List 38. rp v • lecaj ILIII. ke n i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeniane za celo leto 4 gold za leta 2 gold., za eetrt leta 1 ilj po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Igubljani 23. septembra 1885. % Obseg: Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih juncev muriškega rodu v Rudolfovem (Novem mestu) na Do- lenjskem. Pretakanje fpresnamljenje) novega vina. razstava v Celovcu. Tehtnica in uteži. sveti. (Dalje ) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske izkušnje. Kakoršno seme, takošen pridelek Društvo »Narodna šola. u Koroška deželna Trije dobri Gospodarske stvari. Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih juncev muriškega rodu v Rudolfovem (Novem razkrojevati in razkrojeni delci potem v vino vhajajo in kalijo. To pa ni po vsem resnično. Vino lahko več mesecev na drožah ostaja, pa se taiste vendar ne razkrojivajo. Glavni vzrok je sledeči: mlado vino ima zraven droženih tvarin tudi tros ali kali mnogo takošnih gljivic, ki morejo na novo vino prav neugodno vplivati, ako poženejo in se razvijati začno, dokler ni vse vrenje dokončano. Novo vino hrani v sebi tudi oktobra nekaj ostankov od grozdnega sladkorja. Tukaj treba dopoludne ob 9. uri v Eudolfovem 6 plemenskih je uplivati, da se oni sladkor-med tihim vrenjem po- mestu) na Dolenjskem C. k. kmetijska družba kranjska bode juncev muriškega plemena prodajala. lagoma razkroji m popolnem izpremeni in pretvori v Ti junci se bodo postavili posamezno na prodaj alkohol ali vinski cvet. Tako dosežemo dvoje: vino za polovico tiste cene, za katero jih družba kmetijska postane bolj močno, ker ima več alkohola v sebi, kupi, in se vsak proda tistemu, kdor največ za-nj da drugič pa je izgubilo ves razkrojljivi in vrenje zahte- proti temu, da ga 1) koj plača in 2) se s pismom za- vajoči sladkor. Oboje stori, da je vino trpežno. Po- veže, ga najmanj dve leti za pleme obdržati, zato se polnem zavreto vino ne potrebuje nikoli več daljnega vrenja, ter se ne vleče, kajti vse te napake so le tedaj tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 19. septembra. in tako mogoče, dokler je še nerazkrojenega sladkorja kaj v vinu. Skrbeti nam je, da se tiho vrenje mladega vina to svrho važna je tem- Pretakanje (presnamljenje) novega vina. Spisal dr. J. Berseh. Ko je glavno vrenje dokončano, pripada preta- kleti, je krivo, da tiho vrenje preneha, čeravno je še kanje novega vina najvažnejšim opravilom v kletar- sladkorja v njem. Vsled tega začne, ko spomladi tem- vrši krepko in popolnem, peratura v kleti, ki ne sme biti prehladna, dalje je treba, da vino pri prvem pretakanji veliko pride v dotiko z zrakom. Ravno to, da mnnogokrat mlado vino hitro po prvem pretakanji spravljamo v hladne kleti stvu. Ako o pravem času pretakamo, zamoremo zo- peratura gorkeja postane, vino iz nova vreti. * JL * __ a -m* -m Aim-ml-m a . ft « . • Ce renje vina v sodih jako pospešiti, zlasti pa v okom vino v velikih sodih, se je tega manj bati, kajti v priti poznejšim nezgodam, ki se utegnejo vina lotiti, tem slučaji je pretočeno in od droži ločeno vino še Nasprotno pa; ako tega dela ne opravimo dobro, za- toliko toplo, da tudi v hladni kleti tiho vre in sča aoj^JL Liau jjct j ctivu tr^ z drugimi oklestki in lične pinje, posode, inštrumenti itd. ravno tako sirišče suhljado v snopiče povežejo in za kurjavo porabijo. v steklenicah, barva za maslo. Kurilo gori rado in svetlo in kruh iz tako zakurjene peči je baje zelo okusen. Še na eno korist je treba Tehtnica in uteži. Veliko truda stane, časih tudi veliko časa, denarjev in strahu pred zgubo, preden žival vzredimo, i "> slamo j zrnje krompir itd. pridelamo. Vsaka reč je opozoriti. Po vetru med malinovje zaneseno drevesno seme rado kali in poganja. Mlade rastline rastejo brzo naprej, ker imajo zavetišča in sence. Zlasti dobro se ukoreninijo, čeravno sicer v rasti na kvišku malo za-ostanejo. Toda če malinovje pokosimo, rastejo naglo in veselo naprej. Če bi malinovje ruvali, trgali, pipali, nekaj vredna. Nič ne pride samo po s ebi. oškodovali bi drevesca. Ce še kaj malinovja po košnji Zatorej bi zlasti na kmetih naj rabili tehtnico in uteže, vedno bolj in zmiraj več. Ugodni vspehi se kmalu prikažejo. Tehtnice bi naj ue manjkalo ne v zaostane, vzame gotovo drugo leto pri drugi košnji svoj konec, če je poprej hitro rastoča drevesca ne zadušijo. ;,Cent,ralblatt f. d. g. Forstwesen". kuhinji, ne v skednjih, pa ne pri hlevih. Nekateri grajščaki, posamezne občine imajo uže centezimalne tehtnice. Tako more kmetovalec stehtati Kako strmine z ledino ali rušnjo prevleči. vsak voz gnoja, seno, slamo, krompir ? repo i goved, svinjo itd., da poizve, kako se kaj pita ali de- L * 1 ^ * ■ ' =' . _ II Strmine in meljine se ne dajo rade prevleči z le-vsako dino samo tako, da jih posejamo s travnim semenom. beli, koliko hrane potrebuje. Iz t~ga lahk-* določi, koliko je katera stvar vredna, kako jo ima ceniti, da i škode ne trpi. Nobeno delo, nobeno orodje se tako pirnico pa se to zgodi hitro in