42kritikaPobuda Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Center, da zadrži izvrševanje gradbenega dovoljenja na tem segmentu trase in da v obnovi postopka po uradni dolžnosti najprej razreši predhodno vprašanje arheoloških raziskav in odloči o gradbenem dovoljenju šele na podlagi popravljenih in dopolnjenih projektov. Prispevek k profesionalnosti vodenja javnih infrastrukturnih investicij: Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nadzor Ministrstva za finance zaradi zlorabe javnih sredstev za investitorstvo »re- konstrukcije komunalne infrastrukture tržnica-1. faza«, tačas ko rekonstruk- cija presega potrebno komunalno opremo garaže pod tržnico, ko niti za 1. fazo ni investicijske odločitve Mestnega sveta MOL podprte s proračunskimi postavkami in investicijskih odločitev podpertih s postavkami v poslovnih načrtih raznih javnih podjetij in ko še ni utemeljeno in vzpostavljeno eventu- alno javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo garaže; Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nad- zor Ministrstva za finance zaradi zlorabe javnih sredstev v in po postopku javnega naročila pod št. JN3882/2009, ko se kot »verižni« naročnik obnove komunalne infrastrukture dne 19. 5. 2009 deklarira JAVNI HOLDING Ljublja- na d.o.o., kot investitor dne 2. 6. 2009 ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. in dne 21. 7. 2009 Mestna občina Ljubljana (et consortes mestnih in drugih javnih podjetij); Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nadzor Ministrstva za promet in Ministrstva za finance zaradi opustitve dejavnosti JP LPT d.o.o. brez potrebe na relaciji Adamič Lundrovo nabrežje, Pogačnikov trg, Mačkova ulica in Krekov trg; Kazenska prijava uradne osebe v Mestni upravi MOL (zloraba uradnih poo- blastil) za izdajo »Dovoljenja za popolno in delno zaporo ter prekop javnih prometnih površin v Ljubljani, št. 3711-251/2009«, kljub temu, da investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja za odobreni poseg in da za zaporo in pre- kop na relaciji Adamič Lundrovo nabrežje, Pogačnikov trg, Mačkova ulica, Krekov trg in tunel pod Gradom investitor ni zaprosil; Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije za Prometni elaborat JP LPT, d.o.o., št. Z 06/180-09 z dne 30. 6. 2009 za prometno zaporo, za katero ni nihče zaprosil; Kazenska prijava uradne osebe v UEL, Izpostava Ljubljana (zloraba uradnih pooblastil) za protipravno izdajo gradbenega dovoljenja z vidika neresnično ugotovljenih dejstev in nerazrešitve predhodnega vprašanja; Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije za PGD št. 200100/09, maj in julij 2009, projektant P.U.Z., d.o.o. zaradi navajanja neresničnih projektnih dejstev in neupoštevanja kulturnovarstvenih pogo- jev in soglasja; Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije odgovornega vodjo projekta (IZS G-2773), odgovornega nadzornika (brez) in odgovornega vodjo del (IZS G-2669) za gradnjo infrastrukture brez dokončnega in/ali pravnomočnega gradbenega dovoljenja; Prijava Ministrstvu za kulturo izvajalca arheoloških izkopavanj Mestni muzej in galerije Ljubljana zaradi izkopavanj brez vsakršne upravne odločbe in z dimenzijo poškodovanja kulturnega spomenika Ljubljana - Arheološko naj- dišče Ljubljana (EŠD 329). kdor molči, soglašafedja koširKorenine stvari, o kateri bom govoril, so stare in zato razraščene v znatno širino in globino. Gre za vprašanje o urejanju individualnega avtomobilskega prometa v najožjem