati ne akustičnih koncertov ne gledaliških predstav tudi iz razloga, ker sosed nad centrom izklaplja elektriko. Po Dominikinih besedah denar za ŽMC sicer gre iz občinskega proračuna, vendar pa je prepričana, da denar ne more rešiti slabega odnosa med občino in centrom in pomanjkljive komunikacije.
“Mladi, ki obiskujejo ŽMC, se bojijo, da bodo center zaprti. Na drugi strani pa je veliko mladih, ki sem ne zahaja iz protestnega ozračja, povezanega z Gregorjem Čulkom, češ, kaj pa lahko
sploh počneš v ŽMC-u. Res je, da ne moreš biti nepretrgoma aktiven že zaradi prostorske stiske,” je razložila Dominika.
Na vprašanje, če so se pri ustanovitvi centra zavedati, da populacija mladih nad 18 let ni primerna za te prostore, je Dominika odgovorila, da so se tega zavedati, vendar so si po njenem mnenju zmotno postaviti primarni cilj opremljanja in saniranja prostorov, torej miselnosti, da “nekaj bomo narediti, da center bo, da ne bo javnost rekla, da nismo nič storili, ne glede na to, za koga in kakšen naj bo ta center”.
“Mladi gotovo niso dobili tistega, kar so želeti. Kadar koti me na seji vprašajo, česa si mladi želijo, jim povem, da ni ustreznih prostorov. Javnost nam najbolj zameri, da so mladi v ŽMC-u marginalna populacija neaktivnih, ampak treba se je zavedati, da so to tisti mladi, ki se v Žalcu nimajo kam dati, ker jim kot mesto ničesar ne nudi. Ati javnost še ni uvidela, da Žalec propada?” se sprašuje Dominika.
V enoletni evalvaciji delovanja ŽMC-a pod njenim okriljem Dominika pravi, da je bilo do konca izpeljanih veliko projektov, ki so primerljivi tudi s tistimi iz večjih mladinskih centrov, vseh pa se seveda ni dalo izpeljati zaradi prostorske neustreznosti, pa tudi nezainteresiranosti žalske osnovne šole in bližnjih občin za ŽMC-evo ponudbo vsebin.
“Da center nameravajo po enoletni preizkusni dobi zapreti, se mi zdi sramotno. Ostali mladinski centri po Sloveniji so potrebovati tudi do 7 let, da so končno zaživeti. Tako hitro vreči puško v koruzo, je nespametno. Če pa so nekateri hoteti samo center, pred katerim se lahko stikajo, bi lahko pravočasno povedati!” je pripomnila Dominika.
In kaj je o usodi ŽMC-a povedal žalski župan? “Vsebina dela ŽMC-a ne opravičuje tako visokih sredstev, kot jih je predstavljala polna plača visoko izobražene vodje. Zato je občinski svet sprejel odločitev, da se delo v centru nadaljuje z obema zaposlenima prek javnih del in da se v dveh mesecih poišče dokončna odločitev. V vsakem primeru želimo ŽMC ohraniti in ga v delu, ki se nanaša na pomoč mladim, združiti s Podmornico. Drugi, tako imenovani zabavniški del pa potrebuje primernejše prostore. Zato sem kot župan imenoval odbor, ki ga sestavljajo Gregor Vovk Petrovski, Tanja Razboršek Rehar, Danica Jezovšek Korent in Gregor Audič in ki bo v roku meseca dni poiskal ustrezne prostore,” je povedal Lojze Posedel.
Emina Mešič
PROGRAM ŽMC-a - žalskega mladinskega centra ZA MAJ
Sreda, 8. 5. ob 17.00 OSNOVE OBLIKOVALA SPLETNE STRANI 2.del
Vodi: Borut Koprivnik Sobota, 11. 5. ob 10.-14. ASFALT ART - risanje po asfaltu za vse mlade po srcu
(parkirišče pri Študentskem klubu)
ob 10.-14.
BODYPAINTING - Tibor vam bo spretno porisal dele telesa
(parkirišče pri Študentskem klubu)
ob 10.-12.
SPRETNOSTNO KOLESARJENJE
(igrišče Športnega centra Žalec)
Petek, 17. 5. ob 15.00 GLASBA, ROLANJE IN BOLŠJI SEJEM - lahko boste prodali dele športne opreme, ki je ne potrebujete več (igrišče Športnega centra)
Sobota, 18. 5. ob 19-00 KONCERT SKUPINE THE DRINKERS ob prvi obletnici delovanja ŽMC-a s predskupinami STITCHES, XANTHOCHROID in DOLLY BELL
Torek, 21. 5. ob 17.00 ZAČETNA LEKCJJA IGRANJA NA
KITARO 2.del
Vodi: Borut Koprivnik
Petek, 24. 5. ob 19-00 POTOPIS: TAJSKA
Predava: Tina Rauh
Sobota, 25. 5- ob 12.00 DELAVNICA ZA DELO Z GLINO 2.
skupina, Vodi: Tibor Hercigoner
Četrtek, 30. 5- ob 17.00 FILMSKI VEČER
Žalski mladinski center, Ulica talcev la, 3310 Žalec, Tel.: 03/710-35-70
VABIJENI K OBISKU!
april2002
Savinjske zgodbe
Aninih
Prav na današnji dan je pred 90. leti v Šentjanžu na Dolenjskem stopila na pot življenja Ana Gregorčič, ki že nekaj časa živi pri hčerki Fančiški in njeni družini v Trnavi. Z njo smo se srečali v OŠ Trnava, kjer je skupaj z drugimi udeleženci z veseljem spremljala kulturni program letošnjega tradicionalnega srečanja krajanov, starih 70 in več let.
Ana Gregorič je nadvse ganjena nad pozornostjo, ki so ji jo ta dan izkazali organizatorji kot najstarejši udeleženki srečanja in njenemu bližnjemu rojstnemu dnevu. Z veselim obrazom in rosnimi očmi nam je povedala svojo življenjsko zgodbo. Rodila se je v kmečki družini in skupaj s sestrama in bratoma je preživljala mladostna leta v delu in ljubezni do zemlje. Leta 1931 se je poročila in
90 let
odšla iz rodnega Šentjanža v Hrastnik, kjer je mož delal kot rudar. Prišla so vojna leta. V noči mobilizacijske akcije je njen mož odšel s partizani in od
Ana Gregorič
takrat dalje ga Ana ni več videla. Padel je za domovino. “Ostala sem sama s tremi otroki in svojimi rokami,” je s solznimi očmi povedala Ana. Ponosna je, da je uspela izšolati in spraviti h kruhu vse otroke, pri čemer ne pozabi izreči zahvale državi, ki ji je pri tem pomagala, pa čeprav le s skromnimi sredstvi.
“Nisem bila redno zaposlena. Preživljala sem se s svojimi rokami in denarjem, ki sem ga dobivala po možu. Živeli smo skromno, zato znamo ceniti življenje. Če je človek navajen skromnosti, zna premagati marsikatero težavo.”
Ana je v Revirjih - Hrastniku preživela 60 let. Sedaj je vesela in zadovoljna, ker živi pri hčerki in njenem možu v Savinjski dolini in med ljudmi, ki so jo sprejeli za svojo. Kljub letom se dobro drži. Moti jo le, da slabo sliši in to kljub slušnemu aparatu.
Toda Ana je s spomini še vedno navezana na svoj rojstni kraj, kjer živi njen brat in njegova družina.
D. Naraglav
Vedra in čila zlatoporočenca Krebs
Zakonca Alojz in Frančiška Krebs iz Šešč sta praznovala 50-letnico zakonske zveze, kar sta tudi uradno potrdila. Civilni del zlate poroke v Savinovem likovnem salonu v Žalcu je opravil Valter Zupanc, cerkvenega, v župnijski cerkvi v Preboldu, pa župnik Franc Serec.
Zlatoporočenca sta imela težko otroštvo. Alojz se je materi dninarici rodil leta 1924 v Kamnici pod obrobjem Pohorja. Že kot otrok je moral poprijeti za delo in prav delo in govorice o boljšem zaslužku v Savinjski dolini so ga, komaj 15-letnega, pripeljali v Šešče k Lipovškovim, kjer je služil nekaj časa. Kmalu se je zaposlil v rudniku Zabukovica.
Potem pa je prišel čas druge svetovne vojne in Alojz je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder se je vrnil šele leta 1946.
Frančiška se je rodila leta 1928 v Gotovljah in tudi ona se je že kot otrok seznanila s trdim delom. Njena družina se je, ko je bila še otrok, preselila v Šešče, kjer sta starša hodila na dnino, Frančiška pa se jima je pogosto pridružila. Njena velika želja je bila postati šivilja, žal pa se je morala namesto tega zaposliti v Tekstilni tovarni v Preboldu. Alojz in Frančiška sta se spoznala po drugi svetovni vojni in se leta 1952 poročila. Pričela sta z gradnjo hiše, ki sta jo s pomočjo sosedov hitro dokončala. Rodili so se jima sin in dve hčerki. Sedaj imata že šest vnukov in dva pravnuka, ki ju radi obiskujejo, kar ju še posebej veseli.
Jesen življenja slavljenca uživata v miru, sreči in zadovoljstvu, ker sta še dokaj čila in zdrava in ker sta doživela tako lep jubilej skupnega življenja.
T. Tavčar
Zlatoporočenca Alojz in Frančiška Krebs
Premagati stisko
Kulturno društvo Gomilsko, ki mu predseduje Marija Rančigaj, je v soboto v goste povabilo Vido Žabot, ki je med Slovenci postala znana predvsem po svoji pogumni odločitvi, da po 2 5-ih letih zapusti red salezijanskih sester. Njenemu predavanju z naslovom Od stiske do stika je prisluhnilo več kot tristo ljudi.
Vida Žabot je po končani gimnaziji v Ljubljani odšla v Italijo, kjer živi in deluje še danes. Leta 1990 je diplomirala iz psihologije usmerjanja in klinične psihologije. Od leta 1983 je poučevala filozofijo, psihologijo in didaktiko na srednji šoli in fakulteti, od leta 1990 je bila tudi ravnateljica gimnazije in vrtcev. Ukvarjala se je s šolo za starše in zaročence, s tečaji za profesorje in vzgojitelje, z delavnicami za mladostnike in psihoterapijo. Leta 2000 je zapustila šolske prostore in se posvetila delu z materami, žrtvami najtežjih okoliščin. Lani je ustanovila
društvo za kvaliteto življenja vsej državi pripravlja delavnice. Metamorfoza, v okviru katerega po	K. R.
Vida Žabot je tudi na Gomilskem navdušila poslušalce
Pasijon po Mateju
Na cvetno nedeljo je v cerkvi sv. Marjete na Polzeli mladinska veroučna skupina, pri vseh treh svetih mašah uprizorila trpljenje Jezusa Kristusa.
Letos so verniki, ki so v cerkev prinesli okrašene butare, lahko poslušali evangelij po Mateju, neko-
liko drugače. Že na vhodu v cerkev sta jih pričakala rimska vojaka, ki sta delila t. i. pasijonske Uste. Na njih je bila zapisana vefikonočna misel in vloge, ki so jih odigrah: Mario Palir, Denis Pahr, Klemen Vodovnik, Alen Vodlan, Nataša Lokan, Emil Pocajt, Katja Štahl, Žiga Vaši, Nika Beloglave,
Jani Žalnik, Primož Zagoričnik, Davorin Govedič, Silvo Vodovnik in Sabina Florjane. Pri nastajanju uprizoritve sta pomagala Andrejka Lesjak in Gorazd Bastašič. Pasijon po Mateju pa je pripravil Sandi Mlakar, ki ga je tudi kostumsko, glasbeno in tehnično opremil.	S. M.
Spominska soba Slavka Šlandra
Razširitev zbirke Prebold skozi čas
V lanskem letu je Prebold dobil zanimivo zgodovinsko zbirko, ki omogoča pogled v razgibano družabno življenje v Preboldu in vaseh v preteklosti. Na ogled je niz eksponatov, od orodja obrtnikov, gospodinjskih pripomočkov, kmečkega orodja, dokumentov in slik. Temu naj bi se letos pridružilo še več eksponatov, saj je na voljo še veliko zbranega materiala,
veliko pa naj bi se še zbralo v prihodnje.