močno. Vzamemo svežega korenja od pirnice ali pirike. Vse njeno korenje na drobno zrežemo in z zemljo pose nekaj vode , da se napravi zmes mešamo. *----- --- — I ------ — — " -- - ~ ~ i^vuivmv/. " , ^v-.v, , v*«, "I'" ^ ' * ---- hitro ne plača, kakor tehtanje in tehtnica. Povsod se podobna malti. Te zmesi sedaj na strmino naložimo rabi tehtnica več, najmatije na kmetih. nekaterih pet palcev debelo in jo dobro stlačimo. Delo vrši se podjetjih delajo s tehtnicami jako natančno, na pr.: dosta hitreje in se bolje prime, kakor če bi nujno iz- na železnici, pošti, fabrikah, magazinih itd. Nadejati se sme, da bode kmalu vsaka občina imela svojo tehtnico , da bodo vse pridelke prodavali na tehtnico in vselej vedeli, koliko je kaj vredno. Tudi na teži zgubila, kedar se rezavali in jo po strmini polagali. bodo znali, koliko je je bila v mesto odgnala, kajti bojazen, nemir, trud uplivajo tudi na težo. Kmet pa nima. da bi ljudem šolske stvari. kar zastonj ( lajal. Časih mnogo simotamo barantajo Društvo ^.Narodna šola u katerega se je vdeležilo 21 članov. Predsednik g za kakošno debelo prase. Tehtnica bi vsemu prepiru imelo je dne 9. septembra i. 1. zvečer svoj občni zbor, hitro konec storila. Koliko sena prodajo še zmiraj po ocenjavi na vid. Enaka se godi zastran slame. Pose samezni snopi niso vsi enaki, in če jih je mnogo, ospod člane in konstatuje, da je pre-tečeno 13. leto bilo najsijajneje, odkar društvo obstoji, Stegoar pozdravi kmalu prevarimo škoda, če prav le pri slami. za kakošen cent. Kmetu se dela za 100% boljše, nego prejšnja leta. Za ta vspeh za- hvaljuje se vsem. ki so s svojo požrtovalnostjo k temu Na večih posestvih kaže časih voz gnoja tehtati, vspehu pripomogli, vsem podpornikom, med katerimi zlasti če je enakomeren. Tako v 9 se izve, koliko živina jih več imenoma našteva, kakor: gospo Murnikovo, 304 Lahovo, gg. dr. vitez Bieiweis. dr. Bab ni k, Senekovič, slovenskim časnikom in ;,Siidst. Post ki vred. Janez vstopi in se ob ognjišči Vvsede z gosp odarjem gospodar je ravno zajca pekel. Sama sta bila in so občinstvo opozarjali, da se je začelo zanimanje in Uže mu je živahna agitacija, katero je podvojil še poseben slučaj. jezik migal, da bi ga bil vprašal, zakaj v (Kranjska hranilnica, ki ni »Narodni šoli" naklonila niti niti odgovora dala. Fr.) Dokončavši svoj stvarni in obširni nagovor zakliče taki samoti sam živi. kar mu pride na misel drugi kapitanov svet: „Ne vtikaj se nisdar v zadeve druzih solda, ter na vloženo prošnjo ni ljudi! u Vsled tega je le poprašal, če bi zamogel kaj g. predsednik: Živile gospice in živeli gg gorkega v želodec dobiti. imajo srce za »Narodno šolo! U (Živio-klici.) kolegi 5 ki Potem je prišlo na vrsto poročilo blagajnikovo in ;,Tega-le zajca bova obrala, kruh bova prigrizovala in vino pila." Ko je bil zajec pečen, primakne gospodar mizo k tajnikovo. Iz teh poročil vidi se izredno napredovanje ognjišči, stopi v kot, dvigne neke duri in v luknjo za- Narodne šole" v u preteklem letu, kajti vseh dohodkov vpije: »Gori pridi! je bilo 1677 gold., stroškov pa gold. 55 kr.. med b Kakor je bil sicer Janez junak in pogumen, ga je katerimi pa je 595 gold. v gotovem naloženih. Od teh vendar stroškov dobilo je 50 ljudskih šol za vloženih 306 gold. obšla zona vidoč odprto temno žrelo pred saboj. Vse povesti o „ravbarjih" in zakletih gradovih, KJUM. 1 J ~ ^^ .JKAV.^.^.. ■ ' "-------- W O---- ~---~ J ■ ---r ~ ----- - 77 — ----J — — -----------O1 * za 414 gold. 2 kr. šolskega blaga, 55 učiteljev za vlo- ter skrivnostuih umorih po samotnih gostilnah, stopile ženih 195 gold. šolskega blaga za 305 gold. 86 kr., 1 o so mu pred oči, ko je vgledal s cunjami pokrito mršavo ljudskih šol v dar učnih pripomočkov za 94 gld. 85 kr., človeško podobo vdrtih oči iz globočine priti. 2 učitelja brezplačno šolskega blaga za 13 gold. 13 kr., Ta pošast je bila neka ženska, ki je boječe venkaj skupaj se je razdelilo za 827 gld. 86 kr. šolskega blaga, stopila. Med dobrotnimi doneski čitamo: dr. vitez Franc Zopet je mislil Janez jezik stegniti, kedo da je ta Močnik v Gradci 70 gold., deželni zbor kranjski 100 nesrečnica in kaj je pregrešila, kar se spomni zopet ka- gold., čisti donesek veselice vrhniških rodoljubov (prire- pitana in njegovega soveta in molčal je. dila Orne in Podkrajšek) 50 gld. 14 kr., obrtnijsko Gospodar in Janez sedla sta jedi; prvi je bil pomočno društvo v Ljubljani (J. N. Ho rak) 20 gold., miren, drugi preplašen, molčala sta pa oba. mestni zbor ljubljanski 200 gold., »Znanstvena preda Gospodar vrgel je tu pa tam ohrostji košček kruha (dr. vit. Bleiweis, dr. Babnik, Senekovič) in kako kost, kar je baba strastno pogoltovala. vanja 259 gold. 40 kr., litijsko pevsko društvo po gosp. Ce pudru 25 gold., učitelj J. Novak nabral 30 gold. ? Po večerji sunil je gospodar žensko zopet v klet, zaprl je duri za njo, jih je z lesenim zapahom zavali reg ar Jovana 6 gold., društvo meščanske vojašnice roval in se je zopet mirno k ognjišči vsedel, (po g. J. N. Horaku) 10 gold., literarno zabavni klub