osredju Ljubljane. Ekipa, ki ta čas odloča o posegih v prostor slovenske prestolnice, ga namerava, kot kaže, razrešiti kar se da nerodno in nedomiselno. Več: za vitalni mestni utrip izrazito uničevalsko. Nekaterim je vrojeno klišejsko premišljevanje ... Prvo podzemno parkirišče v Ljubljani, umeščeno pod Trg, nekdaj Revolucije, danes Republike, so zgradili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v času, ko je veljalo garažiranje pod terenom za nekakšen fetiš. Najbrž se je tedaj med delom arhitektov kot kar se da trdovraten kliše zasidrala predstava, da so trgi v mestih samo zato, da jih spodkopljejo. Na omenjeni lokaciji je bila taka izvedba vsekakor upravičena, drugje je mogoče, če ne kar zaželeno, problem reševati drugače, denimo, s parkirnimi hišami, kar je verjetno celo cenejše. Tudi Ljubljana jih nekaj že ima, posledica banavzičnega klišejskega premišljevanja pa bo med drugim tudi ravnokar za nedoločen čas grdo za- plankani in s tem meščanom samovoljno odtujeni najstarejši ljubljanski javni park Zvezda. Prometna prekrvavljenost ljubljanskega srednjeveškega jedra je v resnici pereč, vendar ne enkrat za vselej nerazrešljiv problem. Biro Ambient pred- laga že v davnih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja upoštevanja vredno zamisel, da bi izvotlili v ljubljanskem grajskem griču tunelsko garažo, ki bi potekala paralelno z lokoma starega mesta in Ljubljanice. Gre za zamisel, ki jo je moč brez pretiravanja primerjati z razbremenilnim konceptom razrasti mestnega središča, kakršnega predlaga po potresu Fabiani. Fabiani stori to »navzven«, s trasami cest »sub divo« onstran Ljubljanice. Ambientov predlog, ki ga smemo imeti za derivat lucidnih idej profesorja Edvarda Ravnikarja, pa stori to v skladu z dosežki moderne tehnike »navznoter«: pod hribinami, ki niso tako problematične, kakor se zdi na približni prvi pogled. In vendar! V krogih, ki so tistikrat uradno zadolženi za mestni urbanizem, prevlada prav ta približnost. Kdo ve, čemu. Morebiti bi se lahko izgovorili na duh časa (genius aevi). V osemdesetih letih sta v slovenski arhitekturni stroki modna tradicionalizem in konservativnost, udobno prikrita pod plaščem rigorozne postmoderne. Vrhunec doseže ta usmeritev leta 1985. Ambientov načrt se zazdi nekomu premoderen, pa ga skuša devalorizirati z nekakšno al- ternativo. Za Vodnikov trg in garažo pod njim je tedaj razpisan javni natečaj, povezan s presojo uresničljivosti idejnega projekta mostu preko Ljubljanice, kakor si ga zamisli Plečnik (Architectura Perennis 1941, 71). Rezultat te kvazi relevantne preveritve mnenj je naslednji: most bodi izveden brez pomisle- kov po Plečniku, trg, pod katerim bi bile seveda tudi garaže, pa bi lahko na pol pozidali, češ da bo zaradi tega še za spoznanje bolj »baročen«. Zadevo poznam, ker sem sodeloval s sarkastično intoniranim predlogom: med drugim sem ga ilustriral z risbo antične komične maske in marionet, ki se med seboj dvobojujejo, kot da bi se borila Laert in Hamlet. Stvar je ob- javljena (Zbornik LŠA 1986, 87). Nakar vsa reč zamrzne tako korenito, da jo je mogoče opredeliti po vseh merilih zdravega razuma kot zastarelo, če ne kar odmrlo. Povedano v konvencionalnem arhivarskem žargonu: zadeva gre ad acta. ... včasih pa celo nedomiselno vizionarstvo! Ambientov projekt je dobro pretehtan, izdelan celo v več variantah. Leta 1991 pa predlaga tri nove različice znani gradbeni gigant SCT.Vse tri so bistveno slabše, a z njimi se začne, morda