Odbor za pripravo zbirke namreč pričakuje, da se bodo ljudje odzvah na njihove prošnje in s podstrešij in iz ropotarnic prinesh še marsikaj, kar bi bilo vredno vključiti v zbirko. Še posebno veseU bodo raznih pripomočkov, orodij in drugih predmetov, ki so jih uporabljali v raznih obrtnih dejavnostih, saj naj bi imela obrt svoj razstavni prostor.
V preboldski graščini, kjer je zbirka na ogled, je še dovolj prostora, tako da se bo lahko zbirka dopolnjevala in bogatila daljše obdobje. Pri tem pa bodo svoj delež dali tudi strokovnjaki iz Pokrajinskega muzeja Celje, ki bodo odboru pomagaU s svojim znanjem in nasveti. Zbirko, v katero sodi tudi spominska soba Slavka Šlandra in NOB, si je mogoče ogledati vsako prvo nedeljo v mesecu od 10. do 12. ure, sicer pa po dogovoru. D.N.
Trgovina z mešanim blagom KOŠARICA
Pernovo 17/a (pri Veliki Pirešici), Žalec Tel. št.: 03/572 80 80

Trgovina KOŠARICA iz Pernovega pri Veliki Pirešici vas vedno znova preseneča, saj vam nudijo več izdelkov kot kdaj koli doslej po super ugodnih cenah, kot jih še ni bilo. Ponašajo se z odlično izbiro mešanega blaga in blaga za kmetovalce.__________________
Ta hip vas želimo opozoriti na ugodne cene pijač, veliko izbiro različnih vrst krmil in krmnih žit, škropiv in na odlično izbiro hrane za hišne ljubljence. Omeniti velja tudi ugodne cene motornih olj in vrtnih kosilnic.
Da pa njihov slogan KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE res drži, vam predstavljamo tudi nekaj cen:
PŠENIČNA KRMIL. MOKA 1 kg 22,90 SIT PESNI REZANCU kg	36,90 SIT
KRMNI JEČMEN 1kg	33,90 SIT
VRTNE KOSILNICE
že od	37.499,00 SIT dalje
Večje količine blaga lahko naročite po tel.: (03)572 80 80 in blago vam brezplačno dostavimo na dom.
VEGETAI kg	999,90 SIT	PTUJSKO TRAJNO	
SLADKOR 50/1 kg	163,90 srr	MLEK012/11	129,90 SIT
OLJE, solatno Petovar 11	449,90 SIT	BRIKETI HOBBY	
MOKA tip 500 25/1kg	92,90 SIT	DOG 15 kg	2.990,00 SIT
SIR EDAMEC 1 kg	999,90 SIT	ARIEL 4,5 kg	1.799,90 SIT
Savinjske zgodbe
april2002
Jože Križnik z darilom, nad katerim so bile presenečene tudi njegove krave.
Konja za Abrahama
Kjer je zraven neumorni turistični delavec Vlado Rančigaj z Vranskega, je jasno, da bo stvar “ratala”, kot je treba. Tako je bilo tudi prejšni mesec, ko je številna druščina z Vladom na čelu pošteno presenetila Jožeta Križnika, ki se je prav na ta dan srečal z Abrahamom.
Na dvorišče njegove domačije se je pripeljala kolona avtomobilov znancev in prijateljev s čisto posebnim darilom, šest mesecev staro žrebičko. Darilo so po posebnem protokolu izročili Jožetu. Ko je “župnik” v hlevu opravil blagoslov, je sledila priložnostna “fešta”, ki se je zavlekla pozno v noč. Prave “muke" pa so Jožeta čakale naslednji večer v gostišču Zmet, kjer je tudi uradno stopil v Abrahamovsko druščino ob neumornem igranju
ansambla Robija Zupana in drugih muzikantov, ki jih med Jožetovimi sorodniki ne manjka. Za glasbeno presenečenje so poskrbeli še godbeniki pihalne godbe iz Izlak in Okrogli muzikantje iz Laškega, ki so pripravili pravi humoristični show, saj so nastopih kot sestre in bili zelo aktualni glede na letošnjo EMO.
Ob številnih darilih, ki jih je prejel Jože, ne gre prezreti lesene samokolnice, ki je bila poleg sodčka vina opremljena še z brisalcem, volanom in hupo. Zelo izvirno je bilo kolo s prikolico z raznoraznimi delovnimi in razvedrilnimi pripomočki. Prejel je Uidi poseben izpit, na katerem so bile zapisane vse kategorije, zadnja mu dovoljuje še vožnjo od doma do gostilne pri Ančki. Nemalo znoja pa je Jože prelil ob vstopu med abra-hamovce, ko so ga neizprosni sodniki
dodobra zmasirali z vprašanji. Kljub dokaj zahtevni nalogi je preizkušnjo uspešno prestal in dobil veliko knjigo svojega življenja, katero je ilustriral Jože Napotnik.
Jožetu Križniku, ki ga mnogi poznajo predvsem kot izvrstnega muzikanta, saj je igral na kakšnih sedemsto ohcetih in ob številnih drugih priložnostih, so tokrat igrah in ga zabavah drugi. Že naslednje dni pa je znova raztegnil meh in bil v svojem pravem elementu. Še prej pa je svoji žrebički pozidal novo stajo. Jože si je že dolgo želel konja in zato so z darilom resnično zadeli žebelj na glavo. Kot večletni komandant Vranskega pustnega karnevala bo lahko še bolj impozantno odigral svojo vlogo in poveljevanje iz avtomobila odslej opravljal na konju.
D. Naraglav
Krajcarji iz Podvina
Mlad ansambel Krajcarji je pred tremi leti začel nastopati predvsem na manjših prireditvah in na raznih obletnicah, kjer so z vedrimi melodijami in humorjem razveseljevali poslušalce, ne samo v braslovški občini, od koder izhajajo, temveč tudi drugod.
Da bi se ansambel lotil dela bolj organizirano, jim s strokovnimi nasveti pomaga Mišo Melanšek, ki je
član popularnega ansambla Dan in noč iz Velenja, mnogi pa ga poznajo tudi z radia Polzela, kjer že nekaj let sodeluje kot napovedovalec in moderator raznih oddaj.
Ansambel Trio Krajcarji sestavljajo Drago Strojanšek in njegov sin David ter Dragov brat Franc Strojanšek. Igrajo kitaro, bas kitaro in harmoniko ter klaviature, vsi pa seveda tudi prepevajo. Drago in Franc sta samouka na področju glasbe, David
pa obiskuje glasbeno šolo. Ob lastnih skladbah, ki jih je napisal Drago, najraje igrajo melodije Mladih Dolenjcev, Slaka, Poljanška in slovenske narodne. Letos imajo vehke načrte. Do konca leta bi radi posneh skladbe za prvo kaseto in zgoščenko ter se pojavih vsaj na dveh festivalih narodno-zabavne glasbe.
T. Tavčar
Trio Krajcerji iz Podvrha
Najbolj talentiran tolkalist je Filip
Filip Miklavc, Dejan Tamše in Črt Ferant
Filip Miklavc s Polzele, navihani svetlolasi sedmošolec, ni samo dober učenec, pač pa tudi najbolj talentiran mladi tolkalist. Ta naziv so mu skupaj z nagrado podelili na državnem tekmovanju v Ljubljani, kjer je dosegel prvo mesto in magičnih 99 točk od 100-ih. S prvim mestom je Filip obranil naslov prvaka, ki si ga je na tovrstnem tekmovanju prislužil že pred tremi leti.
Filip je čisto po naključju s sedmimi leti začel igrah na tolkala. “Moja mama je profesorica violine. Ko sem jo nekega dne čakal, da bi zaključila uro, se nisem imel kam dah in sem šel na sprehod. Zaslišal sem, kako moj sedanji učitelj igra na bobne in tako me je navdušil za tolkala, da sem pozabil na željo po igranju kitare.”
Učitelj tolkal Dejan Tamše, ki je Filipa navdušil za to zvrst glasbe, pravi, da se je sprva ustrašil Filipove mladosti in navihanosti. “Na začetku je bil Filip zelo otročji, kar je bilo primerno njegovi starosti. Po enem letu dela, ko je dobil zlato priznanje na regijskem tekmovanju v Mariboru, sem se odločil, da ga prijavim na državno tekmovanje, in sicer v najnižjo 1. A skupino, ki je takrat še najbolj ustrezala njegovi starosti. Čeprav je bil Filip s svojimi osmimi leh najmlajši tolkalist na državnem tekmovanju pred tremi leti v Ljubljani, si je prislužil prvo mesto in zlato priznanje.”
Po zlatem priznanju na državnem tekmovanju je Filip dobil voljo in izreden interes za trdo delo: “Težavnost dela se je stopnjevala, Fihp pa je premagoval vse ovire in pridno prehiteval težavnostne stopnje, tako da sva kaj kmalu začela igrati s štirimi palicami, kar je značilno šele za srednjo glasbeno šolo. Filip je bil zaradi svoje predanosti zmeraj pred svojim časom in to se je še kako obrestovalo na letošnjem državnem tekmovanju. V dveh mesecih je naštudiral skladbo za tekmovanje, potem pa sva se tako rekoč dolgočasila še tri mesece do tekmovanja.”
Fihp pravi, da ne obstaja možnost, da bi tolkala zamenjal za kak drug inštrument, in dodaja, da se bo tolkalom predal do konca. Njegov učitelj utemeljuje Filipovo predanost dejstvu, da so tolkala tako zanimiva
in raznovrstna, da se jih je težko navehčah, in Fihp trenutno igra na približno 10 različnih tolkal. Če pa se že kdaj (po) dolgočasita, zaigrata nekaj na baterijo, tako za dušo.
“V šoh se potrudim, da obveznosh opravim čim bolje. Poleg obveznih vaj v žalski glasbeni šoli, ki jih obiskujem dvakrat na teden, vadim igamje na tolkala tudi v šoh, pred tekmovanji seveda ša pogosteje. Glede izostankov zaradi tekmovanj pa imava z razredničarko poseben dogovor,” je pojasnil Fihp.
Fihp pravi, da je imel pred tremi leh na nastopu na državnem prvenstvu zelo vehko tremo prav zaradi dejstva, da je bil takrat najmlajši tekmovalec. “Tokrat je bilo prisotne malo manj treme, saj sem bil zdaj enako star kot ostali tekmovalci. Sicer pa imam največ treme takrat, ko poslušam druge, še posebej glasbenike iz iste glasbene šole, s katerimi tekmujem. Včasih je bolje mižati in poslušati, kot
pa gledah,” svetuje Fihp.
Njegov učitelj pravi, da točno ve, kako se Fihp počuh pred nastopom, saj ima tudi sam vehko tremo med Filipovim nastopom. “Ko pride Fihp na oder, nima več treme, jo pa imam zato takrat jaz. Kar vroče mi postane!” dodaja Dejan Tamše.
Dejan Tamše je na svojega varovanca Filipa zelo ponosen in se tudi sam veseli njegovih uspehov, obenem pa je zadovoljen, ker se je poleg Filipa še eden izmed njegovih varovancev, to je Črt Ferant, uvrstil na državno tekmovanje in dosegel srebrno priznanje.
Filipu je poleg zlatega priznanja na državnem tekmovanju in laskavega naziva za najbolj talentiranega mladega tolkahsta pripadla tudi nagrada, in sicer plačan seminar pri priznanem tujem virtuozu na tolkalih, ki si ga bo Fihp izbral ob pomoči svojega učitelja. Vso srečo pri izbiri Fihp!
Emina Mešič
Alenka Kozole, desno zadaj žalska Ingrid, skrajno levo žalski Izi.