Janezu je uže zopet jezik migal, da bi bil vprašal v Ljubljani 14 gold. 50 kr., gospa Waraun v Št. Jer- gospodarja, zakaj je z ono žensko tako neusmiljen, dober neji 10 gold., veselica v Lescah, osnovana po gosp Žirovniku 70 gld., nabrani darovi pri učiteljski kon- sovet inu je pa tudi sedaj jezik zavezal. Kmalu na to sta ela spat. Nikari ne mislite, da ferenci v Logatci 21 gold. 40 kr., čisti donesek veselice je morda Janez kdo zna, kako sladko spal. Celo noč Št. Jakobskih pevcev v Radoljici (g. L. Bel ar) 20 gld., ni očesa zatisml, pač pa je prvikrat v svojem življenji Praprotnik Ana 7 gold. 80 kr., Verne Fani v Kamniku 20 gold. itd., skupaj dobrotnih doneskov 1003 gld. 98 kraje. Ko so se imenovali nekateri teh dobrotnikov, vstali celo noč mislil. Ob prvi zori skočil je s postelje, plačal, kar je bil dolžan, culico pobral in oditi je hotel. „Kaj", začudi se gospodar, „in še ne vprašate ne, so zborovalci v znamenje zahvale. Poročila vzela so se kje ste prenočevali? u z odobravanjem na znanje in dotičnim funkcijonarjem izrekla zahvala. n » Kaj me briga?" Ali ste bili zadovoljni?" Bil." Ali se vam ni nič čudno zdelo?" u Zabavne stvari. n Trije dobri sveti. (Iz španjskega preložil Ant. Brelimer-Gaffron.) (Dalje.) Uže je mislil peš dalje kreniti, ko ga od daleč za Kaj so mi mari vaše razmere, mož? Gospodar razpne roke in hoče Janeza objeti, le-ta pa odskoči in se za napad postavi. Nikari se me ne boj prijatelj, pravi skoraj do solza ginjen gospodar, ti si tisti, katerega uže štiri leta čakam. Ti si zopet dal moji hiši mir in človeštvo! u gleda. Kako se je pa začudil, ko je videl, da ima spre- Ker je gospodar tako mirno govoril, verjel je Janez, kar mu je pravil in se je tudi objeti in poljubiti dal. Zopet je jel premišljevati, kako bi bilo mogoče, da bi vodnik krvaveč nos, voznik zlomano roko in da so vsi drugi popotniki več ali manj pobiti. Roparji so jih bili napadli, pretepli in so jim konečno še vse pobrali. Janez se je takoj domislil svojega gospoda in njegovega dobrega sveta in mu je bil iz srca hvaležen. Ker se je tudi na dalje zvesto krajših potov držal, se je v najine zadeve vtikati, midva sva se prepirati je bilo pač očividno, da je imel voz vedno daleč za jela, da se je hiša tresla. Vsled tega jel sem se ženi bil ravno on človeštvo zopet v to hišo vpeljal. Gospodar vidoč, da si Janez glavo ubija, priskoči mu na pomoč rekoč: Moja žena in jaz živela sva v miru in milosti božji v vasi od tukaj izdatno oddaljeni. Ali sosed jel saboj. Primerilo se mu je pa vsled tega tudi j da ga studiti, in nekega dne sem celo zapazil, da bi mi bila je marsikdaj noč prehitela. skoraj nezvesta postala. Na pol blazen sklenil sem v kraji Taka se mu je pripetila nekdaj v samotnem pustem svoji jezi strašansko maščevanje nad mojo ženo in vsa- kjer je uže pozno ponoči na jako borno ob cesti kega pobiti, kdor se bo še le količkaj v moje zadeve stoječo gostilno naletel, in je potrkal. Revno oblečen vtikal in to maščevanje toliko časa nadaljevati, dokler ne bom na človeka naletel, katerega moje zadeve ne mož pride mu odpirat z lučjo v roci. Ali me morete prenočiti?" Pač, gospod. bodo prav nič brigale. Iz tega namena podal sem se semkaj-le v to puščavo, zaprl sem ženo v ono-le klet j 305 štiri leta traja uže to žalostno življenje in vsacega sem ubil, ki se je v moje zadeve vtikal ter sem ga doli v kleti pri moji ženi pokopal. Tudi tebe bi bila doletela ta osoda, kakor hitro bi se bil le z eno besedo mojih razmer dotaknil!" Janeza je še smrtni strah pretresal zarad nevarnosti, v katero je bil po nevedoma zašel, gospodar je pa uže stopil k zaklopnici, jo odprl in se sladkim glasom v klet zaklical: „Pridi gori ljubljena žena, vse ti je odpuščeno; konec je tvojega in mojega trpljenja, kajti svojo prisego sem dokončal. Odslej na dalje si rešena iz podzemske ječe in odložila bodeš raztrgane cape. V najino krasno hišo v rojstno vas hočeva se povrniti in to le prokleto hišo tukaj pa požgati!" Od radosti jokaje zleze ohrostje iz kleti. Gospodar vzame dragocenih oblek iz omare, v katere se je nesrečna žena čez 4 dolga leta zopet oblekla. Janez je odšel iz krčme, kjer je v eni noči tolikanj groznega videl in slišal. Na nekem ovinku se ozre nazaj in uže je videl rudečega petelina po strehi plesati, kjer je prenočil , dvoje zopet srečnih ljudi kretalo je pa po polji proti vasi, katere zvonik se je uže od daleč v solncu lesketal. Vsaka reč le nekaj časa traja in prav taka je bila tudi z Janezovim potovanjem. Nekega dne ves srečen dospe v domačo vas, kjer so ravno z vsemi zvonili. Iz lastne skušnje ve pisatelj te povesti, kaj se pravi čez dolgo let zopet slišati glas domačih zvonov, ki so nam našo mladost napajali z nepopisljivo radostjo! Radost našega Janeza sprevrgla se je pa kmalu v skrb: kaj pa, če je njegova žena uže mrtva ali če je njegove ljubezni nevredna postala? Poslednja skrb je bila večja memo prve; vsaj tudi Janezu ni bilo neznano, kako grozno da so naši ljudje sebični. Trda noč je uže bila, ko je bil došel, vendar pa je