celo načrtna, zmeda. MOL se loti zadeve 42kritikaPobuda Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Center, da zadrži izvrševanje gradbenega dovoljenja na tem segmentu trase in da v obnovi postopka po uradni dolžnosti najprej razreši predhodno vprašanje arheoloških raziskav in odloči o gradbenem dovoljenju šele na podlagi popravljenih in dopolnjenih projektov. Prispevek k profesionalnosti vodenja javnih infrastrukturnih investicij: Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nadzor Ministrstva za finance zaradi zlorabe javnih sredstev za investitorstvo »re- konstrukcije komunalne infrastrukture tržnica-1. faza«, tačas ko rekonstruk- cija presega potrebno komunalno opremo garaže pod tržnico, ko niti za 1. fazo ni investicijske odločitve Mestnega sveta MOL podprte s proračunskimi postavkami in investicijskih odločitev podpertih s postavkami v poslovnih načrtih raznih javnih podjetij in ko še ni utemeljeno in vzpostavljeno eventu- alno javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo garaže; Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nad- zor Ministrstva za finance zaradi zlorabe javnih sredstev v in po postopku javnega naročila pod št. JN3882/2009, ko se kot »verižni« naročnik obnove komunalne infrastrukture dne 19. 5. 2009 deklarira JAVNI HOLDING Ljublja- na d.o.o., kot investitor dne 2. 6. 2009 ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. in dne 21. 7. 2009 Mestna občina Ljubljana (et consortes mestnih in drugih javnih podjetij); Prijava Računskemu sodišču (vključno s kazensko prijavo) ter resorni nadzor Ministrstva za promet in Ministrstva za finance zaradi opustitve dejavnosti JP LPT d.o.o. brez potrebe na relaciji Adamič Lundrovo nabrežje, Pogačnikov trg, Mačkova ulica in Krekov trg; Kazenska prijava uradne osebe v Mestni upravi MOL (zloraba uradnih poo- blastil) za izdajo »Dovoljenja za popolno in delno zaporo ter prekop javnih prometnih površin v Ljubljani, št. 3711-251/2009«, kljub temu, da investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja za odobreni poseg in da za zaporo in pre- kop na relaciji Adamič Lundrovo nabrežje, Pogačnikov trg, Mačkova ulica, Krekov trg in tunel pod Gradom investitor ni zaprosil; Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije za Prometni elaborat JP LPT, d.o.o., št. Z 06/180-09 z dne 30. 6. 2009 za prometno zaporo, za katero ni nihče zaprosil; Kazenska prijava uradne osebe v UEL, Izpostava Ljubljana (zloraba uradnih pooblastil) za protipravno izdajo gradbenega dovoljenja z vidika neresnično ugotovljenih dejstev in nerazrešitve predhodnega vprašanja; Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije za PGD št. 200100/09, maj in julij 2009, projektant P.U.Z., d.o.o. zaradi navajanja neresničnih projektnih dejstev in neupoštevanja kulturnovarstvenih pogo- jev in soglasja; Prijava disciplinskemu tožilcu Inženirske zbornice Slovenije odgovornega vodjo projekta (IZS G-2773), odgovornega nadzornika (brez) in odgovornega vodjo del (IZS G-2669) za gradnjo infrastrukture brez dokončnega in/ali pravnomočnega gradbenega dovoljenja; Prijava Ministrstvu za kulturo izvajalca arheoloških izkopavanj Mestni muzej in galerije Ljubljana zaradi izkopavanj brez vsakršne upravne odločbe in z dimenzijo poškodovanja kulturnega spomenika Ljubljana - Arheološko naj- dišče Ljubljana (EŠD 329). kdor molči, soglašafedja koširKorenine stvari, o kateri bom govoril, so stare in zato razraščene v znatno širino in globino. Gre za vprašanje