Bralna značka
Ridi I. osnovna šola Žalec je pripravila podelitev bralnih značk, ki je bila letos v znamenju humorja. Zaključni prireditvi za razredno in predmetno stopnjo sta bili v dvorani Doma II. slovenskega tabora, na obeh pa so si učenci ogledali pred-
stavo Vrbje, dober dan! in prisluhnili igralki Alenki Kozole.
V predstavi Vrbje, dober dan! sta nastopih gledališka skupina Linea in plesna skupina Pet pedi. Prvo vodi Karmen Štusej, drugo pa Breda Stepan, nastopajo učenci 3- in 4. razredov. Z njo so nastopih na
srečanju Mladi gledališčnik in Turizmu pomaga lastna glava. Avtorica izvirnega besedila, ki govori o obisku ekipe TV Dober dan v Vrbju, je Karmen Štusej, ki je igro tudi režirala, koreografija pa je bila delo Brede Stepan. Obe sta poskrbeli za kostume, za glasbo sta poskrbela Bojan Draksler in Matjaž Jeršič, za scenografijo Damjan Kolšek, za računalnik pa Jure Drobne in Marko Puncer. Med nastopajočimi sta še posebej izstopala lika Ingrid - Janja Brčič in Izija - David Trofenik. Kot je povedala Alenka Kozole, ki v tej nanizanki nastopa kot Ingrid, tudi na avdiciji otrok v Ljubljani ni bilo nikogar, ki bi bolje odigral Izija in Ingrid.
Žalski učenci so prisluhnili pogovoru z Alenko Kozole, ki je podelila bralne značke. Na predmetni stopnji je letošnje šolsko leto branje za značko uspešno zaključilo 293, na razredni pa 223 učencev.
K.R.
april2002
Naša dediščina
Nekdanje gostilne v Žalcu
Danes se zdi malo verjetno, kako je pred 60. leti izgledal žalski trg. Verjeli ali ne: v Žalcu je bilo do začetka leta 1941 kar 14 gostiln, hotel, restavracija in vinotoč. Žalec je bil takrat trg in tudi središče hmeljarstva v Savinjski dolini.
Zelo malo je danes še meščanov, ki se spominjajo tistih časov pred vojno. Zato ne bo odveč, če nekdanje gostilne navedem lepo po vrsti, da bodo tudi sedanji Žalčani seznanjeni, kako je bilo nekoč.
Opis bom začel na vzhodni strani, tam, kjer so bile takrat prve stavbe nekdanjega trga. Takoj na začetku se je na obeh straneh ceste, ki razdvaja mesto, nahajalo mogočno kmetijsko posestvo Roblekovih. V prvi zgradbi na tej strani je bila pošta. Po končam vojni se je pošta v Žalcu trikrat selila, dokler ni končno pristala v lastni zgradbi.
Roblekovi so imeli poleg posestva tudi gostilno. Ta je bila tik ob potoku Godomlja. Do začetka vojne je imela gostilno v najem poznana Žalčanka gospa Pravdičeva. Pred gostilno je bila železna rampa, kjer so kmetje privezovali konjske vprege. Stavba, v kateri je bila nekoč gostilna, danes sameva. Večina bivših lastnikov Roblekovega imetja na tej strani, nazadnje Petričkovega, je pomrla. Hišo, v kateri je bila nekoč gostilna, sedaj prodajajo.
Naslednja gostilna na tej strani, skoraj v sredini trga, je bila pri Hausenbichlerju. Imenovala se je po znanem Žalčanu. Ko je ta rodbina izumrla, je postal lastnik celotnega posestva in gostilne Rudi Lorber, ki je gostilno nekaj časa dajal v najem. V njej so se običajno zbirali pomembni Žalčani. Tli so radi kartali in šahirali. Tildi te gostilne danes ni več, lokal pa je večji del prazen.
Samo 50 metrov naprej je bila gostilna pri Janičevih. Tildi Janičevi so bdi premožni posestniki. Poleg gostilne so imeli pekarno in prodajalno kruha. V Janičevo gostilno so takrat radi zahajali žalski fantje. Danes Janičeve gostilne ni več, tudi pekama ne obratuje več, le prodajalna kruha je odprta v dopoldanskem času.
Dobrih 100 metrov proti zahodu pred Zotllovo kovačijo stoji mogočna zgradba (pred kratkim je bila obnovljena), v kateri se je nekoč nahajal hotel Virant - Piki. Piklovi so bili prav tako kmetijski posestniki. Njihov hotel je bil takrat edini hotel v Spodnji Savinjski dolini. Ko so kmetje v začetku jeseni obrali in posušili hmelj, so ga v Žalec prišli kupovat hmeljski trgovci. Teh trgovcev je bilo veliko in nekateri so se nastanili v Piklovem hotelu. Savinjčani so jih
imenovah judje. Večina so res bdi judovskega porekla, predvsem pa so bdi zelo bogati. Hotel je stal na območju tedanje občine Gotovlje. Občinska meja med občino Žalec in občino Gotovlje je potekala za Zajčevo hišo in dvoriščem Piklove domačije. Takšno stanje med občinama je bdo še iz davnih časov, ko je bd trg Žalec še v obzidju. Temu predelu se je takrat reklo Frenga in vse domačije od Zajčeve hiše proti zahodu so spadale pod Gotovlje. Danes v stavbi, kjer sta bda nekoč hotel in gostinski lokal, ni ne enega ne drugega. Ridi mejo so po koncu druge svetovne vojne premaknili proti zahodu v korist Žalca.
Zadnja stavba na tem predelu Frenge je bda gostilna Kunst. Poleg gostilne je bd lep senčen vrt, kjer so se v poletnih mesecih hladili gostje. Danes ni več Kunstove domačije in tudi ne gostilne. Na tem prostom stoji
podružnica Banke Celje. Na lep vrt spominjata samo še dve veliki drevesi.
S tem je končan opis gostiln, ki so se nahajale na desni strani Žalca od vzhoda proti zahodu.
Gostilne, ki so se nahajale na levi strani Žalca, gledano od vzhoda, pa bom začel z opisom Žagarjeve gostilne. Stala je ob cesti, ki je vodda do graščine Novo Celje, na nasprotni strani znamenitega Zlatega križa. Žagarjeva gostilna je bda čisto na samem, oddaljena več sto metrov od trga. Vmes so bde njive, večinoma zasejane s hmeljem. Ta gostilna je bda znana po tem, da sta bdi tu doma brhki dekleti, zato smo doraščajoči fantje radi zahajali k njim. V gostil-niški sobi so imeli Žagarjevi znamenito glasbeno omaro. To glasbdo je gostilničar včasih ročno navd in po gostilni se je razlegala prijetna glasba. Če so bda dekleta pri volji, smo tudi zaplesali. Danes je ta stavba, nekoč Žagarjeva, nekoliko prenovljena, gostilne pa ni več. Okupatorjev prihod v naše kraje je bd kriv, da so se Žagarjeva dekleta odtujila od domačih fantov. Vojna je poleg vsega gorja povzročila, da so morah enkrat eni, drugič dragi zapustiti svoja topla ognjišča. Med njimi tudi Žagarjevi.
Naslednja gostilna je bda Žgankova, po domače Jerekova. Jerekovi so imeli poleg gostilne tudi posestvo. Gostilno so vodde domače sestre, ena od njih je bda poročena z znanim žalskim pohcajem Kovačem. V tej gostilni se nikoh niso stepli, verjetno zaradi pohcaja. Danes ni več bivših lastnikov, stavba pa je prazna.
Tam, kjer je danes cvetličarna in butik Podbregar, je bda pred vojno gostilna z mogočnim posestvom, last Zadnikov ah Sadnikov. Po letu 1920
se je na to domačijo prižend neki Schteinbok iz Nemčije. Lastnik je pred vojno gostilno dajal v najem. Zadnji najemnik je bd Ivan Virant, poznan Žalčan in zaveden Slovenec. Takratni lastnik celotnega posestva pa je bil zagrizen Nemec, ki je mnogim Žalčanom storil vehko gorja. Za vsa ta huda dejanja je po vojni prejel zasluženo kazen. Danes v tej stavbi ni več gostilne, v Žalcu pa tudi ni nikogar več od bivših lastnikov.
Poleg stavbe, kjer sta bdi banka in pošta, je bil pred vojno vinotoč Zorman. V tem lokalu so v glavnem točili dalmatinska vina in jabolčnik. Postregh so z dimljenimi svinjskimi kračami in navadnimi klobasami. Vinotoč je prenehal s svojo dejavnostjo že pred začetkom vojne. Nedaleč od vinotoča je bda gostilna pri Maksu Senici. Poleg gostilne so imeli pekarno kruha in manjše posestvo. Seničevo gostilno je v glavnem vodda gospa Seničeva. V to gostilno so v glavnem zahajali starejši Žalčani, pokramljali s simpatično gostilničarko in kaj dobrega pojedli. Seničevi so nekaj časa po vojni še imeli gostilno, danes pa je v tej stavbi knjigarna.
Skoraj na sredi trga se je nahajala znamenita Hodnikova gostilna. Poleg gostilne so imeli Hodnikovi tudi mesnico in večje kmetijsko posestvo. Na dvorišču nad gospodarskim poslopjem je bda manjša dvorana za kulturne prireditve in plese. Pri Hodnikovih je bila vedno dobra hrana. Zanimivost takratnih mesarjev je bda, da je imel vsak tudi klavnico in ledenico. V zimskem času so mesarji najeli delavce, da so ob potoku Lava lomih led za ledenico. Ob Lavi je bilo več manjših bajerjev, kjer je bdo vedno dosti vode, ki je v zimskem času globoko zmrznila. Delavci so v bajerjih lomih večje ledene bloke, ki so jih z vozovi vozili v Žalec in jih zlagali v ledenice. Ledenice so morale biti posebno grajene in lepo zaprte. V njih so mesarji poleti in pozimi shranjevati meso, da se ni pokvarilo. V poletnem času so v ledenicah hladiti tudi pivo v sodčkih. Hodnikovi so vodih gostilno še nekaj časa po vojni, ki pa se je enkrat v tem času poimenovala Mlakar. Danes prostori prazni samevajo.
Na vogalu ceste, ki vodi proti žalski cerkvi, je bda gostilna Pri Hrovatovih. Ttidi ta gostilna je slovela kot ena boljših. Gostilničarka je bda odlična kuharica, zato se je v tej gostilni dobila vedno dobra hrana. Tudi Pri Hrovatovih so imeti mesnico in v njihovi kuhinji ni nikoh primanjkovalo mesa. Imeti so tudi svojo klavnico, hladilnico in manjše posestvo. Hrovatova gostilna že dolgo ne obratuje več, v stavbi pa je še mesnica in za mesnico ribarnica. Vendar vse to ni več v lasti Hrovatovih.
Kjer se danes nahaja lep park sredi Žalca, je v tistih časih, ki jih opisujem, stala Žuževa domačija. V stanovanjski hiši, ki stoji tik ob glavni cesti, je bila gostilna, ki jo je imel v najemu Fridl Naraks. V gospodarskem poslopju je Naraks izdeloval takrat zelo poznani pijači sifon in kraharl. Danes ni ničesar več od Žuževe domačije, zato tudi gostilne ne.
Zadnja domačija v strnjenem naselju takratnega trga je bda pri Vabičevih. V stanovanjski hiši so imeti gostilno, kjer se je v glavnem dobda pijača. Danes ne živi noben od
Vabičevih, tudi nekdanje gostilne ni več. Vabičevi so imeti lepo kmetijsko posestvo in tudi to je prišlo povsem v tuje roke. V bivši Vabičevi hiši je danes manjši bife.
Od Vabičeve domačije proti zahodu so se v tistih časih razprostirale njive, v glavnem zasajene s hmeljem. Na koncu njiv je ob glavni cesti stala domačija Matije Krajnca. Tudi Krajnčevi so imeti gostilno. Ko so se nehati baviti z gostinstvom, jo je nekaj časa imel v najemu Jože Aubreht, za njim pa Angela Škoberne. Pred koncem vojne se je odsetila tudi Angela in od takrat tukaj ni več gostilne. K takratni gostilni je spadal lep sončen vrt, na katerem so rasti mogočni kostanji. Danes tudi teh ni več.