mesec svetil. Konec vasi stala je mežnarija in tjekaj jo je Janez vbrisal. Spreduja stran hiše imela je nekaj vrtička z goščavo obraščeuega. Tjekaj se je Janez podal, da bi videl, kdo bo y hišo prihajal in odhajal in kaj se bodo menili. / Kmalu stopi duhovnik v plašč zavit iz hiše rekoč: „Na svidanje, draga moja!" Janez je uže roko po noži stegnil, ki si ga je bil takoj drugi dan po tisti grozni noči zavoljo večje varnosti kupil. Ravno je premišljeval, koga bi prvega zaklal, ali njegovo ženo ali duhovna, kar mu šine tretji kapitanov sovet v glavo. „Posvetovaj se pred vsakim resnim podjetjem se svojo blazino!" Tako si je 2^a nocoj prijenjal in je tako važna stvar, kakor je maščevanje žaljene časti, sklenil za jutri odložiti. Da se bo pa to izpeljalo, treba se bode nekoliko pohliniti; Janez jo vedno več mislil. (Konec prihodnjič.) t i - t jf Naši dopisi. Z Dunaja 20. sept. (Priprave za državni zbor.) Pred- sedništvo za gosposko zbornico državnega zbora je imenovano in so v to imenovani zopet predsedniki iz minulega zasedanja: za predsednika grof Trautmanns- dorf, za podpredsednika pa gospoda knez Scho nb ur g izmed ustavover;ne stranke, izmed avtonomistov pa knez Konstantin Czajrtoryski. — Dne 15. t. m. zbrali so se pri grofu Hohe nwartu zaupni možje izmed državnozbor-ske večine. Kiolikor čujem, so se razgovora vdeležili udje petnajstorice skoraj vsi razun barona Giovanellija, še bolnega grofa Henrika Clama, izmed Galicijanov pa samo Smarzevski; Grroholski in Smolka pa sta pismeno naznanila, da pred konstituiranjem svojega kluba nimata pravice, ničesar veljavnega sklepati. — To pa se samo po sebi razume, da tak zaupljiv razgovor nikdar in nikakor ne more neposredno roditi sadu veljavnih sklepov. Ako se pa možje, kateri vživajo zaupanje druzih poslancev in kateri jasnim pogledom znajo presoditi položaj, zbero in razgovarjajo o pomenu položaja in pa o sredstvah, kako ogniti se napak in zaprek preteklih let, kako odbijati dosti uže jasne nakane nasprotnikov, posebno pa, kako ožje združiti vse one, ki so bili ali ki sicer naravno spadajo pod zastavo sedanje državno-zborske desnice, tedaj se ne more dvomiti, da je tak razgovor zmiraj vspešen. Kolikor se tudi sedaj čuje o omenjenih razgovorih, zatrjuje se posebno eno, da so se vseh klubov zastopniki izrekli za složno postopanje vse desnice pa tudi za to, da naj bi ostala osnova desnice stara. Ker pa vendar klubi še niso izbrali svojih zastopnikov in pa ker je bil izmed poljskega kluba navzoč samo en zastopnik. sklenilo se je konečno, razgovor ta nadaljevati dne 21. septembra. Levičarski časniki skušajo se na vsakovrstne načine tolažiti nad tem, da ne morejo zalesti nikakoršnega raz-pora med desničarji. Posebno jih tolaži to, da Lichten-steinov klub ostane in da sta va-nj vstopila tudi omah-ljivca Lienbacher in Zallinger; levičarji delajo si nade, da bodeta ta dva nemirneža zadobila večji in večji vpliv v Lichtensteinovem klubu in kakor zadnje leto, še bolj v prihodnje skrbela za to, da desnica večina ostane — negotova. Ni pa dvomiti, da se je razgovor zaupnih mož desnice sukal tudi pomenljivo krog vprašanja razmere med vlado in večino državnega zbora, za katero najboljšo priliko podaja prestolni govor in s tem ozko zvezana adresna debata. To je tudi jedro vprašanja. Ako je večina z vlado zadovoljna in z njo složna, potem se bode okrepčavala vidno od dne do dne. Ako pa večina sama prav ne ve, zakaj bi vlado podpirala, potem hira vse parlamentarno delovanje. Prem 15. sept. (Sklep šolskega leta. Javna zahvala in drugo.) Dne 11. t. m. smo tukaj s sv. mašo, za-hvaljeno pesmijo in javno preskušnjo dokončali in sklenili pretečeno šolsko leto. Po dovršenem spraševanji bili so najpridnejši izmed učencev in učenk z knjižicami, pridnejši pa s podobicami obdarovani in očitno pohvaljeni. Ob začetku ravno dokončanega šolskega leta bilo je tukaj 180 vsakdanjih, 61 pa ponavljavnih učencev in učenk; med šolskim letom umrli so 4 vsakdanji in 1 ponavljavka, a dva vsakdanjca sta pa ob tem času tudi na novo vstopila. Tako bilo je ob sklepu šolskega leta tukaj 178 vsakdanjih in 60 ponavljavnih učencev in učenk. Vsi šolo obiskujoči otroci zamudili bili so to šolsko leto tukaj šolo I0.018krat, katere zamude obsegale so vsega skupaj 25.329 ur zamujenega poduka. Šole niso nobenkrat zamudili Alojzij Basa iz Bitinja hiš. št. 9; Ivan Frank iz Prema hiš. št. 16, vsakdanjca, in pa Marija Renko iz Prema, hiš. št 65, in Uršula Meršnik iz Smerij, hiš. št. 30, ponavljavki. Največ zamud napravila je neka učenka iz Smerij, katera je šolo 181krat zamudila. Vzroki šolskim zamudam bili so deloma bolezen, hudo vreme in slaba pota, delo in paša, tu in tam pa tudi beda in pomanjkanje ter deloma malomarnost starišev in gospodarjev. 