o urejanju individualnega avtomobilskega prometa v najožjem osredju Ljubljane. Ekipa, ki ta čas odloča o posegih v prostor slovenske prestolnice, ga namerava, kot kaže, razrešiti kar se da nerodno in nedomiselno. Več: za vitalni mestni utrip izrazito uničevalsko. Nekaterim je vrojeno klišejsko premišljevanje ... Prvo podzemno parkirišče v Ljubljani, umeščeno pod Trg, nekdaj Revolucije, danes Republike, so zgradili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v času, ko je veljalo garažiranje pod terenom za nekakšen fetiš. Najbrž se je tedaj med delom arhitektov kot kar se da trdovraten kliše zasidrala predstava, da so trgi v mestih samo zato, da jih spodkopljejo. Na omenjeni lokaciji je bila taka izvedba vsekakor upravičena, drugje je mogoče, če ne kar zaželeno, problem reševati drugače, denimo, s parkirnimi hišami, kar je verjetno celo cenejše. Tudi Ljubljana jih nekaj že ima, posledica banavzičnega klišejskega premišljevanja pa bo med drugim tudi ravnokar za nedoločen čas grdo za- plankani in s tem meščanom samovoljno odtujeni najstarejši ljubljanski javni park Zvezda. Prometna prekrvavljenost ljubljanskega srednjeveškega jedra je v resnici pereč, vendar ne enkrat za vselej nerazrešljiv problem. Biro Ambient pred- laga že v davnih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja upoštevanja vredno zamisel, da bi izvotlili v ljubljanskem grajskem griču tunelsko garažo, ki bi potekala paralelno z lokoma starega mesta in Ljubljanice. Gre za zamisel, ki jo je moč brez pretiravanja primerjati z razbremenilnim konceptom razrasti mestnega središča, kakršnega predlaga po potresu Fabiani. Fabiani stori to »navzven«, s trasami cest »sub divo« onstran Ljubljanice. Ambientov predlog, ki ga smemo imeti za derivat lucidnih idej profesorja Edvarda Ravnikarja, pa stori to v skladu z dosežki moderne tehnike »navznoter«: pod hribinami, ki niso tako problematične, kakor se zdi na približni prvi pogled. In vendar! V krogih, ki so tistikrat uradno zadolženi za mestni urbanizem, prevlada prav ta približnost. Kdo ve, čemu. Morebiti bi se lahko izgovorili na duh časa (genius aevi). V osemdesetih letih sta v slovenski arhitekturni stroki modna tradicionalizem in konservativnost, udobno prikrita pod plaščem rigorozne postmoderne. Vrhunec doseže ta usmeritev leta 1985. Ambientov načrt se zazdi nekomu premoderen, pa ga skuša devalorizirati z nekakšno al- ternativo. Za Vodnikov trg in garažo pod njim je tedaj razpisan javni natečaj, povezan s presojo uresničljivosti idejnega projekta mostu preko Ljubljanice, kakor si ga zamisli Plečnik (Architectura Perennis 1941, 71). Rezultat te kvazi relevantne preveritve mnenj je naslednji: most bodi izveden brez pomisle- kov po Plečniku, trg, pod katerim bi bile seveda tudi garaže, pa bi lahko na pol pozidali, češ da bo zaradi tega še za spoznanje bolj »baročen«. Zadevo poznam, ker sem sodeloval s sarkastično intoniranim predlogom: med drugim sem ga ilustriral z risbo antične komične maske in marionet, ki se med seboj dvobojujejo, kot da bi se borila Laert in Hamlet. Stvar je ob- javljena (Zbornik LŠA 1986, 87). Nakar vsa reč zamrzne tako korenito, da jo je mogoče opredeliti po vseh merilih zdravega razuma kot zastarelo, če ne kar odmrlo. Povedano v konvencionalnem arhivarskem žargonu: zadeva gre ad acta. ... včasih pa celo nedomiselno vizionarstvo! Ambientov projekt je dobro pretehtan, izdelan celo v več variantah. Leta 1991 pa predlaga tri nove različice znani gradbeni