Nasproti železniške postaje je bda kolodvorska restavracija. Lastnik je bd Maks Zagode. Tildi ta gostinski lokal je bil med boljšimi. Nad restavracijo so Zagodetovi imeti sobe za tujce. Tildi tukaj so v jesenskem času stanovati hmeljski trgovci. Ker pa so biti ti trgovci v glavnem judovskega porekla, so morati zanje pri Piklovih in Zagodetovih pripravljati posebno hrano, predvsem brez svinjskega mesa. Lastnik restavracije je imel tudi avtotaksi in svojega šoferja. Avtotaksi so v glavnem uporabljati hmeljski trgovci, pa tudi ostareti Žalčani, ki niso imeti svojih avtomobdov. Poleg restavracije je bd senčnat vrt. Železniška postaja danes bolj sameva, v restavraciji je manj nekdanjega blišča, pa tudi senčnatega vrta ni več. Prav tako ne nekdanjih lastnikov.
Precej odmaknjeno iz središča, zadaj za današnjo Agencijo za plačilni promet, se je nahajala manjša domačija Trnavarjevih -Korantovih, ki so imeti manjši gostinski lokal. Ker pa je bda ta gostilna zelo odmaknjena, tudi ni bda preveč poznana. Danes ni več Korantove domačije in seveda tudi ne gostilne.
Upam, da nisem spregledal katere takratnih gostiln. Miniti so časi in z njimi mnoge nekdanje znane gostilne v Žalcu. Nič več ni tiste lepe nekdanje gostilniške domačnosti. V prejšnjih časih so mnogi domači gostje radi posedli kar v gostilniški kuhinji, kjer so se pogovarjati z gostilničarko, se prijetno počutili in kaj dobrega pojedli. Tildi nekoč tako prijazno pozornost do gostov danes marsikje pogrešamo. V prejšnjih časih sta lastnik ati lastnica skoraj vedno vsakega gosta sprejela ati po-zdravda, tudi ko je zapuščal lokal. Danes so gostje take pozornosti deležni le redko kje.
V	Žalcu je danes le še en sam gostinski lokal, ki nosi napisno tablo Gostilna Čas Ervin. Ta, nekoč poznana gostilna Ivanke Čas je prenovljena in posodobljena.
V	Žalcu tudi ni več znanih vodnjakov, ki so biti pred vsako gostilno. Pred gostinskimi lokati so le parkirni prostori za železne konjičke.
Na koncu se vprašujem, kako je v prejšnjih časih lahko v Žalcu obstajalo 17 gostinskih lokalov. Seveda, Žalec je bd že takrat središče hmeljarstva v Sloveniji in tu se je marsikaj dogajalo. In takrat so imeti vsi lastniki gostiln velika kmetijska posestva, nekateri pa še mesnice in pekarne. V tem modernem času živimo drugačen način življenja, kot smo ga nekoč. Minili so časi lepe domačnosti tudi v našem mestu. Verjemite pa, da je bdo nekoč lepo, predvsem življenje je bilo veliko bolj umirjeno in zato lepše.
Janko Krašovec
Leto 1942
V letu 1942 se je nadaljeval narodnoosvobodilni boj, boj, ki je dokazal narodne samozavesti, samoodločbe in samo-potrditve, skupni boj z zavezniki, ki je pripeljal do veličastne zmage. Če pogledamo zgodovino tega obdobja, vidimo, da ne bi bilo varno sedeti doma in čakati. Lažje bi bilo tako, vendar bi to vodilo v narodno smrt. To trpljenje, ta neenakopravni boj nas je pripeljal do zmage in do nove države. Že lani smo v sestavku “Leto 1941 IV” zapisali, da so bili Štajerci prvi v boju za novo državo. Spomnimo se dogodkov v Pekrah in v Mariboru.
Pri osvetlitvi narodnoosvobodilnega boja ne moremo mimo Celjskega zbornika iz leta 1961 in sestavkov Ivana Jurčeca “Nacistični Übermensch v naših krajih” in Staneta Terčka “Iz tajnih okupatorjevih arhivov”. Prvi sestavek govori o celjski folksdoj čerski skupim, ki je bila v Sloveniji med vsemi najbolj fanatično nacistična in zato tudi izredno delavna v zarotniških akcijah. Med dragim so pred drago svetovno vojno napraviti seznam nemških in Nemcem prijateljskih gostiln (seznam je objavljen v članku). Zanimivo je, da so nekatere gostilne sedaj v denacionalizacijskem postopku (Petrischen - Lisce). V članku prav tako lahko preberemo: “Kako so nacisti v celjskem območju dokazovati svojo nacistično naravo, je razvidno predvsem iz neprenehne teroristične aktivnosti celjskega gestapa, policije in žandarmarije. Aretacije članov osvobodilnih organizacij so se pričele že v juniju 1941 in so potekale v vedno večjih skupinah vse do osvoboditve leta 1945. Gestapovski center v Celju, čigar delokrog je dosegel tudi vso Savinjsko dolino in Kozjansko, je v štirih letih delovanja aretiral preko 16.000 članov osvobodilnih organizacij. Polni gestapovski zapori so nacistom jasno pokazati, kaj slovensko prebivalstvo misli. Toda hiderjanci so besneti. Pričeti so z množičnim streljanjem, ki je bilo tako široko, da je odpovedal celo krematorij v Gradcu, kamor so voziti sežigat trupla...”
Na štabnih razgovorih , ki so bila 15- junija 1942, so ugotoviti, da ima graški krematorij premajhno kapaciteto. V Celju in okolici se je v letu 1942 stopnjeval neslišni teror. V Celje je prišel sam komandant varnostne policije Otto Lurker. Jeseni je bilo pod Lurkerjem že 82 oficirjev z 39 tolmači in 24 pomožnimi močmi s posebno nalogo za borbo s partizani. Med dragim so bila ustanovljena posebna gestapovska oporišča na Vranskem, v Braslovčah, Preboldu. Aretacije so bile množične. Skoraj ni bilo kraja, ki ni bil prizadet zaradi gestapovskih aretacij (Žalec, Prebold, Kaplja vas, Griže, Vransko, Braslovče itd.). Vsi poskusi predstavnikov “her-
renvolka”, da bi se obdržati na oblasti, so se izjaloviti.
V	dragem članku (“Iz tajnih okupatorjevih arhivov”) ugotavljamo, da so bile poleti 1942 največje izdaje aktivistov in da so bila v tem času pod vodstvom šefa gestapa Lurkerja v celjskem starem piskra najmnožičnejša streljanja. Vendar tudi te najgrozovitejše represalije niso uplašile ljudi. Na štabnih razgovorih, dne 2. X. 1942, je vladni predstavnik dejal: “K položaju na Spodnjem Štajerskem pripominjam: Popolna konsolidacija ni dosežena.” Nastopila je celo poostritev položaja. Pokazalo se je, da nasprotnik ne zna samo umirati, temveč dela z nezastišnim fanatizmom...”
V	okupatorjevih dokumentih je zaznati brezuspešnost okupatorjeve borbe. Sam v svojih poročilih prizna, da so se partizani ukoreniniti med svojim ljudstvom in da množičnost OF vsak dan narašča. Okupator je bil neuspešen, pa čeprav se je v boju proti osvobodilnemu gibanju slovenskega naroda posluževal elementov sistema talcev.
V	letu 1942 je bilo 21 streljanj. V Maribora je padlo petsto dva talcev, v Celju pa je bilo ustreljenih, skupaj s streljanjem, ki je bilo 4. septembra 1941, 347 žrtev, 325 mož in fantov in 49 žena in deklet, to je 13,3% vseh ustreljenih. V letih 1941 in 1942 pa skupno 866 talcev.
Na okupiranem ozemlju Spodnje Štajerske so med okupacijo umoriti I69O žrtev v 66 streljanjih in obešanju na Stranicah pri Frankolovem. Iz Spodnje Savinjske doline je bilo ustreljenih 244 talcev. Eden največjih pokolov je bil v Mariboru, ko so 2. oktobra 1942 ustreliti 143 talcev. V letih 1941 in 1942 so bila v Starem piskra naslednja streljanja: 4. septembra 194110 žrtev, 23. junija 1942 62 žrtev, 7. julija 1942 37 žrtev, 22. julija 1942 100 žrtev, 30. julija 1942 70 žrtev in 15. avgusta 95 žrtev. V letu 1942 je bilo ustreljenih 363 talcev, v Maribora 502, samo v juliju 364 talcev. Savinjčane so streljati tudi v Maribora, 6. januarja 1942 sta bila ustreljena Milko Cukala iz Ojstriške vasi in Franc Ropaš iz Črete nad Vranskim. Milko Cukala je končal trgovsko akademijo, vendar je po končanem šolanju delal doma. Bil je bivši banski svetnik in pastorek Marije Cukala. Marija Cukala je bila skupaj s petimi otroki aretirana avgusta 1942. Otroke so odpeljati v različna taborišča, njo pa v Auschwitz. Po izjavi preživetih intemirank so jo februarja 1943 na pol živo sežgati. Zapustila je dve poslovilni pismi. Franc Ropaš se v poslovilnem pismu poslavlja od žene in svojih dveh hčera. Hčerki sta skupaj z mamo preživeti vojno v bunkerju na Čreti in se tako rešiti pred Nemci. 6. marca je bil med 10 talci v Maribora ustreljen Leopold Zupančič iz Ojstriške vasi. V poslovilnem pismu mami in očetu prosi, da v njegovem imenu pozdravita vse Šentjurčane.
(se nadaljuje)
KJežovnik
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV		
	Anton KITEK, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16,	
	GSM: 041 r	s	632 660, 041 767 862, 031 632 660
		POPRAVILA: -	pralnih strojev -	štedilnikov -	sušilnih strojev
	□	- zamrzovalnikov
Nekdaj edini hotel v Savinjski dolini, te dni povsem obnovljen
Nagradna križanka
april2002
IGRALKA
SHIELDS
TURÒ UA
PRE-
BIVALEC
OTOKA
GLASBENIK
SHANKAR
SILVO
TERŠEK
PRAZNA
SREČKA
(STAR.)
ERBU
GLASBENIK
ROUSSOS
NADUHA
IGRALKA
DJURIČIN
IGRALEC
FURUAN
MESTO V EVROP. DELU TURÒ UE
IGOR
VIDMAR
RN.ALP.
SMUČARKA
(HENNA)
PRETEP
NORUA
YOUNG
ROBERT
AM.
POPEVKAR
THOMAS
MANN
BRATUŽ
KACJAN
FR.
MODNA
KREATORKA
(JEANNE)
DESERTNO VINO IZ ŠPANUE
ENAJSTI
DEL
CELOTE
SL. PISEC (IGOR)
VDOVA J. LENNONA
REKA V JUŽNI FRANCIJI
PLOVILO Z DVEMA TRUPOMA
FIGURA
GEOMETR.
ALEŠ
VALIČ
POROK
PISATEU
POE
BRENCEU
DRŽAJ
NESTRO-
KOVNJAK
VZKLIK
DELAVEC NA DNINI
KAPITAN J. VERNA
PREPROSTO
SVETILO
IT. FILM. KOMIK (ALBERTO)
EVROPU
GLAVNO
MESTO
JEMNA
GORA MED RADUHO IN SMREKOVCEM
LETOVIŠKI KRAJ V ŠVICI
V
BARIJ
ZANKA ZA LOV DIVJIH ŽIVALI
KRČMAR
SKAND. M. IME
MESTO V NEMČIJI
VISOK
OFICIR
PRE-
BIVALKA
ATEN
FIZIK
EINSTEIN
UČENČEV
PISMENI
IZDELEK
OPERA LE-ONCAVALLA
VULKAN NA SICILIJI
INDONEZ.
OTOK
NEKD.
FILMSKA
IGRALKA
(HEDY)
POVZRO-
ČITEU
BOLEZNI
DELOVNI
SESTANEK
ERICH
ENGEL
MESTO V JUŽNI TURČIJI VRČKOVNIK
PRITOKJ.