3 i i 5 Zamude so se redno točno vsakih 15 dni kraj- s praktičnim podukom ljudstvu na korist v malo letih nemu šolskemu svetu naznanjale; ta jim je vzroke pre- pridobiti, iskoval ter c. kr. okrajnemu šolskemu svetu kazenske Raz hribčeka sv. Margarete je kaj krasen razgled nasvete stavil preko vse Pivke , izvzemši oni del, kateri proti Po Tako ogromno število šolskih zamud pa gotovo na stojni leži. šolski napredek blagodej ne vpliva, da bilo v pri Napomnjena cerkvica (sedaj uže razvalina) mora hodnj bolje šolskem letu tukaj v tem obziru skoraj kaj biti uže precej stara. Kamni v oknih, katera bila so rednej Ako se otrok v mladosti svoji reda pa pozneje prav lično prenarejena in povečana, nosijo privadil ne ljenje svoje bode, ostal bode nerednež skoz celo živ- letnico . in so prav dobro ohranjeni. Vsa streha Da so bili najpridncj&i ju pnuucjoi i^uivu .....——? ---- •> - in učenk letos tukaj koncem šolskega leta tudi obdaro- zob časa bode pa počasi vse razglodal. pridnejši izmed učencev na tej cerkvici z žlebmi ob kapu bila je iz samega ploš-natesa kamenja zložena; delo bilo je zelo masivno; a vani, gre hvala gg. Nikolaju Križaju, župniku tukajš njemu in pa Anton Znidaršiču, posestniku trgovcu Od sv. Margarete podal v vas Palčj na Premu in podobic katera bila sta v ta namen primernih knjižic smo lastne nas si bili malo duše privezali. Tudi ta vas ima prav živinorejo. Ko smo si še to in uno nekoliko ogle- in bela in darovala. Obema blagima dobrotniki izrekam svoje stroške pre- dali, krenili smo jo zopet preko Klenika nazaj v Trnj tukaj v imenu obda obdarovank naji kamor smo ravno o „zdrava i ekl se par nejšo zahvalo. Bog plačaj stotero! Se posebna zahvala svidenja. Prijazna dospeli. Tu smo zopetnega č. gosp. župniku pa tudi za one knjižice, katere je doma , jaz sem jo pa preko sv. Petr in se poslovili se že ostoljubna gospoda ostala sta tukajšnji krajni šolski bukvarnici brezplačno podaril Včeraj obiskal bil sem mojega sotrudnika gosp. St. Jelenca v Trnji. Pravil mi je, kako strokovnjaško so se letos udeleženci praktičnega kmetijskega tečaja na Slapu pod vodstvom vrlega g. R. Dolenca , vodje in pristava g. Rohrmana v sadjereji, trtoreji, kletarstvu in drugem Resnično veseli ivdušeno pripovedovati o edi na Prem popihal Kilovč zopet . Rant. govor Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.] (F moj za in obrambo. Dal ne bom govoril, akora blagoslovljenji zastave bi bilo tudi o tem kaj za po- plošnem kmetijstvu vežbali in urili. vedati (gg. nasprotniki uže , da ker jo je društvo kaj) ; pač pa o tem imeti blagoslovlj 7 človeka, ko čuj taKO bi se bilo potem d nosti pravi vnemi za koristno stvar, kakoršna je letos Kaj mar temu ni bilo tako? pol cr n da med p. n. vdeleženci tečaja neprestano vladala Hvala popoldanski službi Božji pevši prenašali v sprev aje obnašalo. Ko so jo po f)du po Bogu, da se je ljubez vnema kmetijstva pričela trgu. mislim, da bi se oil vendar spodobilo, zapeti vsaj med učiteljstvom po deželi vedno bolj in splošno širiti vmes tudi Ciril-Metodovo pesem o tej Saj nego pa tudi ni lepš bolj prijetnega razvedrila sledu. Memo moje hiše na polni glas odmevale bilo be- človek po dovršenem šolskem trudu zunaj v prosti" naravi na dobro urejenem šolskem vrtu lahko sede (ali po naključj ali išč, ne bom razsojal; do tični g. voditelj pevcev uže ve): „Grom in peklo prazne slednji dan najti sam sebe ob gotovih časih vaše proti nam so vsteke fraza, ki v Železnikih tudi druge v prekoristni sadjereji praktično vežba in razne poskuse izvaja. Čast. gosp. Ivan Lunder, ekspozit trnski, skazoval nama je tudi včeraj predpoludne svojo ekonomijo na vrtu in v hlevu. Posebno, kar živinorejo zadeva, je on vse hvale vreden in vrl naprednjak. Bog ga živi mnoga uže sto in stokrat prežvečena, odkar smo tako srečni, imeti bralno društvo!" In pri slovojemanji Kropenških gostov konec trga, kaj se je vršilo takrat? Deklamirala se je, čujte! ne morda kaka kitic pesmi, ampak deklamirala se iz Ciril-Metodove je Pevč t Res blagoslovlj pa j? v a ki e- Pevčeva leta sosedom njegovim spodbudo v posnemovredni izgled Med raznimi zabavnimi pogovori in resnim prevdar janjem te iu onu kmetijske strol glasni sklep, da gremo prec po nad Palčjem izvršil se ie tudi so- jako zbadlj kletev": to se je izvrstno vjernalo! !! Ni toraj nikako čudo, da je trezno misleče naše domače in tudi zunanje prebivalstvo majalo z glavami, in delalo razne, vmes na „božj pot Ka kosilu k sv. Margareti dogovorjeno, tako zaslužili, da pazke. Moji nasprotniki bi popolnem te opazke obelodanil, in po pravici po- vem: ne njim na ljubo storjeno. Točno ot) pol 2. uri popoludne podamo • • tnj sedaj odločeni kraj. Pod iinbcem, na katerem haj zijo 5 a in p k spoštovanj kaj tacc tudi ne zaslu i bom to zamolčal blagoslovljene zast o t n arjeuih grmov azteza se Palčijsko jezero", stotine in stotine ; kateri morejo se z rati. Drugega treba ni, nego le Koreninskim kvice sv. Margarete, ravnina imenovana tem obširnem prostoru raste na skaanje n širna in p n ,,bralno društvo", čeravno -ni cerkveno društvo", posne- Sploh je hotlo, kakor je bilo čutiti, naše mati po sem slavnosti. ki so se Št. Vidu poleg pletarskih vrb, Ljublj visoki praznik Presvete Trojice o priliki bla iliin trudom prav dobro kultivi o oslovljenja zastave ondotnega „katol