gigant SCT.Vse tri so bistveno slabše, a z njimi se začne, morda celo načrtna, zmeda. MOL se loti zadeve projekti tržnica 44kritikaZgodovinski spominIn zakaj je treba to čisto razločno povedati? Da ne bi pozabili. Da se ne bi skušal čez čas, ko se bo izkazala duhovna revščina take prostorske politike, kdo izmazati, češ da ni bil nikoli nihče proti. Kdor molči, soglaša. Kako cenen ponaredek! Ugovori civilne iniciative niso bitka samo za oziroma le v ime- nu Plečnika. So mnogo več. Pristaši izvedbe garaž morebiti nalašč nočejo dojeti socialne razsežnosti problema. Izgovor, da živi utrip trga ne bo priza- det, je skrajno neprepričljiv. Navidezna začasnost prekinitve elementarnega kupčevanja je fikcija. Tveganje, da te človeku prijazne dejavnosti tam nikoli več ne bo, ker se bo preselila kdo ve kam ali kratko malo odmrla, je preveliko. Marsikomu bi bila s tem odvzeta možnost intenzivnega socialnega stika, ki smo mu zdaj priče vsaj vsako soboto, če že ne vse dni v tednu. Mogoče pa so to, kar tako moti nomenklaturo, prav nenadzorovani kontakti občanov, ki so se naveličali nenehnega dušebrižništva. Smešenje in zmerjanje domala vseh civilnih iniciativ, ki ga poslušamo, je tedaj premišljeno, dasi lahkomiselno, a v sedanji situaciji pričakovano. Vse to pomeni v končni konsekvenci vračanje v enoumje, ki smo ga bili nekoč do grla siti. Ali se še kdo zaveda, da brez množice civilnih iniciativ ne bi bilo države, o kateri menimo s ponosom, da je samostojna Slovenija? Klasičen primer protidemokratično surovega sovražnega govora te zvrsti je intervju profesorja Janeza Koželja (Dnevnikov Objektiv, 6. 6. 2009). Odlomek za zgled: »... Civilne iniciative imajo v demokratičnih družbah pomembno vlogo pri oblikovanju in vodenju družbe. Pri nas gre za sprevrženost, za pozicijo prikritih politikantov, ki imajo pred seboj izključno svoj lastni interes. Posamezniki, ki hujskajo nevedne množice, imajo prikrite namene ali izključno osebne interese. Noben sociolog pri nas še ni naredil analize, kakšno je ozadje civilnih iniciativ. Ali si prizadevajo za javni interes ali izključno za svoj sebični interes ...« Botri predvidenih posegov v ljubljansko tržnico se zanašajo, da ni na svetu ničesar, čemur se reče zgodovinski spomin. Zato ni samo prav, ampak je nuj- no, da brez ovinkov povemo, da s takšnimi postopki nikakor ne soglašamo. Če tega ne storimo zdaj in tukaj, ste lahko prepričani, da bodo kmalu, ko se bodo stvari izkazale za katastrofalno zavožene, prav tisti, ki bodo za polomijo najbolj zaslužni, trdili, da so to počeli ob občem konsenzu – in da so zato krivi vsi drugi, samo oni nič. kronologija uničevanja tržnicejanez suhadolc2008Mestne oblasti z županom in podžupanom se zarečejo, da morajo biti pod Tržnico narejene garaže. Za posega ni nobenega posebnega opravičila, potrebe ali celo razumne razlage. Vtis je, da gre za herostratske sentimente. Herostrat je, kot je znano, leta 352 nalašč zažgal Artemidin tempelj v Efe- zu zato, da je postal zgodovinska osebnost in res, Herostrat je zapisan v vsakem leksikonu. Razpiše se natečaj za omenjene garaže. Kljub moralno problematični nalogi, se ga moji stanovski kolegi udeležijo. 2010Tržnica se zapre, posekano je bilo vse drevje na Tržnici. Vodnikov spomenik je bil razstavljen in odpeljan v depo, pri tem se je precej poškodoval.Vrtanje terena pokaže precej problematično sestavo tal. Nekateri soinvestitorji se umikajo od posla. 2011Tržnico začnejo razkopavati arheologi. Ob Mahrovi hiši okopljejo pričakovane srednjeveške in kasnejše utrdbe. 