-><    118   *<~
Kako je zrasla srajčka na polju
Iz ruščine poslovenila Bogomila
 anja   je   videla očeta,   kako je razsipaval  drobna blesteča zrnca na razoranem polju, in ga je vprašala: ,,Oče, kaj delaš?" ,,Lan  sejem!  Zrasla  bo  tebi in Vasilku srajčka na polju." ZaČudila se je Tanja; nikdar še ni slišala ne videla,   da bi zrasla srajčka na polju.   Črez  dva  tedna se je pokrilo polje z lepo zeleno odejo,   z drobnim   zelenim lanom,   in pomislila je Tanja: ,,Bilo bi dobro, da bi imela jaz tako srajčko!"   Mati in obe sestri sta ji rekli: ,,Lepo srajčko boš imela, Tanja". Minilo je nekoliko nedelj; zelena odeja  na  polju  je  temnela,  in  prikazali so se lepi, modri cvetovi.    BAh,  moj  bratec Vasilko ima take oči," je modrovala Tanja, ,,a nikdar še nisem videla takih  srajčk! . . ."   Ko  so odpadli cvetovi, so se pojavile zelene, okrogle glavice. Te so dozorele.  Mati in Tanjini sestri so populili lan s koreninami  vred,  ga  povezali v  snope ter ga razgrnili na polje, da se posuši.
II.
Ko se je lan posušil, so mu odstrgnili glavice, ga potonili v snopih v reko ter navalili nanj kamenja, da bi ne odplaval.*)
Žalostno je gledala Tanja, kako se potaplja srajčka, a sestrici sta jo tolažili: ,,Lepo srajčko boš imela!"
Pretekla sta dva tedna; lan so vzeli iz reke in ga posušili; nato so ga trli s trlicami, da je letelo kosmičje na vse strani . . . Zatem so ga česali z železnim grebenom, nakar je bil ves mehak in svilnat.
,,Lepo srajčko boš imela," govorita iznova sestri Tanji. No, ona od-govarja: ,,Kdaj bo to srajčka, to je podobno Vasilkovim laskom! . . ."
III.
Bili so dolgi zimski večeri . . . Tanjini sestri sta obesili mehko, svil-nato predivo na kolovrat, in tanke nitke so se sukale izpod njunih prstov. MTo so še komaj niti," je mislila Tanja, ,,a kje je še srajčka! . . ."
Minila je zima, prišla je pomlad, dospelo leto, in vrnila se jesen. Oče si je pripravil v hiši statve, navil nanje niti ter zacel tkati. Potekel je čol-niček med nitkami, in tu je Tanja že videla, kako se dela platno.
Oče je natkal platno; zatem so ga belili na mrazu, ga razgrnili na snegu, spomladi na zeteni trati, ga polivali z vodo, in solnce ga je sušilo. Bilo je popolnoma belo.
Ko se je vrnila zima, je izkrojila mati iz platna srajčke, sestrici sta šivali . . . In o Božiču sta oblekla Tanja in Vasilko novi, kakor sneg beli srajčki. — In tako je zrasla srajčka na polju.
*) Na Slovenskem polagajo lan na trato, da ga pereta dež in rosa.         Pis.