iško-rokodelskega stari tikoina nad društva Da želeli so od tam dobiti za povikšanj tom popol odstraniti pa slavnosti celo ondotne izvrstne pevce, in edino le jaz bode prec leto po tem ravno tam, kjer so vrbovi šopi na sto in sto tisoč najlepših tenj vostj jerb in košar prirastlo. Skoraj in smelo trditi smem bi se samo sedaj mršavi šibic za pte-z vso goto- na tem pro- pa pet i sem bil kri ker so se bili za to m niso hoteli piriti. Zatrosilo se častno vabilo zahvaHli. in je bilo namreč po Železnikih obrekovanje, da sera jaz to Št. Vidskim pevcem odsvetoval. (V koliki veljavi pač štoru iz sedanjih vrbovih grmov toliko pletarskega ma terijala slednje leto pridelovalo, da bi ga vse prebival stvo cele trnske eksnoziture. ko bilo bi enkrat v ple ain stati pri veleštovanemu gosp M T ondotnem o cele trnske ekspoziture tarstvu praktično izvežbano, v jerba poplesti ne moglo. Na tem jezeru JOJ ii odji, čeravno se osebno še poznava ne.) Pa o kolika razlika je bila med St. Vidom v visoki košare samo praznik Presv. Troj našo slavnostjo v čast sv. Ci katere od ob rila in Metoda (!!!) dne 5. julija. Brali j od tam doli ecih povodnjih čez in čez preplavi, a potem pa zopet v časnikih, da je bilo ondi na večer ob \0. uri uže vse Da tam dalo bi se tudi več sto tisoč vrbovih spevale. lepi novci zakopani, kateri dali bi se popolno zgine, sadik iz nova nasaditi, katere bi prav buj tiho pokoj Pri gostilni g pa 9 bilo čuti najmanjšega suma tu bilo pa malo drugače. V ter pri navzočnosti cr o* in <* o* in ° a- 307 ter veliki množici pivcev bil je o pozni uri še toliki dariev pri kranjski hranilnici in njihovo ravnanje z de- Vriš, in uganjale so vmes take nepristojnosti, da bi se želuim denarjem. Nadejamo se, da se to ne bo po- pač bolje ne bilo moglo dokazati, da „naše društvo zabilo, temveč porabilo kmalu ua pravem mestu. ni cerkveno društvo". Bolj natančno pa o teh res- Obravnave porotne sodnije ljubljanske imele so ničnih neotesanostih ne bom govoril, in sicer zato se zopet v tem zasedanji pečati večinoma z uboji, dene, ker so bili zraven moji največi in najbolj zagrizeni loma tudi s ponarejanjem denarja in le zadnja ta teden sovražniki, to je, načelniki tistega »literarnega Kluba", pričeta obravnava pečala se je s slovenskim časnikom. ki sostavlja in pošilja sramotilne spise o meni v čas- tožcmiin zarad žaljeuja časti, nike. Pač naj bi ti olikanci ruvali poprej brune iz svojih ubojih največji oči, potlej naj bi še mojih očeh. prišli stikovat po pezdirji v (Dalje prih.) niarogi našega kmetiškega življenja — govorili smo še zadnjič in pri tolikih prilikah, da nam je težko omenjati več kot zopet obsodeb minulega tedna , ki so se Ljubljane. Naši državni poslanci odpeljali so glasile na 4 ali 6 let težke ječe, in pa tem dodati ven se pretekli ponedeljek v državni zbor na Dunaj, kjer se dar tudi še prošujo do starišev , g. duhovnikov in uči-je včeraj pričelo zborovanje. Naše zastopnike v držav- teljev pa županov ua deželi, naj vendar, kjer koli se nem zboru čaka imeniten in težak posel, rešiti imajo še jim poda prilika, svare pred pijančevanjem iu surovostjo pretepov. Koliko očetov, mater, otrok pretakalo je uže britke solze zarad ubojev, koliko let ječe se je uže pre- mnogo duševnih in gmotnih zadev v blagor našega na roda, dežel, katere zastopajo in pa tudi vse države. temu poslu spremljajo poleg zaupanja naroda poslance sedelo na Slovenskem zarad tega hudodelstva. Naj bi naše gorke želje, naj bi se jim posrečilo v slogi med vendar vse to bilo v svarilo priraščajoči, nepremišljeni seboj in složno z večino državnega zbora pridobiti na- naši mladini! šemu slovenskemu narodu popolno narodno enakopravnost v vsem javnem življenji, enako pa tudi vsa sred- in ponarejanja deuarja, koliko nesreče pripravilo je to hudodelstvo uže čez cele vasi, pa vendar se še na- stva za izobraženje naroda v njegov duševni in gmotni hajajo zmiraj ljudje, ki si morebiti domišljujejo , da te blagov! vrste sleparstvo uiure — komu koristiti! In vendar vsak Cesaričinja Štefanija peljala se je minulo ne- lahko z roko prime, da je te vrste slepar hujši kot tat. deljo ob 3/4ll. uri dopoludne skozi Ljubljano, vračajoča Prijatelji naroda! družite se povsod in podučujte se z grada Miramare pri irstu nazaj v Laksenburg. Na naše ljudstvo, da se obvaruje tudi nesreče hudodelstev kolodvoru cesaričina uradno ni sprejela nikogar. Vreme bilo je ves pretekli teden tako lepo, gorko v obče kmetijstvu ugodno, kakor si ga le želeti list. Na ogled poslana nam je bila prva vsake vrste. Nov številka novega nemškega lista z imenom „G'radaus", moremo. Se ostala otava se je spravila, tudi krompir ki se imenuje »glasilo protijudovske stranke v Avstriji", se je zvozil večinoma uže v hrame, ajda lepo polni, tur- namerava izhajati vsaki teden, se vrednje in tiska na šica zori, vinogradi pa, katerih ni toča zadela, obetajo Dunaji, in pravi, da mu bo naloga: brauiti koristi vsega izredno dobro, pa vinorejcem tudi sila potrebno in enako nejudovskega prebivalstva, oproščenje od judovskega