2012Arheologi še naprej kopljejo. Odkrijejo ostanke in temelje podrtega liceja na Tržnici. Med ostanki liceja in Ciril Metodovo cesto odkrijejo temelje roman- ske cerkvice, verjetno je bila posvečena sv. Nikolaju. 2013Arheologi še naprej kopljejo. Na južnem Tržnice odkopljejo nepričakovane ostanke še ene srednjeveške cerkvene stavbe, morda celo krstilnice ali grobne kapele. Zahodno od te najdbe se začnejo odkrivati ostanki grobnih edikul. Grobišče verjetno pripada bivšemu frančiškanskemu samostanu. Proti severu odkopljejo ostane zidov, verjetno bivše samostanske zgradbe. V vseh treh letih izkopavanj odkopljejo in zberejo tri tone različnih drobnih najdb: obdelanih kamnov, keramike, kosti, ostankov lesa, precej novcev iz različnih obdobij od antike do 19 stoletja, nekaj drugih kovinskih predmetov dom- nevno orožja in orodja. Arheologi proglasijo najdišče za evropsko pomem- bno. Zahtevajo, da se najpomembnejše arheološke ostaline pokažejo »in situ«, kar pomeni, da morajo ostati tam kjer so bili najdeni. 2014Arhitekti skušajo spremeniti in prilagoditi načrte. Arheološka prezentacija »in situ« za garažami ne gre skupaj, navsezadnje, kakšen smisel naj bi ime- li, kako naj bodo predstavljene arheološke izkopanine v okviru nervoznih in utilitarnih garaž? Tehnični problemi z arheologijo »in situ« so neizmerni. Investitorji se branijo arheologije »in situ«. Arheologi in različni zavodi za spomeniško varstvo so nepopustljivi. Nastane spor, ki se rešuje na sodišču. 2015Zamenja se garnitura na Magistratu. Novo vodstvo ugotavlja šibko finančno osnovo za gradnjo na Tržnici in sploh ne kaže posebne vneme za projekt. Rešuje se spor med arheologi in investitorji. Nekateri nočejo več sodelovati pri projektu in zahtevajo denar nazaj. 44kritikaZgodovinski spominIn zakaj je treba to čisto razločno povedati? Da ne bi pozabili. Da se ne bi skušal čez čas, ko se bo izkazala duhovna revščina take prostorske politike, kdo izmazati, češ da ni bil nikoli nihče proti. Kdor molči, soglaša. Kako cenen ponaredek! Ugovori civilne iniciative niso bitka samo za oziroma le v ime- nu Plečnika. So mnogo več. Pristaši izvedbe garaž morebiti nalašč nočejo dojeti socialne razsežnosti problema. Izgovor, da živi utrip trga ne bo priza- det, je skrajno neprepričljiv. Navidezna začasnost prekinitve elementarnega kupčevanja je fikcija. Tveganje, da te človeku prijazne dejavnosti tam nikoli več ne bo, ker se bo preselila kdo ve kam ali kratko malo odmrla, je preveliko. Marsikomu bi bila s tem odvzeta možnost intenzivnega socialnega stika, ki smo mu zdaj priče vsaj vsako soboto, če že ne vse dni v tednu. Mogoče pa so to, kar tako moti nomenklaturo, prav nenadzorovani kontakti občanov, ki so se naveličali nenehnega dušebrižništva. Smešenje in zmerjanje domala vseh civilnih iniciativ, ki ga poslušamo, je tedaj premišljeno, dasi lahkomiselno, a v sedanji situaciji pričakovano. Vse to pomeni v končni konsekvenci vračanje v enoumje, ki smo ga bili nekoč do grla siti. Ali se še kdo zaveda, da brez množice civilnih iniciativ ne bi bilo države, o kateri menimo s ponosom, da je samostojna Slovenija? Klasičen primer protidemokratično surovega sovražnega govora te zvrsti je intervju profesorja Janeza Koželja (Dnevnikov Objektiv, 6. 6. 2009). Odlomek za zgled: »... Civilne iniciative imajo v demokratičnih družbah pomembno vlogo pri oblikovanju in vodenju družbe. Pri nas gre za sprevrženost, za pozicijo prikritih politikantov, ki imajo pred seboj izključno svoj lastni interes. Posamezniki, ki hujskajo nevedne množice, imajo prikrite namene ali izključno osebne interese. Noben sociolog pri nas še ni naredil analize, kakšno je ozadje civilnih iniciativ. Ali si prizadevajo za javni interes ali izključno za svoj sebični interes ...« Botri predvidenih posegov v ljubljansko tržnico se zanašajo, da ni na svetu ničesar, čemur se reče zgodovinski spomin. Zato ni samo prav, ampak je nuj- no, da brez ovinkov povemo, da s takšnimi postopki nikakor ne soglašamo. Če tega ne storimo zdaj in tukaj, ste lahko prepričani, da bodo kmalu, ko se bodo stvari izkazale za katastrofalno zavožene, prav tisti, ki bodo za polomijo najbolj zaslužni, trdili, da so to počeli ob občem konsenzu – in da so zato krivi vsi drugi, samo oni nič. kronologija uničevanja tržnicejanez suhadolc2008Mestne oblasti z županom in podžupanom se zarečejo, da morajo biti pod Tržnico narejene garaže. Za posega ni nobenega posebnega opravičila, potrebe ali celo razumne razlage. Vtis je, da gre za herostratske sentimente. Herostrat je, kot je znano, leta 352 nalašč zažgal Artemidin tempelj v Efe- zu zato, da je postal zgodovinska osebnost in res, Herostrat je zapisan v vsakem leksikonu. Razpiše se natečaj za omenjene garaže. Kljub moralno problematični nalogi, se ga moji stanovski kolegi udeležijo. 2010Tržnica se zapre, posekano je bilo vse drevje na Tržnici. Vodnikov spomenik je bil razstavljen in odpeljan v depo, pri tem se je precej poškodoval.Vrtanje terena pokaže precej problematično sestavo tal. Nekateri soinvestitorji se umikajo od posla. 2011Tržnico začnejo razkopavati arheologi. Ob Mahrovi hiši okopljejo pričakovane srednjeveške in kasnejše utrdbe. 2012Arheologi še naprej kopljejo. Odkrijejo ostanke in temelje podrtega liceja na Tržnici. Med ostanki liceja in Ciril Metodovo cesto odkrijejo temelje roman- ske cerkvice, verjetno je bila posvečena sv. Nikolaju. 2013Arheologi še naprej kopljejo. Na južnem Tržnice odkopljejo nepričakovane ostanke še ene srednjeveške cerkvene stavbe, morda celo krstilnice ali grobne kapele. Zahodno od te najdbe se začnejo odkrivati ostanki grobnih edikul. Grobišče verjetno pripada bivšemu frančiškanskemu samostanu. Proti severu odkopljejo ostane zidov, verjetno bivše samostanske zgradbe. V vseh treh letih izkopavanj odkopljejo in zberejo tri tone različnih drobnih najdb: obdelanih kamnov, keramike, kosti, ostankov lesa, precej novcev iz različnih obdobij od antike do 19 stoletja, nekaj drugih kovinskih predmetov dom- nevno orožja in orodja. Arheologi proglasijo najdišče za evropsko pomem- bno. Zahtevajo, da se najpomembnejše arheološke ostaline pokažejo »in situ«, kar pomeni, da morajo ostati tam kjer so bili najdeni. 2014Arhitekti skušajo spremeniti in prilagoditi načrte. Arheološka prezentacija »in situ« za garažami ne gre skupaj, navsezadnje, kakšen smisel naj bi ime- li, kako naj bodo predstavljene arheološke izkopanine v okviru nervoznih in utilitarnih garaž? Tehnični problemi z arheologijo »in situ« so neizmerni. Investitorji se branijo arheologije »in situ«. Arheologi in različni zavodi za spomeniško varstvo so nepopustljivi. Nastane spor, ki se rešuje na sodišču. 2015Zamenja se garnitura na Magistratu. Novo vodstvo ugotavlja šibko finančno osnovo za gradnjo na Tržnici in sploh ne kaže posebne vneme za projekt. Rešuje se spor med arheologi in investitorji. Nekateri nočejo več sodelovati pri projektu in zahtevajo denar nazaj.