TURKANA
NOBELU
REKA V GRENOBLU
UREJEVAL. NOHTOV NA NOGAH
HIŠNI
BOG
RIMUANOV
RADIOAKT.
KOVINA
(ZNAKNp)
SPOMLADI
SEJANO
ZITO
ZVESTA
ŽIVAL
PRAVO
MESTO NA FILIPINIH
NEM.
FILOZOF
(GEORG)
BARVA
KOŽE
VELIKA
SKUPINA
ŽUŽELK
PREBIVA-LEC RUSIJE
MESTO V NEMČIJI
BOLEZEN
VINA
WATT
PRISTAS
DEMOKRAC.
IT. SKLAD.
PRIMOR.
GLASBENA
SKUPINA
PISATEU
FLISAR
CIGANI
BANČNI
PREDAL
FR. SLIKAR (AUGUSTE)
GEOGRAF
NORD.
BOGINJA
MORJA
ŠPANSKI
PISATEU
(EUGENIO)
POKLICNI
GNETILEC
TELES
FR. PISEC (ROGER)
STEZICA
IVAN
LEVAR
SPODNJA
OKONČINA
ŽELATINA IZ ALG
NASLON
ODLOČITEV MED DVEMA MOŽNOST«
DEL
SRAJCE
ZAROKO
OC E
MESTO V NIGERUI
GORA PRI BOVCU
cJUTEKS
STARO-
RIMSKI
ZALOŽNIK
avtor
JANEZ
KORENT
Nagradna križanka
Rešitve križanke objavljene v marčevski številki Utripa: GOSTOIJUBEN-SPREJEM-SLIKOVITA-OKOLICA-VENIŠE-OKUSNA-HRANA-IN-IZBRANA-PUAČA.
Izžrebani reševalci križanke so: 1. Cilči Cizej, Kaplja vas 13, Prebold, 2. Ivan Goršek, Pongrac 21, Zabukovica,
3.	Estera Sajovec, Škofljica 67, Škofljica. Izžrebani nagrajenci se zglasite v HOTELU VENIŠE, Lačja vas 22, Nazarje, kjer boste postreženi z dobrotami njihove kuhinje.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa je JUTEKS d. d., Ložnica 53/a, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah do 13. maja 2002 na uredništvo Utripa, Ul. Heroja Staneta 3, Žalec.
april2002
ŽIVIMO Z ZEMLJO
Subvencije v kmetijstvu v letu 2002
REPUBLIKA SLOVENCA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Veterinarska uprava Republike Slovenije Območni urad Celje - Izpostava Žalec, Hmeljarska ul. 1, Žalec
OBVESTILO
Vse rejce prašičev, ki krmijo svoje živali s pomijami lastnega gospodinjstva in iz gostinskih obratov obveščamo, da se je v Republiki Sloveniji povečala nevarnost obolevanja prašičev za svinjsko kugo (pestis suum).
Virus te bolezni se pretežno prenaša s pomijami, zato morajo biti pomije pred krmljenjem termično obdelane s segrevanjem do ene ure na 90 ° C. V postopku termične obdelave mora biti omogočeno mehansko beleženje in spremljanje termične obdelave pomij. Uporaba pomij je torej dovoljena le pod pogoji, kijih določa “Navodilo o pogojih za uporabo pomij za krmljenje prašičev” (Uradni list RS, št.: 95/00).
Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor Edvard Peter Šribar, dr. ved. med.
POZOR - MLEČNE KVOTE!
Prejšnji četrtek (18. aprila) so v Uradnem listu izšle uredbe, ki določajo postopke za uveljavljanje plačil na površino in plačil na žival ter postopke nadzora za ukrepe kmetijske politike. PLAČILA IVA POVRŠINO a Neposredna plačila na površino (EKO 0)
Višine neposrednih plačil v letu 2002 so: za določene poljščine:
1.56.000	SIT/ha za krušna žita: pšenico, rž, piro in ajdo;
2.	42.000 SIT/ha za druga žita: koruzo (za zrnje, silažno koruzo), tritikalo, oves, ječmen, proso;
3.	42.000 SIT/ha za stročnice: krmni grah, krmni bob, sojo in sladko lupino;
4.	42.000 SIT/ha za oljnice: sončnice in oljne buče;
5.	70.500 SIT/ha za oljno ogrščico in v letu 2003 62.500 SIT/ha;
za sladkorno peso:
1.	56.000 SIT/ha;
za pridelavo semena kmetijskih rastlin:
1.	krompir - semenski nasadi 160.000 SIT;
2.	- nasadi v 100 m izolacijskem pasu
100.000	SIT;
3.	sladkorna pesa, detelje, trave, druge krmne rastline -80.000 SIT;
4.	vrtnine - 125.000 SIT;
za pridelavo hmelja in obnovo hmeljišč:
1.	75.600 ST/ha za površine v obdelavi;
2.693.945 SIT/ha za površine, zasajene z virusov prostimi sadikami hmelja “A certifikata”.
b)	Izravnalna plačila za ukrepe za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (EKO 1)
Višina izravnalnega plačila na hektar površin kmetijskih zemljišč v rabi znaša:
-	18.000 SIT/ha za gorskovišinsko območje in strme kmetije,
-12.100 SIT/ha za gričevnato hribovito območje, kraško območje in druga območja z omejenimi dejavniki,
-	8.800 SIT/ha za planino.
c)	Neposredna plačila, opredeljena v predpisih, ki urejajo Slovenski kmetijsko okoljski program - SKOP (EKO 2, EKO 3)
Za izvajanje ukrepov SKOP v letih 2002-2003 se letno dodelijo neposredna plačila za:
1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:
•	I. odpravljanje zaraščanja: 42.000 SIT/ha površin v zaraščanju, ki se usposobijo za nadaljnjo kmetijsko rabo v okviru enega od ukrepov SKOP,
•	II. ohranjanje kolobarja: 10.000 SIT/ha,
•	HI. ozelenitev njivskih površin: 40.000 SIT/ha,
•	IV. integrirano sadjarstvo: 6O.OOO SIT/ha,
•	V. integrirano vinogradništvo: 6O.OOO SIT/ha,
•	VI. integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 6O.OOO SIT/ha,
•	VII. ekološko kmetovanje:
•	njive - poljščine: 80.500 SIT/ha,
•	vrtnine na prostem: 103.500 SIT/ha,
•	vrtnine v zavarovanih prostorih:
120.750	SIT/ha,
•	oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah:
120.750	SIT/ha,
•	travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 70-200 dreves/ha: 50.000
SIT/ha,
•	vinogradi, hmeljišča, drevesnice, nasadi špargljev: 120.750 SIT/ha,
•	trajni travniki: 40.000 SIT/ha,
•	pašniki: 20.000 SIT/ha,
1 ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:
•	VIII. planinska paša: 4.000 SIT/ha in dodatek za pastirja: 3.000 SIT/ha,
•	K. travniški sadovnjaki: 27.000 SIT/ha,
•	X. sonaravna reja domačih Živah:
9.OOO	SIT/ha,
2.	varovanje zavarovanih območij:
•	XI. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora za izvajanje tega ukrepa znaša dodatnih 20% v območjih narodnih parkov, 15% v območjih regijskih parkov in 10% v ostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost neposrednih plačil za ukrepe I. do X. in XII. iz tega člena.
•	XII. prestrukturiranje reje domačih Živah v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 7.000 SIT/ha.
Za vključitev v izvajanje posameznega ukrepa SKOP bo letos potrebno:
•	podpisati 5-ietno pogodbo
•	obvezno voditi evidence delovnih opravil
•	obvezno izobraževanje 15 ur, od tega v prvem letu 3 ure, veljajo bo tudi izobraževanje v sezoni 2001/02.
PLAČILA NA ŽIVAL
a)	Neposredna plačila za rejne živali (EKO 0)
-	za goveje meso: posebna premija
35.000	SIT za bika,
25.000	SIT za vola,
33.5OO	SIT za kravo
dojiljo,
klavna premija 13.500 SIT za klavno govedo;
-	za ovčje in kozje meso:
3.5OO	SIT za primemo ovco za proizvodnjo težkih jagnjet,
2.800	SIT za primemo ovco za proizvodnjo lahkih telet,
2.800	SIT za kozo.
b)	Neposredna plačila za plemenske živali
c)	Neposredna plačila za kobile za vzrejo žrebet 25.000 SIT/žival.
UVELJAVLJANJE SREDSTEV IN OBRAZCI
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki boste v letu 2002 uveljavljali kakršenkoli ukrep kmetijske politike, morate od 25. aprila do 24. maja na ARSKTRP posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu:
A - osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu
B - stalež živali
C - podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi v letu 2002
D - zahtevek za izplačila na površino za leto 2002
Zahtevek za premijo za krave dojilje Zahtevek za premijo za ovce in koze Zahtevek za premijo za kobile
KONTROLA PRED ODDAJO VLOGE
Pred oddajo zbirne vloge mora pristojni kmetijski svetovalec s podpisom kontrolnega lista potrditi, da je upravičenec v celoti in čitljivo izpolnil zbirno vlogo in ji priložil zahtevana dokazila ter da je na kopije katastrskih načrtov vrisal enote dejanske rabe in posamezne vrste kmetijskih rastlin. Kontrolni list mora upravičenec priložiti zbirni vlogi.
Upravičenec plača za kontrolo zbirne
vloge 1000 SIT. V primera, da kmetijski svetovalec nudi upravičencu pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge, znaša strošek za pomoč dodatnih 2000 SIT.
Opozorilo!
Na kontrolo obvezno prinesite kopije katastrskih načrtov z vrisano dejansko rabo.
Vloge oddate s priporočeno pošto na ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana s pripisom “zbirna vloga”. Kuverto z naslovom boste prejeli ob kontroli.
NOVOSTI:
•	obrazci bodo samokopirni
•	podatke o računu za nakazilo sredstev ni potrebno potrjevati na banki, pač pa bo potrebo priložiti fotokopijo HK ah kartice ŽR
•	izjava o zakupu bo lahko večletna
•	obrazce s predtiskanimi podatki boste prejeli od 15. do 25. aprila, letos bodo predtiskani tudi podatki o kravah dojiljah
•	potrdil o vključitvi v ekološko kontrolo in integrirano pridelavo ne bo potrebno prilagati.
Vse ostale podrobnosti o pogojih uveljavljanja podpor si lahko preberete v Uradnem listu, v prilogi Kmečkega glasa, še posebej pa vas vabimo, da se udeležite inštruktaž , ki jih bomo za vas pripravili kmetijski svetovalci.
INŠTRUKTAŽE bodo potekale po naslednjem razporedu:
24.	4. ob 10. uri v sejni sobi KZ POLZELA,
24.	4. ob 13. uri v prostorih SOSESKA DOBRIČ,
26.	4. ob lO.uri v sejni sobi KZ BRASLOVČE,
26.	4. ob 13. uri v sejni sobi KZ TRNAVA,
26.	4. ob 10. uri v sejni sobi KZ GOTOVIJE,
26. 4. ob 13. uri v ZADRUŽNEM DOMU PONIKVA,
26.	4. ob 10. uri v sejni sobi KZ PREBOLD,
26. 4. ob 16. uri v sejni sobi KZ PREBOLD,
29.	4. ob 10. uri v TABORU OŠ LOKE,
29. 4. ob 16. uri v TABORU OŠ LOKE,
29. 4. ob 13. uri v dvorani KZ PETROVČE,
29.	4. ob 10. uri v dvorani KZ ŠEMPETER,
30.	4. ob 10. uri v VINSKI GORI DOM KRAJANOV,
30. 4. ob 9- uri v DVORANI KULTURNEGA DOMA VRANSKO,
30. 4. ob 11. uri v DVORANI KULTURNEGA DOMA VRANSKO.
Z udeležbo na inštraktaži si boste olajšali delo pri izpolnjevanju obrazcev ter zmanjšali čas čakanja za kontrolo vloge na popolnost. Na inštruktažo prinesite s sabo predtiskane obrazce, če jih boste do takrat že prejeli.
V pričakovanju, da bomo delo na projektu uveljavljanja subvencij izpeljali kljub kratkemu roku pravočasno, vas še enkrat vabimo, da se udeležite inštruktaž in vloge pričnete prinašati v kontrolo čimprej.
Mojca Krivec, univ. dipl. inž. agr., Oddelke za kmetijsko svetovanje pri KGŽS - Zavod CE in
Vodja izpostave TEVŽ MARKO ,univ. dipl. inž zoot.
V letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja proizvajalce mleka prvič vabi k izpolnjevanju obrazca, s katerim bodo sporočili količino namolzenega mleka na svojem kmetijskem gospodarstvu.
Zbrani podatki bodo služili kot osnova za dodeljevanje mlečnih kvot kmetijskim gospodarstvom. Na podlagi tako pridobljenih podatkov in na
Uidi v letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vabi k izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz naslova Ukrepi 2002.
Pri izpolnjevanju vloge, ki jo bodo lanskoletni upravičenci dobili na dom, ostali pa na območnih kmetij-sko-gozdarskih zavodih, bodo pomagali kmetijski svetovalci, ki bodo vsako vlogo pred oddajo na agencijo tudi kontrolirah.
V nadaljevanju vas na kratko želimo opozoriti na tisto, kar je potrebno upoštevati za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo. Ne pozabite: rok za oddajo vloge je od 25. aprila do 24. maja 2002.
Nekaj splošnih nasvetov za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo:
1.	Kje dobite vlogo?
Vlogo dobite na območnih kmeti-jsko-gozdarskih zavodih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, lanski vlagatelji jo bodo prejeh po pošti.
2.	Vlogo izpolnite čitljivo in s tiskanimi črkami:
Bodite pozorni na pravilno in čitljivo pisanje številk. Nečitljivo napisanih številk ne bo mogoče pravilno razbrati in jih vnesti v računalniško bazo podatkov.
3.	Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila (če je to potrebno):
•	izjavo o zakupu zemljišč za leto 2002, podpisano s strani zakupnika in zakupodajalca;
•	kopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti države, lokalne skupnosti ah pravne osebe;
•	komasacijsko odločbo za zemljišča, ki so v komasacijski postopek prešla po 6. juliju 2001;
•	podatek, na katerem območju se nahaja kmetija, če gre za območja s težjimi dejavniki;
•	fotokopijo bančne kartice (obe
tej osnovi dodeljenih mlečnih kvot bodo proizvajalci mleka imeli še naprej možnost prodajati mleko mlekarnam kot tudi na domu.
Izpolnjen obrazec proizvajalci mleka pošljejo do 15. maja 2002 priporočeno na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska 160 1000 Ljubljana s pripisom: “za evidence mleka”.
strani) in tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa.
Pravne osebe naj vlogi priložijo fotokopijo o odprtju transakcijskega računa (odprtega do 30. junija 2002) oziroma žiro računa.
4. Bodite pozorni na spremembe in novosti:
V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 in spremljajočih uredbah ter tržnih redih je v primerjavi z letom 2001 nekaj sprememb. Tudi v Slovenskem kmetijsko-okoljskem programu se letos obeta nekaj sprememb. Med drugim bodo upravičenci v letu 2002 podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo ukrepe SKOP izvajali naslednjih pet let. Upravičenci bodo letos lahko zaprosili tudi za sredstva iz naslova dveh novih ukrepov, in sicer Ozelenitev njivskih površin in Prestrukturiranje reje domačih Živah v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri. Sprememba pa je tudi pri ukrepu Planinska paša, pri katerem upravičenci lahko uveljavljajo dodatek za pastirja.
5.	Uskladite...
•	podatke, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra;
•	stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem Živah v hlevu;
•	stanje v Registru pridelovalcev grozdja in vina s stanjem v naravi;
•	stanje, ki je zavedeno pri hmeljni komisiji, s stanjem v naravi;
•	stanje v Registru trajnih nasadov (oljčniki, nasadi jablan, hrušk, jagodnjaki, špargljišča,...) s stanjem v naravi.
6.	Preden vlogo oddate, jo v pregled izročite kmetijskemu svetovalcu.
Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga popolna in čitljiva. Čimprej stopite
Obrazec je objavljen tudi na spletni strani in v Uradnem listu št. 21/01, str. 2172, kjer je bilo objavljeno tudi Navodilo za vodenje evidenc količin mleka in mlečnih izdelkov.
Za vse nadaljnje informacije se proizvajalci mleka lahko obrnejo na svetovalce območnih kmetijsko-goz-darskih zavodov Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije.
do svetovalca, da boste lahko vlogo oddali v začetku roka za oddajo vloge. Pri tem vas opozarjamo, da je za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil pri pristojnih institucijah potrebno čakati tudi po 8 dni.
7.	Držite se roka za oddajo vloge.
Vlogo lahko oddate od 25. aprila do 24. maja 2002. Čimprej jo pošljite priporočeno po pošti na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska I60 1000 Ljubljana s pripisom “zbirna vloga”.
8.	Kopije vloge, vseh dokazil in potrdil OBVEZNO shranite doma še najmanj 4 leta po tistem, ko boste prejeli denar.
RO+SO
SKALETOVA 13, HUDINJA • CEUE
Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL
S KLIMO
od 1.997.453 SIT
POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z
•	rezervnimi deli
•	montaža gum
•	rabljena vozila
•	kleparska in ličarska dela.
Stran ureja Tilka Potočnik
Ukrepi kmetijske politike 2002
Informacije
april2002
Z gibanjem in uravnoteženo prehrano do zdravja
Zdravje, kot radi rečemo, je naše največje bogastvo. Da pa ne bi ostalo samo pri besedah, si v Lekarni Žalec prizadevamo, da bi našim obiskovalcem pomagali pri spreminjanju njihovih življenjskih navad prehranjevanja in gibanja. Tako smo 7. aprila na svetovni dan zdravja povabili na pohod na Sv. Jedert naše zveste obiskovalce in tako, vsaj upamo, naredili nekaj dobrega za njihovo zdravje. Zdrava uravnotežena prehrana in gibanje omogočata kakovost življenja tako zdravih, kot bolnih ljudi in ne nazadnje se s tem zmanjša tveganje za nastanek kroničnih bolezni (zvišan krvni tlak, zvišan sladkor v krvi, zvišan holesterol, debelost itd.).
Kaj je uravnotežena zdrava prehrana?
Prehranjevalne navade Slovencev so zelo slabe, kar kažejo tudi raziskave. Načelo zdrave prehrane je uživanje uravnotežene hrane, to je, da izbiramo
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
ustrezne jedi v tako imenovani prehranski piramidi, ki je prikaz izbora in količin živil, ki naj bi jih jedli vsak dan. Je priporočilo, ki pomaga izbrati hrano, ki je zdrava, hkrati pa zagotovi potrebne hranilne snovi. Uravnotežena, zdrava prehrana temelji na petih glavnih skupinah živil:
1.	skupina: kruh, žita, žitni izdelki in krompir,
2.	skupina: sadje in zelenjava,
3.	skupina: mleko in mlečni izdelki,
4.	skupina: meso, ribe, stročnice, jajca in lupinasto sadje,
5.	skupina: živila, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev (olje, smetana, maslo, margarina, prelivi, bonboni, sladke pijače...).
Priporočajo se trije glavni obroki dnevno (zajtrk, kosilo in večerja), vmes pa še eno do dve malici, saj bomo le tako zaužili več manjših obrokov. Hrana naj bo pestra, pripravljena higiensko in zdravo, kar pomeni, da jo je potrebno dušiti, kuhati ali peči, vendar pa ne cvreti. Dodajati ji je potrebno čim manj maščob, soli in sladkorja.
Z uživanjem živil, pretežno iz prvih štirih skupin, bomo zagotovili zadosten vnos hranilnih snovi za normalno delovanje organizma in posledično za vzdrževanje zdravja. Na našem dnevnem krožniku je tako priporočljivo čimveč živil iz 1. skupine (kruh, žito in žitni izdelki, krompir, predvsem pa živila, ki vsebujejo čim več vlaknin - polnozrnati izdelki), ki naj v prehranski piramidi predstavljajo 40% delež dnevne prehrane. Večkrat dnevno je potrebno jesti sadje (1/4) in zelenjavo (3/4), saj sta odličen vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vlaknin (predstavljata naj 35% delež dnevne prehrane). Potruditi se moramo, da jemo čim več pustega mesa oz. meso, ki smo mu odstranili vso vidno maščobo. Prav tako pa je potrebno jesti zmerne količine posnetega mleka in mlečne izdelke z manj maščobe. Živila iz 3- in 4. skupine naj skupno prestavljajo 20% delež dnevne prehrane. Živila z veliko vsebnostjo maščob in sladkorjev (skupina 5) pa za življenje niso nujno potrebna in če jih že moramo uživati, izberemo manj mastne izdelke oz. njihove zamenjave.
Sladka živila pa uživamo ob obroku in v majhnih količinah. Dnevno zaužita hrana iz 5. skupine naj ne bi presegla 5 % dnevne prehrane.
Vedno pa se je potrebno držati načela, da je potrebno v hrani uživati, si vzeti čas zanjo ter jo dodobra prežvečiti.
Gibanje nas ohranja vitalne
Tako kot zdrava, uravnotežena prehrana tudi gibanje pripomore k zdravju posameznika. Potrebno je uskladiti svoj energetski vnos (vrsta in količina hrane, ki jo pojemo) z energetsko porabo (dnevna telesna aktivnost). Dandanašnji ritem življenja nam večini narekuje sedeče delo, zato se moramo še toliko bolj zavedati, da je gibanje nujno potrebno, saj njegovo pomanjkanje vodi do vrste bolezni. Telesna aktivnost je dobrodošla v vseh starostnih obdobjih, z njo ne bomo samo preprečili nekaterih bolezni, pač pa bomo Uidi izboljšali svojo kondicijo in tako lažje premagovali vsakdanje težave. Z redno telesno aktivnostjo bomo zmanjšali nevarnost zapletov koronarne srčne bolezni, možganske kapi, visokega krvnega tlaka, debelosti, osteoporoze, sladkorne bolezni in nenazadnje depresije.
Strokovnjaki priporočajo 30 minut telesne aktivnosti na dan, kot je npr. hoja, lahek oz. hiter tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh... V telesni aktivnosti moramo vedno uživati in ne vztrajati do meje svoje zmogljivosti, saj lahko s tem ogrožamo svoje življenje (nikoh ne smemo občutiti vrtoglavice, močne zadihanosti, slabosti, bolečin v prsih ipd.). Tempo in zahtevnost vaj moramo prilagoditi svojim zmogljivostim.
ljudje, ki imajo resne zdravstvene težave in diete, se morajo pred spremembo svojih življenjskih navad, kar se tiče gibanja in prehranjevanja, posvetovati z zdravnikom.
To je le nekaj osnovnih misli o zdravem načinu življenja, vedno pa smo vam v Lekarni Žalec pripravljeni pomagati z nasveti, saj se zavedamo, da je zdrav način življenja porok za uspešno delo posameznika in družbe.
Nuša Košak, mag. farm.
“S"
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC
Savinjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 52, 03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
&mm
GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
UGODNA PONUDBA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT, d. d., POLZELA
NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE.
Ugodni plačilni pogoji:
ČEKI, KREDITI
Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 03/70 37 130, 03/70 37 131 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT -
Ufe) marginalija
x--^	tiskarna* desing* www* dtp
Drešinja vas 49, 3301 Petrovče, tel.: 713 10 80, fax; 714 01 44

TEHNIČNA TRGOVINA*SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure,
SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH
SUSILNI STROJI WT641 52.900,00 SIT WT741 55.900,00 SIT WT841 69.900,00 SIT WT491 74.900,00 SIT
KOMBINIRAN HLADILNO ZAMRZOVALNI APARAT K 33/2 95.900,00 SIT
	1 f j I Ll
	
m	i m:
	
	
IZREDNO UGODEN KREDIT
ZA BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV EOM 7.44 (T + O) BREZ STROŠKOV KREDITA PRIMER IZRAČUNA NA KREDIT 120.000,00 SIT,
12 X po 10.394,00 SIT SKUPAJ PLAČATE SAMO 124.728,00 SIT
ZAMRZOVALNA SKRINJA 325 litrov 63.900,00 SIT 210 litrov 51.900,00 SIT
POMIVALNI
STR0J	ŠTEDILNIK ŠIRINE 50 cm
GS 6820	3 plin + 1 elektriko,
83 900 00 SIT	ventilacijska pečica K773
66.900,00 SIT
POPUST DO 15 %
NA ŠTEDILNIKE 60 cm (prejšnje) predhodne generacije.
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG
VIDEO REKORDER THOMSON (2 glavi) 25.800,00 SIT
DALJINSKI
TELEFON
19.900.00	SIT HALO SIMENS
19.900.00	SIT
Vse slike so simbolične!
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold
tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: Oil 678 775
april2002
Kronika
MALI OGLASI - MALI OGLASI
KUPIM WOLFOVO PEČ ZA SUŠENE HMEIJA IN NAMAKALNIH ZA HMELJ. Informacije po tel.: 571 75 12.
PRODAM LEPO IN UREJENO KMETIJO NA ČUDOVITI RAZGLEDNI TOČKI. Cena 48 milijonov SIT. Informacije: 031 836 378.
BARVNI TV GORENJI: - NOV z garancijo zelo ugodno prodam. Informacije na tel.: 040 397 376
VODIMO POSLOVNE KNJIGE V NAŠIH POSLOVNIH PROSTORIH IN TUDI NA VAŠEM DOMU. Vsi, ki se oglasite do 15. maja 2002, imate 50% popust. Informacije na tel.: 041 284 092 ali 041 837 090.
Z nasmehom na obrazu se je od nas poslovil ljubeč, zvest ter skrben mož in oče. Za njegovo dobroto smo mu neizmerno hvaležni. V srcu pa je ostala globoka bolečina, ker smo ga za vedno izgubili.
ZAHVALA
STANE DEBELAK
Sončna ulica 50, Šempeter (19. 9. 1938 - 22. 3. 2002)
Ob prezgodnji izgubi in praznini se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom Sončne ulice ter njegovega rojstnega kraja Studence in Velike Pirešice, sodelovcem in znancem za njihovo neprecenljivo pomoč od trenutka, ko smo upali, da še naprej ostanemo srečna družina. Iskrena hvala vsem, ki ste in še delite bolečino in žalost, nam izrazih besede sočutja, darovali cvetje, sveče, svete maše in za cerkvene potrebe ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja gospodu župniku in cerkvenemu zboru za darovano pogrebno mašo in lepe besede, lepa hvala pevcem Savinjskega zvona za zapete pesmi, gospe Ivanki za občuten govor, praporščakom ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo zadnjega slovesa. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcu žena Anica in sin Matjaž z Milico
Ugasnila je luč, utihnila je glasba, ostala je nepopisna tema in tišina.
Tišina, s katero te je pospremil tvoj prijatelj Vili Ograjenšek.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj se je poslovil
SLAVKO ŠTAJNER
iz Podloga 19 pri Šempetru.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano prelepo cvetje, številne sveče, svete maše, druga namenska sredstva, pisna in ustna sožalja ter izkazano pomoč.
Iskrena hvala župniku g. Škofleku za lepo opravljen cerkveni obred, Godbi Prebold, domačemu pevskemu zboru Zvon, pogrebni službi Ropotar ter številnim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, izkazovali pomoč in sočutje, še posebej ga. Ivici in sinu Janezu Fišerju, ter vsem ostalim, sem globoko hvaležna.
Žalujoča žena Marija
Andreju Štormanu v spomin
V drugi polovici marca je nenadoma umrl Andrej Štorman, prijatelji so mu pravili Klukec ali Boko.
Rodil se je 30. novembra 1948 v Rečici ob Savinji. Najbrž mu je bila že v zibel položena ljubezen do gora, kajti Golte v ozadju in vsako jutro pozdravljajoče Dobrovlje so mu bile najlepša popotnica, da vzljubi gore in njih prijatelje. Dete je raslo, mama Ivanka in oče Rado pa sta iskala in tudi našla nov dom, pravzaprav ne daleč od rojstne Rečice, v Žalcu, kjer je Andrej obiskoval osnovno šolo, od koder je nadaljeval s šolanjem v Mariboru, kjer se je na EVS izučil za elektrikarja. Svoj poklic je dopolnil s srednjo šolo. Z Jurčičeve 2 v Žalcu je odhajal in se vedno znova vračal v službo, med prijatelje, največkrat in najbolj vztrajno pa na klepet s planinami.
Pred več kot dvajsetimi leti je postal član Planinskega društva Zabukovica, v katerem je bil pobudnik premnogih akcij. Bil je med ustanovitelji sekcije PD Zabukovica pri Sigmi. Izredno rad je delal z mladimi, udeležil se je taborov mladih planincev od Trente, Tamarja, Jezerskega in še in še, vse do Dovja v lanskem letu. Organizirati je pomagal tudi letošnji zimski tabor naših mladih planincev na Mrzlici. Bil je prepričan, da bo do tabora mladih planincev 2002 v Dovju ozdravel, kjer bo lahko ponovno med mladimi. Verjel je, da se bo srečal s prijatelji planinci domala iz cele Slovenije. Zaradi svoje prizadevnosti je bil dobitnik mnogih priznanj in nosilec bronastega častnega znaka PZS.
Listam po knjigi njegove ljubezni -po planinskem dnevniku. Veliko je v
njej spominov, preveč za suhoparno naštevanje, pa vendarle: Prvi zapis - 24. 1. brez letnice, nedeljski planinski pohod na Marija Reko in nadaljevanje pohoda po Savinjski...; 6. 2. najbrž leta 1982 pohod po poteh spominov občine Hrastnik; 6. 6. do 15. 6. 1983 pohod po Kornatih..., nato čez Pohorje, kondicijski pohod po Slovenski transverzali; 14. 8. 1983 Sigmovski pohod na Triglav; 29. do 30 11. 1985 pohod na Cemšeniško in Reško, kjer je zapisal v dnevnik: “Pozdravljen sin planin, ki prihajaš iz dolin, mirno tu se okrepčaj in srečno vrni se nazaj.”
Listam naprej, sami lepi spomini. Oko se mi ustavi nekje na sredini, kjer piše: 10. 11. 1990 - Jesenski pohod od Litije do Čateža in pod zapisom lastnoročni podpis Milana Kučana... in potem zadnji zapis iz potepanja po gorah 14. 10. 2001 -Krvavec ... ter štirje prazni listi, ki bodo ostali nepopisani. Povsem na zadnji strani še skrbno zapisani verzi: “Kdor ni nikdar hribov vzljubil, ta je v življenju mnogo izgubil.” Dragi Andrej, naj na koncu v tvojo knjigo dopišemo še mi: “Hvala Ti za vse. Ponosni smo, da smo Te poznah in da smo lahko bili s teboj prijatelji. Odpočij si na potovanju skozi večnost. Tam nisi sam, s Teboj so spomini, za Teboj vsi Tvoji in prijatelji.”
27. marec 2002 se je od njega poslovila množica planincev in ostalih prijateljev, tudi planinski prapori so se poslovili od njega. Prijatelji so še zadnjič stali na častni straži. V imenu planincev pa je ob njegovem odhodu spregovoril predsednik društva Jože Jančič.
PD Zabukovica
Sredi dehtečih pomladi tiho si zaspala. Lahko rečemo edinole Ti: mama, za vse ti hvala...
ZAHVALA
Zapustila nas je nadvse dobra mama in stara mama
ANGELA ROPOTAR
iz Šempetra, Tovarniška ulica
(1928 - 2002).
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, sv. maše in druga namenska sredstva. Hvaležni smo g. župniku Škofleku za opravljen obred, pevcem, družini Mlakar za vso pomoč v najtežjih trenutkih in vsem ostalim, ki ste nam tako ali drugače stali ob strani, jo počastili in pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu pogrebnih storitev Ropotar.Nadvse jo bomo pogrešali.
Žalujoči: hčeri Inka in Jožica z družinama, vnuki Bojana, Bojan in Tomaž z družinami ter ostalo sorodstvo
Ni umrl, le odšel je...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi sin
ANDREJ ŠTORMAN
iz Žalca.
Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste ga tako številno pospremili do njegovega zadnjega doma. Hvala Planinskemu društvu Zabukovica, vsem njihovim članom, gospodu predsedniku Jožetu Jančiču za lep govor, gospodu Milanu Polavdru in vsem prijateljem planincem. Hvala gospodoma Branetu Krančanu in Iztoku Kisovaiju, ker sta mu stala ob strani, gospodu Daniju Kisovaiju, gospodu Strahovniku in gospodu župniku za opravljen obred ob njegovem slovesu, Savinjskemu oktetu za odpete pesmi in trobentaču za odigrane Zagorske zvonove. Posebna zahvala sosedom Jurčičeve ulice in bivšim sodelavcem za darovano cvetje in sočustvovanje. Hvala vsem njegovim prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za številne sveče in vence. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se poklonili njegovemu spominu.
Žalujoča mama, sin in ostalo sorodstvo
Naša sreča si bila ti, a zdaj ko te ni te nič več ne nadomesti.
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi drage žene, hčerke, mame, stare mame in sestre
MATILDE SEMPRIMOŽNIK
iz Griž 109
(28. 1. 1943 - 16. 3. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Hvala govorniku za poslovilni govor, g. župniku, pevcem in vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja.
Posebna hvala sosedi Cvetki in ostalim, ki so ji več čas njene bolezni stali ob strani in ji pomagali.
Žalujoči: mož Franc, mama Matilda, sin Egon in hčerka Diana z družinama, vnuki Blaž, Sara in Urška, sestri Marija in Štefka z družinami ter ostalo sorodstvo
POGREBNE STORITVE
ItUtn Ropotar s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: 061613 269 GSM: 061 768 906
StaroOaška ul. 12, Šempeter Gelostni čas: od OO. do 26. ure
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
MARIJE POTEKO, roj. Vedenik,
iz Matk
(7. 7. 1919 - 14. 4. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za izražena sožalja. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in osebju doma ostarelih Polzela, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Francu Serecu za opravljen obred.
Žalujoči: sinova Marjan in Franci z družinama, vnuki Boris, Marjan, Mojca in Darja z družinami, pravnuki, bratje in sestre
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40 041 665 329
Spomini ...
Edini, ki ostane, močan nad vsemi; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
ZAHVALA
ob smrti našega ata
JOŽETA ZAVRŠNIKA,
Salabovega Pepija, iz Prapreč pri Vranskem (20. 4. 1920 - 26. 3. 2002).
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem in podjetju KIV, d. d., organizaciji ZB Vransko, Društvu upokojencev Vransko, kolektivu OŠ Vransko - Tabor za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, svete maše in darove za cerkev.
Hvala požrtvovalni družinski zdravnici dr. Pavli Rode-Zalokar in patronažni sestri Marti Kos za nesebično pomoč in moralno podporo ob hudi bolezni.
•Hvala g. župniku Jožetu Turineku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, pogrebcem Tonetu in Jožetu Hrastovcu, Tonetu Pirnatu in Marku Somiju, nečakinji Metki Novak-Klaus za poslovilne besede, dobrim sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih, posebej Mimi Strnišnik in Milki Hrastovec, sorodnicama Dragici in Špeli Dernulovec, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči vsi njegovi Vransko, Ljubljana, Celje
Kronika
april2002
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJA JELEN
iz Ločice ob Savipji
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in za svete maše.
Hvala g. Kovačecu za lepo opravljen obred, g. Pungartniku za besede slovesa, pevcem Lastovka in pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na poslednji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni najbližji ter sestra Anica in svakinja Jožica z družinama
V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo nača last.
Vse nam je samo dano za daljši čas.
Tudi ljudje, ki jih imamo radi. (M. Klevišar)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se občinskemu odboru RK, Zimzelenu, Zvezi borcev, ženskemu pevskemu zboru - Svoboda Griže, Društvu upokojencev Žalec, Pogrebnemu zavodu Morana, Mestni skupnosti Žalec, Žalskemu oktetu ter vsem, ki so se s svojo prisotnostjo ali v mislih poslovili od naše mame
LOJZKE BRVAR
iz Žalca,
ki nas je tiho zapustila 4. marca 2002. Za sabo je pustila globoko praznino.
Hčerka Lidija in sin Leopold z družinama
ZAHVALA
Na prvi pomladni dan je obstalo zlato srce dobre mame in orne
MARIJE MARŠ
iz Griž.
Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, se iz srca zahvaljujemo.
Vsi pjeni
ZAHVALA
ob smrti drage žene
FRIDE TURNŠEK, roj. rak,
iz Podvina pri Braslovčah (9. 4. 1927 - 14 3. 2002)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja.
Iskreno se zahvaljujemo osebju in g. župniku Janezu Gračunu doma starejših občanov na Polzeli, zdravilišču Dobrna, bolnišnici Topolšica, ki so lajšali njene zadnje bolečine.
Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste sodelovali pri opravljenem obredu.
Mož Ivan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata
IVANA LOKANA
z Reške c. 28 v Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pomoč v bolečih trenutkih, za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu preranemu večnemu počitku.
V globoki žalosti njegovi najdražji
V SPOMIN
4. maja 2002 bo minilo deset let, odkar nas je zapustila
naša najdražja mami, babi, prababi in praprababi
MARIJA KOBLJAR
iz Šempetra.
Bolečina je še vedno v nas in edino, kar lahko rečem, je:
“Prihajali bomo k tebi na grob po slovo, dokler ne krenemo za tabo skozi sinje nebo!”
Tvoji: Vida z Jankom, Maja z družino in Aleksandra Bill s Christino
V SPOMIN
STANETU DEBELAKU
Korak zastaja, roka se trese, misel trepeta, a žalost in obup v očeh iz srca sta prišla...
Gledam dneve dolge, ki leno zdaj teko,
odgovor iščem in ne vem zakaj, zakaj tako,...
zakaj v jeseni mojih dni
sopotnik v samoti so Tvoje žalosti oči,
ki prav tako
odgovor nemo iščejo...?
(V. Mehle)
Pogrešali bomo naša druženja, ohranili pa najlepše spomine!
Sosedje iz Sončne ulice
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
VINKA MAZEJA
z Gomilskega 9/b
se iskreno zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, vence, sveče, denar in za sv. maše.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Slavka, sinovi Vinko, Slavko in Franci ter hči Marica z družinami
Ne veš, kako hudo je in kako. boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni...
ZAHVALA
Ob izgubi
ljube mame, babice in prababice
ANTONIJE KALČIČ
iz Šempetra v Savinjski dolini
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter druga namenska sredstva in nam izrazili sožalje.
Žalujoči otroci z družinami
V SPOMIN
MARKU FLAJSU
iz Žalca.
Že leto dni na tvojem grobu svečke gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo.
V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Vsak nov dan
si vpet v dneve iz preteklih let, vsak nov dan
boleče iščemo te kot v davnini, vsak nov dan
si dragocen z najlepšimi spomini.
V SPOMIN
Tiha žalost nas spremlja že tretje leto, odkar te ni več,
silvo ožm
iz Andraža II (20. 12. 1963 - 14. 5. 1999).
Ob obletnici smrti se z ljubeznijo spominjamo dragega moža, atija, zeta in svaka.
Prisrčna hvala vsem, ki na njegovem grobu prižigate svečke.
Vedno boš z nami.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JOŽETA MEDVEDA,
upokojenega vulkanizerja iz Šempetra,
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala Lovski družini Prebold, ostalim lovskim družinam, Savinjskim rogistom, ZŠAM Spodnje Savinjske doline, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
spri!2002
Zanimivosti
Grboslovno, rodoslovno in zastavoslovno društvo Heral-dica Slovenka je v Spodnji Slivni pri Vačah, kjer je geometrično središče Slovenije, na dan slovenske zastave pripravilo tradicionalno slovesnost izobešanja državne zastave. S slovesnostjo so obeležili 154. obletnico narodne, 11. obletnico državne zastave in 11-letnico obstoja društva. Slovesnosti na GEOSS-u so se z občinskima zastavama tudi letos udeležili predstavniki žalske in preboldske občine ter s praporom še Območno združenje 7.VVS Spodnje Savinjske doline in OZ ZWS Celje.
Letošnja slovesnost je bila razdeljena na dva dela. Najprej je potekal kulturni program pri gostišču Kimovec, v katerem sta nastopila prvak slovenske opere basist Franc Javornik in pianistka prof. Ana Marija Javornik, zbrane je nagovoril litijski župan Mirko Kaplja. Veliko državno zastavo so do obeležja GEOS-a pospremili pripadniki 12-gardnega bataljona Slovenske vojske, orkester Slovenske policije, veterani vojne za Slovenijo s svojimi prapori, zastavonoše zastav slovenskih občin, nekateri župani in drugi udeleženci slovesnosti. Po slavnostnem izobešanju velike državne zastave je slovesnost ob obeležju pričel pesnik in igralec Tone Kuntner, ki je prireditev tudi povezoval. Osrednji
govornik je bil podpredsednik Slovenskega kongresa prof. Tomaž Pavšič, ki je poudaril pomen narodnosti in slovenstva ter skrb za njegovo ohranitev, saj se lahko drugače zgodi, da bomo izgubili svojo identiteto.
Ob koncu slovesnosti je za govorniški pult stopil predsednik društva Heraldica Slovenka Jožef Lajevec, ki se je prisotnim zahvalil za udeležbo in poudaril pomen državnih simbolov, ki jih vse premalokrat uporabljamo, kot bi se jih sramovali. Hkrati je povabil na srečanje prihodnje leto, ko bo tudi slovesen 155-letni jubilej prvega izobešanja slovenske zastave, ki se je zgodil v tako imenovani pomladi narodov leta 1848 v Ljubljani.
D. Naraglav
Lotili so se celo mostu
Nekateri se trudijo za čim lepši in urejen domači kraj, spet drugi pa to prizadevanje vztrajno izničujejo. V Letušu so se taki nebodijihtreba lotih celo mostu čez Savinjo in z ograje zvalili v reko zgornji del kamnite ograje. Ne le da so naredili veliko škodo, ogrozdi so varnost mimoidočih, posebno otrok, ki se radi nagibajo čez ograjo, ki je sedaj nižja in zato manj vama. Letušani upajo, da bodo pristojni ograjo čimprej popravili in našli zlikovce.
T.T.
Mostna ograja je ostala brez “kape".
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cdenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT.
SAVINJSKI TROBILNI KVINTET vabi na
POMLADNA KONCERTA
v petek, 24. maja 2002, ob 20.uri v avli dvorca Novo Celje in v nedeljo, 26. maja 2002, ob 18.uri v cerkvi Sv. Neže v Libojah. Vstop prost.
Udeleženci z občinskima zastavama Žalca in Prebolda ter praporoma Območnega združenja ZWS Spodnje Savinjske doline in Območnega združenja ZWS Celje
Ridi letos na GEOS-u
TV Griže v živo
Gledališka skupina Svobode Griže je tudi letos pripravila zabavno igro TV Griže v živo, ki na hudomušen način predstavlja življenje v kraju in Sloveniji in je neke vrste parodija na TV programe nacionalne in komercialnih televizij. Premierna predstavitev njihovega
programa je bfla to soboto v Domu Svobode Griže, ponovitev pa bo 11. maja ob 20. uri.
V Sloveniji je vse več lokalnih televizij in ker Grižani le-te nimajo, pripravijo enkrat na leto program svoje televizije v gledališkem slogu. V programu ne manjka televizijskega dnevnika, športa, kulture, glasbeno-
razvedrilnih oddaj, pogovorov, predstavitve predsedniških kandidatov, ponovitvenih oddaj in še marsičesa, kar nam tudi sicer prinašajo programi naših televizijskih hiš.
Režiserka in avtorica tekstov je Olga Markovič, ki je nepogrešljiva članica grlške gledališke skupine, ki deluje kot sekcija v okviru DPD Svoboda Griže. V tem projektu sodeluje preko 20 članov gledališke skupine.
D. N.
Lovci LD Prebold pred enim izmed napolnjenih velikih kontejnerjev smeti
Narava brez smeti
S tem geslom so se svoje vsakoletne čistilne akcije lotili preboldski lovci, ki so si tokrat zadali nalogo, da očistijo gmaj-
no med Savinjo in Bolsko -edino pravo gmajno v Spodnji Savinjski dolini.
Akcije se je udeležillo 25 članov LD
Prebold in nekaj mlajših ljubiteljev čistega okolja. Nabrali so kar za 40 kubičnih metrov raznih neraz-gradljivih odpadkov, hkrati pa ugotovili, da je stanje tega okolja veliko slabše, kot so predvidevali pred akcijo. Še posebno jih je šokirala najdba poginulih golobov in prašiča. Ker gre za območje, ki je zelo propustno in podtalnico, ki jo ljudje uporabljajo za pitno vodo, so bili nad videnim še toliko bolj ogorčeni.
Lovci, ki vsakoletno akcijo organizirajo na področjih svojega lovišča, se ob tej akciji zahvaljujejo tudi podjetju Schidel za pomoč pri organizaciji akcije. Predlagali so, da se v prihodnje vključi v te akcije tudi druga društva in organizacije z območja občine Prebold.	D. N.
Orkestrsko koncertiranje navdušilo
Glasbeno šolo Risto Savin Žalec v tem šolskem letu obiskuje 418 učencev, mnogi od njih svoje glasbeno znanje in izkušnje nabirajo tudi v katerem od šolskih orkestrov. Najštevilčnejša sta Mladinski pihalni orkester, ki deluje na polzelski enoti glasbene šole, ter simfonični orkester. Oba sta prejšnji petek navdušila
občinstvo v žalskem Domu II. slovenskega tabora, ki je bil tokrat poln do zadnjega kotička tako na odru kot v sami dvorani.
Mladinski pihalni orkester je bil ustanovljen v septembru 2000 in šteje 45 članov. Njegov umetniški vodja je prof. Dejan Podbregar. Orkester se je v nedeljo predstavil tudi polzelski pub-
liki, obakrat pa je z njim v eni skladbi nastopil tenorist Sebastjan Podbregar.
Simfonični orkester združuje kar 65 glasbenikov, sedanjih in nekdanjih učencev žalske glasbene šole. Umetniški vodja je prof. Damjan Vajde, koncertna mojstrica pa prof. Tanja Miklavc.Oba orkestra sta navdušila publiko. K. R., foto: T. T.
Nedelje praznoval v Žalcu
Ob 40-letnici tednika Nedeljski so pripravili vseslovensko turnejo, katere drugi koncert je bil prejšnji četrtek v Žalcu. Več kot tisoč obiskovalcev je v športni dvorani uro in pol uživalo ob glasbi znanih slovenskih ansamblov, pevcev in drugih nastopajočih, med katerimi so bili tudi harmonikarji iz Vrbja. Ob tej priložnosti je župan Lojze Posedel Nedeljskemu podaril sliko, narejeno iz 40 suhih hmeljskih kobul. T. T.
RUSKEGA DNEVNIKA
wesiovbs,,]
ìiWM	mmm 7È m
y v 1 *A	1 7 \!

Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
TEČAJ CPP
6. maja 2002 ob 10. in 16. uri
PRI NAS LAHKO OPRAVITE IZPIT ZA ”A” KATEGORIJO BREZ OMEJITEV!
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ORGANIZIRAMO TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV (izpit ima mednarodno veljavo).
VABLJENI!