go- vinopivcem povoljno letino, tako ugodno. Da ostalo še nekaj časa spodarstva, izgnanje onega judovskega duha, ki je prešinil vse društvene in gospodarske razmere in zaredil Iz- Nemštvo v Ljubljani. Številke so neizprosljive, nezanesljivost, nenravuost, sleparstvo iu spridenost. in ako nam kaj more dajati zadostenja nasproti javKanju dajatei in glavni vrednik listu je Karol pl. Zorboni, od- naših nemškutarjev, tedaj so to žalostni vspehi nemških govorni vrednik pa Rudolf Waller. ljudskih šol v Ljubljani. Pred par leti začule so se Po naši misli treba je sleparstvo preganjati povsod tožbe zarad poslovenovanja ljudskih šol ljubljanskih, če- in ravno tako zatiranim pomagati. — Kakor sodnij e, ravno je bilo vsemu svetu znano, da so te šole do sedaj tako tudi človeštvo obsoja in zatira hudodelstva brez ostale pri svoji skoraj po vsem nemški osnovi, kakoršno izjeme in ne praša po veri hudodelnikovi. jim je dal prejšnji deželni šolski svet, in znano je > da slovesnostih 8001etnice tare šentviške pri se morajo tudi sedaj še slovenski naši otroci uže v dru- Ljubljani čujemo od vseh strani le en glas, da so krasne gem polletji prvega razreda učiti nemščine, katera se [n veličastne, Začetek slovesnosti minulo nedeljo vde- potem od leta do leta razširja na več predmetov. Ako ležilo se je na tisuče ljudstva, Šentvid sam pa je bil se otroci vkljub temu tudi nekaj slovenščine naučijo, to resnično tudi v veliko-prazničnem kinču, kakoršnega ni ni zasluga osnove. —• Šiloma nabralo se je vkljub temu z lepo videti. i • % ^ 1 • K < * i J ^ * m Mm Deželni zbori snidejo se še letos, kakor se na nekaj nad 100 podpisov ua prošnjo starišev, v kateri se je zahtevala nemška ljudska šola. Znane so borbe v se naši nemškutarii niso zadovolili z nemŠKO tv mestnem zastopu ljubljanskemu zarad te šole, znano pa je tudi, da mestno šolo, ampak kričali so s ščitom nemškega »Schul-vereina" iz za hranilničnega reservenega zaklada ven po čisti in pravi nemški šoli, katero so sedaj v resnici dobili v dragocenih prostorih z ravno omenjenim reser- vinim zakladom zgrajene ljubljanske realke, je pokazalo sedaj? Pokazalo se in je, da se vsega otrok pol uradno zagotovlja; pa enako gotovo je, da dolgo zborovati za-nje ne bo časa, ako sedaj državni zbor ostane zbran en mesec, potem pa delegacije zopet blizo en mesec. Pričeti se more potem zborovanje zadnje dni meseca novembra. Razstava v Liverpoolu. Trgovinski in obrtni zbornici naznanja trgovinsko ministerstvo, da se bo meseca maja 1886. leta v Liverpoolu odprla mednarodna razstava, katera bo obsezala brodarstvo, poto-vanjske potrebščine, trgovino in industrijo. Oglaša se v Ljubljani ni moglo zbobnati in privabiti za nemške šole. Priberačiti se jih je moralo večinoma pri "tajništvu razstavnemu v Liverpoolu do l.~dne no-pri slovenskih stariših v Šiški, na Viču iu pa v krneč- vembra 1885. Za prostor se ne bo plačevalo, izvzemši kih ljubljanskih predmestjih. — Nemški ;;Schulverein" posebne slučaje. Razjasnila daje tajništvo razstave v zvabil je k sebi krog 70 otrok, deška in dekliška nem- Liverpoolu. ška mestna šola pa ne prav 30, pa tu iu tain večinoma _ otrok, ki govore samo slovensko. To tedaj nam kaže, kolika sila se je godil a nemstvu v Ljubljani, to nam kaže, da je edini namen vsega tega rovanja in javkanja ponemčevanje naše slovenske mladine, to nam pa tudi kaže v pravi svitlobi postopanje sedanjih gospo- storjeno. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Včeraj Razdvojenje »združene levice" je sprejel se je pri posvetovanji leviške 308 stranke predlog, da naj se klub vse stranke imenuje tovo zadovolj da si ?? Nemško-avstrijski klub" z 72 glasovi zoper 47 Vsled tega se uže včeraj ustanovil poseben „Nemški klub a bolgarsko ljudstvo z lastno so jim priborile ruske zmage > uri. za katerega se je oglasilo 38 deležnikov. Državni zbor pričel se je včeraj kmalu po 11 Navzočih je bilo zelo veliko poslancev, kateri so storili obljubo. Za starostnega predsednika vpeljal je minister- koder so "se zmiraj ski predsednik po naročilu cesarjevem dekana Poselt j je pred vsem storil obljubo, potem pa prevzel pred močjo zopet vzelo, in kar jim je hotela zagotoviti sv. Štefanska pogodba Najbolj iznemiril pa je ta prevrat druge male države na balkanskem polotoku. Najhujše vre zarad tega v grškem kraljestvu, od pripravljali deloma tudi izvršili za-se enaki nameni. Pa tudi sosedni Srbski se bo go- sedništvo in v kratkem govoru izrekel hvaležnost ga je presvitli cesar, akoravno samo za nekaj dni 9 da po dilo blizo tako. Druge evropske države na prvi hip niso kaj. Polagoma pa se tudi tukaj bolj vedele, kako razvedruje položaj klical na to častno mesto, ne zarad njegovih zaslug, ste se uže brez ovinkov aj Avstrij P Nemška izrekle ta prevrat, ker se ampak zarad starosti, ta pa ga tudi sili prositi zbornico obrača zoper berolinski mednarodni pogodbi. Obsoj za prizanesljivost in podporo se Potem prevzeli so 4 poslanci posel perovodj in tudi ksandra enako odločno postopanje bolgarskeg kneza Ale je izmed njih dr. Fanderlik prebral obljubo v vseh bil prisilj avstrijskih jezikih, samo romunsko bral je drug posla- zapustiti svoj prestol , da temu Koraku . ker bi bil sicer moral akoravno ga državniki izgovarjajo s tem nec z Bukovine Dalj prebrale s u se imena poslancev Najbolj pa je ta prevrat zoper načela evropskih ki so vsak pri branji svojega imena izrekli vsak v svo- veledržav zato, ker je ž njim razbito ravnotežj jem jeziku obljubo Konečno naznanilo se slovesno odtvorjenje državnega zbora v soboto ? da ' bo potem četrtkom, ker bodo torek. Volitev predsednika ne bo lahko v ponedeljek izžrebam oddelki pa javna seja pred najprej še le v sredo smeli predlagati zbornici, da^naj bo storila Turška med državicami balkanskega polotoka, v kterem so se nahajale edino zanesljiva poroštva za vzdržavanje miru in za mirno rešitev izhoduega vprašanja, žujejo se tudi glasila Francoske in Angleške. Kaj pa Blizo tako se potrdijo one volitve, katerim se ni oporekalo Cuj to je ajbolj odločilno prihodnji se dalje, da bode to prvo zasedanje trajalo do blizo S0Vi priporočali način rešitve tega silo kočljivega vprašanja. Ruski gla so uže Tu največo zmernost od 22. oktobra druge strani govorilo se je uže o tem, da bi se Turška fml Za člane gosposke zbornice so sedaj imenovani: odškodovala s podporo evropskih držav baron Beck grof Bellegarde, bivši posla pa kakor se čuje, iii videti, da bi Turška hotela vgrizniti kislo ja- Bolj verjetno ie. da bo Turška skušala s silo nec in tovarnar Dumba, grajščak Dar. Hilleprandt, belko. fcgm. grof Huyn, grajščak Ivan Krasic ki, sekcijski pridobiti si zopet v Bolgarski zgubljeno svojo velj Temu nasproti pa se obrača prizadevanje Avstrijske načelnik bar. Kubin, vseučiliščni profesor, bivši rektor dr. iviaasseu, mucu* giui no * u«1 «,, isemske na to, aa se dokonečna razsoaoa tega vprašanj* Rodič, grof Tarnowski, profesor dr. Tornek iz ohrani vsi Evropi, med tem omeji nastali upor na se M Friderik grof Re ver t fcgm. baron Nemške na to. da dokonečna razsodba tega vprašanja Prage in senatni predsednik najvišega sodnega dvora —. # t • ' f 11 ^ ^ ^ .v .v 1 Art 1 f# 1 vkk /\ \rw \ r nt 1 Ivan Wierz bick podporniki sedanj To so skoraj brez izjeme zvesti dan j meje in izrekoma na Turško pritiska, da ne vlade in sisteme •mo* se je Bolgarska poleg Bal k a Prav nenadoma in tihoma poskuša z mečem rešiti tega za vso Evropo pomenlji vega vprašanja. prevrat, na katerega so sedaj ^a se rešj[ miv\ Mir ali vojska Evrope visi tedaj na lasu. Bog daj j evropske države najmanj mislile. Bolgarska na južni strani Balkana, katero je berolinska pogodba krstila na ime pom hod P Rumel danj » uprla se je vsa in turške oblasti Po južni 1 • » - § Telegram u Bolgarski razglasilo se je soglasno in brez boja z d Novicam Z Dunaja 22. septembra zvečer 99 ženj e juž Bolg s severno Bolg > Srbski ministerski svet pod predsedstvom kra knez bolgarski Aleksander proglasil se je za vladarja Jjevim sklenil je, mobilizirati vojsko in sklicati združene severne in južne Bolgarske in se je naprosil skupščino. Klubi desnice so se ustanovili, si iz- skupno vlado prevzeti in združenje braniti proti vnanjim volili predsedstva in zastopnike za parlamentarno zaprekam. Guverner bolgarski in pa poveljnik vojske komisijo. Slovenski poslanci vsi vstopili v Hohen- bila sta ob enem dejana v zapor. Knez Aleksander wartov klub, ki šteje blizo 40 udov, češki klub prevzel je dne 20. t. m. vladarsivo združene Bolgarske 9 je proglasil manifest v katerem izreka po Božj po 9 ljudski vladi prevzeto vlado ter obeta prevzeti varstvo 66 timi 185 polski 54, Lichtensteinov krog 20. S prište glasov ministrov znašala bo večina od 190 glasov Protesti zoper volitev do vseh svojih državlj sili. ter državo braniti proti vsaki ienjskili mest so vloženi. — Izžrebanje poslancev Ob enem sklical je vojsko in ji ukazal takoj po- v oddelke vrši se pondeljek, volitev predsednika mikati se na južno mejo nove države. Ljudstvo brez ne pred četrtkom oktobra.) izjeme navdušeno pozdravlja svoje oproščenje izpod tur- Amschler-jevi pravdi je Kuffler obsojen na ške oblasti in hitijo vsi bojeviti možje Bolgarske skupaj teške ječe, Amschler pa je izrečen neknv. branit svojo novo združenje. Duhovščina prireduje za- Kuffler let hvalne službe Božj navdušuje ljudstvo To so na kratko posnete veieimenitne dogodbe zadnjih dni, ki so iznenadile vso Evropo Vtis ki so ga povzročile pri » Hoj ai ■ - je se ve da zelo različen pejskih narodih Žitna cena v Ljubljani 19. septembra 1885. j obče pozdravlja se opro Hektoliter: pšenice domače 6 gold 50 k banaške ščenje južne Bolgarske izpod turške oblasti s sočutjem, izrekoma velja to od ruskega ljudstva, katero je pred malo leti svojo kri prelivalo za oproščenje kristijanov balkanskem polotoku. Tudi ruski državniki — 7 gold. 3 kr turšice 5 gold. 40 kr soršice 6 gold 30 kr rži 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold prosa 5 gold. 20 kr ijde 4 gold. 37 kr , 39 kr. ovsa 2 gold 92 kr Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani