Novice
Izhajajo 1. in 15. vsacega nieseca. Cena jim je za Kdor želi kako ozuanilo v „Dolenjske Novice" načelo t gld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
JKiIciiJski volicí!
Volitve volilu li itio/, so preti durmi. Volite ziiaSajtie neustraseiie, nezavisne volilne moŽe, katere poznate kot zveste katoličane iti prave narodnjake, na katere se laliko zanesete, da bodo 21, t. m. voiiii take po.^]aiice, ki so te (fa-îti vredni in temu prevažiiemu poslu tudi popolnoiiia kos, katere iz doaedanjeg-a njih delovanja že doliro poznate, (ia so res prijatelji ljudstva, da skrbe za blag-or naroda z vsemi svojimi močmi!
V novomeškem in krškem okraju naj volijo volilni moije i?. Viljema Pfeifer-ja, ki te okraje že veČ let zasiopa v deželnem in državnem zboru. Vsiidko, tudi nepristransk politiien iijcg-ov iiasprotiiik. mora prizitati, dii je ta gospod jeden najbolj delavnili, najbolj požrtvovalnih naiili pOHlaticev v obeh zlwrm'cali. Vrlo in možato je zastopal te okraje; zastofia naj jih tudi zanaprej. Zato mu vulilci teh okrajev skazite svoje zaupanje 8 tem, da řfa bote volili jednotrlasno kot poslanca!
Na Belokranjskem je nastopil v kmeèkih
Smrt iiiiavojvortP Liulislava,
Dné (Í septembra t. 1. je umrl v BudImpeSti nesrečni nadvojvoda Ladislav, star Se le 20 let. 2. septembra je sel na lov z nekaterimi visokimi êrospodi. V jçozdu je nastrelîl neko divjo maèko, mu je pa ubežala v grmovje. Skočil je za njo in vleke) puško za seboj; kar naenkrat se mu sproži, in kroglja mu prodre nogo v stegiiu. Šel je áe deset korakov v stran, kjer se je zgrudil onemogel na tla. Težko ranjenega so prepeljali z velikim trudom iz goxda najprej v Kis-Jetio, potem pa v Budimpešto. Zdravniki, ki so ga pre-islíali, izjavili so, da je poškodovanje sicer hudo, ker je zdrobljena kost v stegnu, toda ker je nadvojvoda se mlad in Čvrst, dala se bo rana zaceliti, alco se ne pridruži zastrupljenje krvi. Tri ure 80 zdravniki preiskovali rano in pobrali iz nje koščice. Lahko si mislimo, kake silne bolečine je občutil visoki bolnik. A vendar ni tožil in ni
občinah kot kandidat rarloviški g, župnik Fran Schweiger. Vsi Belokranjui ga dobro poiiiate kot svojega ožjega rojaka, Crnomljaitca, kot blažega, neumorno delavnega gospoda, ki se že mnogo let trudi med vami za èasui in večni blagor lielo-kranjcev. Boljega kandidata si pač ne morete izbrati. Oddajte soglasno njemu svoje glasove! Opozarjamo Vas na spodaj sledeči njegov volihi oklic.
^ V kmečkih občinab od R:ideČ in Smartna do Žužemberka volite ziiuna Vam že gospoda dr. Fr. Papeža in dr, Ign. Žitnika. Oba sta že doslej vrlo dobro in vspešno zastopala te okraje. Letos sta na ljudskem shodu v Mokronogu, 7. julija, obširno jtoročala o svojem delovanju v deželnem zboru, Poročilo o tem sle čitali tudi v „Dol. Noricah''. Kakor je tedaj več sto udeležencev — volilcev iz Mokronoga in sosednih obíin soglasno odobravalo njih delovanje, tako jima skažite vsi skupaj zaupanje s tem, da oba izvolite za poslanca. Tretjega kandidata za ta okraj naztianimo prihodnjič.
Kar se tiče volitve v dolenjskih mestih, ne moremo že niČ določnega povedati. Le toliko re-
bil nepolrpežljiv. Ko ga jp vprašal njegov skrbni vzgojitelj pl. Ilimmel, ki je tudi opisal njegovo smrt, ga-li hudo boli, odgovoril mu je nadvojvoda: n O ne, le malo!" Ce pa je bila bolečina le prevelika ugriznil se je molče v ustnice.
Sprva ae je ka/.alo, da mladi nadvojvoda morda vendar-le ozdravi; toda (i. septembra zjutraj se je pokazalo, da je nastopilo zastrupljenje krvi, da kmalu nastopi smrt. Ko je prišel isto jutro vzgojitelj nadvojvode k njemu, bil je bolnik popolno miren iu vesel tega obiska Pokaral je na sliko Marijaceljske Matere Božje, ki je pred njim visela na steni iu rekel : „Glejte, podobo Marijino! Kaj ne, da tako-le prav visi?" Vzgojitelj mu je namreč priporočil, naj ima vedno, tudi na potovanjih, seboj kaiio podobo Matere Božje, katero pa naj ne obesi nad svojo glavo nad posteljo, temveč tako, da v postelji ležeč lahko vanjo zre. Nadvojvoda ga je ubogal, in na ta opomin so merite ganljive besede pobožnega princa.
Njegova mati nadvojvodinja Klotilda je takoj, ko je zvedela, da je smrt neizogibljiva, poslala
5emo, da za dr. Tavéarja, katerega bodo volili liberalci teh mest, ne luore noben zaveden kato-lièko-naroden mož oddati svoj glaa, ker isti g'ospod se je že veň nego jedenkrát jjokazal, da njegovo versko mišljenje se ne loři v diemur od židovsko-liberalnega, njegova gospodarska nadela naravnost nasprotujejo kmeikiiu in mesianskim koristim, njegova hvalisaiia narodnost pa tudi ni piákavega oreha vredna, ker je z nenaškutarji kranjskimi najboljši prijatelj, kar je tudi sam rad prizaa!.
Za danes toliko I Dolenjci, preudarite torej dobro, predno glasujete! VaŘi volilni možje naj volijo soglasno tu navedene poslance. Vsi so zvesti, verni katoličani in kot taki bodo resno smatrali svoj poslanski posel, ker jim že njih versko prepričanje narekuje, da delujejo po svoji vesti in najboljšem prepriííanju. Kot zavedni narodnjaki bodo vsikdnr hranili in varovali naše narodne svetinje, tirjali jednakopravtiost z drugimi narodi v èoli in uradih, kjer liberalci toliko nemŘkutarijo. In kot izkušeni veěíaki v gospodarskih zadevah in kot pravi prijatelji kraeikega stanu bodo vestno skrbeli, da se Vam zlajšajo Vaša gospodarska bremena.
Pa6 Vam bodo gotovo liberalni kandidati delali jednake obljube, da bi Vas na led speljali in za-se pridobili. A ne verujte njih besedam, ozirajte se na njih preteklo poslansko delovanje, ki je bilo Vaiini gospodarskim koristim le v kvar. Dr, Tavřar, Svetec, ViŠnikar, Hribar in drugi taki, vsi so glasovali za prisilno legalizacijo, za lovski zakon, tako skovan, kakor je njim koristen, ne pa Vara.
Na Vas je torej leíeáe, volilci, kakosiio bo deželno gospodarstvo v prihodnjih šestih letih.
Volite po dobrem preudarku tako, kakor Vam velé Vaša, po liberalizmu se ne pokvarjena, poštena, verna, slovenska srca!
Spoštovani belokranjski rojaki!
Volitve za deželni zbor so razpisane. Dné 21, novembra bodo kmečke ohňine volile svoje zastopnike. Tem je dolžnost, skrbeti in delati za blagor cele dežele, pa tudi za korist lastnih volilnih krajev.
Rojaki ! Ce kdo pozna razmere na Belokranjskem, — in te so dosti žalostne — poznam jih jaz. Ne le, da sem rodu belokranjskega, služim tudi že osemnajst let med V^mi Poleg tega mi je pri srcu blagostanje rodnega kraja in ob ugodnih prilikah bom povzdignil svoj glas v korist onih, ki mi zaupajo polunstvo.
Moje geslo je: „Vse za vero, dom, cesarja!" Bodi i Vaše ! Pod zastavo tega gesla pridite omenjeni dan na volišče in blagovolite meni dati svoje glase.
Na Rado vi C i, 30. oktobra 1895.
Franc SchweigeVf kupnih.
Volilno gibanje
je po vsej deželi jako živahno. Zadnjo nedeljo, 27, oktobra so bili volilni shodi na Bledu, v Kamniku, v Domžalah, v .'5t. Vidu pri Vipavi, na Mirni, v St. Rupertu, v Črnomlju itd. — V Domžalah je bivSi poslanec Kersnik sklical skupaj pešíico svojih pristašev, volilcev in nevoîilcev, kjer se je javno ponašal, da je liberalec, V zaslombo sta mu bila svetnik I. Murnik in dr. ÎW ajar on.
po spovednika jezuita o. Bchalferja, ki je kmalu doSel spremljan od nekega svojega tovariàa jezuita. Nadvojvoda jih je prisrčno pozdravil in popolno miren, brez vsake vznemirjenosti je sprejel novico, da je morda liog sklenil, njega poklicati v kratkem v boljše življenje. Brez strahu, ne ň\ bi se v njem vzbudila kaka nevolja, ker bo moral v najlepših letih zapustiti ta svet, vzđihnil je večkrat: „Kakor Bog hoČel" Z veliko gorečnostjo in po-božnostjo je prejel sv. zakramente ter prosil potem spovednika, naj moli poleg njega molitve za umirajoče, katere je bolnik počasi ponavljal za njim.
Blaga mati se ni ganila od postelje, Vsa v Žalosti zatopljena je otirala mrtvaSki pot s čela umirajočega sina, sklepala mu je roki in ga tolažila in osrČevala. Bil je to veličasten, a neizmerno žalosten prizor. Oez nekaj časa pravi nadvojvoda nekako začuden, a pri vsem tem vesel: „Ne Čutim več nobenih bolečin — pa — sopem težko I" To je bilo znamenje, da mu srce otrpeva, da se smrtni boj Že skončuje.
V teh mučnih trenotkih se pripelje oče njegov
nadvojvoda Jožef s sinom Jožefom Avgustom. Ko vstopita, za.'ivetijo se oČi umirajočega. Stegnil je očetu ill bratu nasproti tresoče se roke in jih pozdravil z ljubeznivimi pogledi. Potem zopet sklene roki ter pritisne molek in sv, razpelo na koprneře ustnice. Glas pojema, komaj se še sliŠi, Z zadnjimi močmi poljubi molek in položi roko, v kateri ga je držal, materi na ramo. Dihanje postane Čimbolj slabotno in ob 10. uri 47 miiiut zastane. Žalovanje visoke rodbine je bilo veliko, zlasti ko sta kmalu po zadnjih izdihljejih bolnikovih dosli nadvojvodinji Marija Doroteja in Avgusta v nadi, da najdeta brata še živega.
Truplo blagega pokojnika po želji stariěev ni bilo preiskano in maziljeno. Lepo, kakor je živel ta mladi nadvojvoda, je tudi umrl. Vzgojitelj njegov, ki nam je popisal to blaženo smrt sebi izročenega visokega gojenca, rekel mu je, ko st» prvič stopila v rakev umrlih članov cesarske ro-dovine: „Od vse bliSČobe, od vseh Častij in bogastev tega sveta Vam ostane nazadnje nič druzega. nego skromen prostor v tej r&kvi; da bote kdaj
Ko je g. Strupi jel govoriti Kersniku v nasprot-iienj smislu, zagnali so liberalni krifaii grozen hrup; še hujše »o kriíaii, ko je v istem smislu hotel govoriti g. Kalan h Kamnika Taki so liberalni volilni shodi, da na njih uiti svobodna beseda ni dovoljena, ker se — boje resnice! Ko je g. Strupi hotel odgovarjati na Majaronoye napade, pa mu predsednik sliodii ni dovolil besede, zapustil je on z večiiio Doniialcev sbod, da jih je le peàèica se skupaj ostala, ki so se potem lahko med seboj kadili, kakor so hoteli. A gosp. Kersnik ima v svojem dosedanjei« volilnem okraju kaj malo zaupiinj;).
Na Bledu so proglasiti kot kandidata za gorenjske kmečke obèine g, župnika Janeza Ažmana, ki je med gorenjskimi kmeti obče znan in priljubljen.
20. oktobra so imeli liberalci v Postojni zaupni shod, kjer so se pogovorili o svojih ka-idi-datih za Notranjsko.
Poslanec Su kije, ki je zastopal doslej dolenjska mesta, se je izjavil, da ver ne sprejme kandidature. Namesto njega bodo liberalni voliici dolenjskih mest volili dr. Tavčarja, ki je zastopal doslej Loko in Kranj. Ker pa za svoje volilne okraje doslej ni niČ storil in ker ga dosedanje njegovo delovanje in postopanje v deželnem zboru prav nič ne priporoča, zato tam gori ne upa več nastopiti in bo poskusil svojo srečo med Dolenjci. Toda če bo za dolenjske svoje volilce tako niaîo storil, kakor je za gorenjske, potem bo že slabo. Ou, ki se vedno priložno ali nepriložno halia s svojim narodnja.^tvom Íii uaíi katolisko-naroilni stranki predbaciva nemskutarstvo, brati!
se je v deželnem zboru s strastnim nemskutarjem, slovenskim odpadnikom baronom Scliweglom in z Nemci in nemškutarji vred glasoval zoper koristi našega kmeta, tako n, pr. gledé lovskega zakona, legalizacije itd. Radovedni smo, koliko se jih bo v dolenjskih mestih vs'.-dlo na njegove limaiiice?
V trgovinski zbornici je pred par dnevi poročal dr. IHeiweis v imenu svojem in tovariša A. Kleina o delovanju obeh v deželnem zboru, ker sta doslej zbornico zastopala Slovenski in nemški liberalci so obljubili, da jih bodo zopei volili. Tako si naši „narodnjaki" in nemškutarji ljube/njivo roke podajajo vselej, kadarkoli se gre zoper katoliško-narodno kmečko stranko.
tukaj sladko počivali, morate z Hogom v miru živeti pa tudi umreti!" In to je blagi princ spolnil. Po pravici je dejal isti pobožni mož žalostnemu očetu nadvojvodi Jožefu: „Naša zvesta skrb je hotela nad vse nadepolnega princa opremljati do praga slavnega, časti polnega posvetnega dostojanstva; namesto tega pa smo angeljsko Čistega mladeniča pripeljali med nebeško družbo!" — To je pač velika tolažba!
Svoj popis pa zavr.^uje isti blagi vzgojitelj pl. Himmel, nadpolkovnik, s temi-le besedami: nVse skrbi in vsi trudi tistih dnij so zginili, a Čimdalje živeje se mi vzbuja prepričanje, da je slavni cesarski hiši in vsem narodom avstrijske monarhije pridobljen pred prestolom Vsegamogoč-nega nov priprošnjik!"
Čeprav je bil način smrti mladega, res nad vse nadepolnega nadvojvode grozen in neizmerjio žalosten, bila je vendar smrt njegova ]iad vse blažena in srečna. O njem pač smemo reči :
„O areiua, sïeÈna dula ti, In 8 tabo Tsak, ki y Boi;u «pi!"
T. P.
Kaj je iiovegu po avstrijskem cesarstvu?
22. oktobra se je otvorilo novo zasedanje državnega zbora in novo ministerstvo je prvič nastopilo, Ministerski predsednik grof Bade iti je raïvil svoj program v taki snieri, da so vse stranke več ali manj zadovoljne, ali vsaj, da mu k>îj posebnega ne oporekajo. Vlada bo krepko pospeševala državne koristi avstrijskega duha in upa, da bodo vsi narodi hodili pod to zastavo za jedino, blagohotno, a tudi odločno vlado. Opravičene in razvoju sedanjih razmer primerne zahteve se bodo izpolnovale. Vlada je in ostane popolnem prosta, ne bo se dala nikomur vodili. Povdarja pomen vere v državnem življenju in kako važna in potrebna je gojitev verskega čustva in nravno verske vzgoje zlasti pri mladini. Ozirala se bo s posebno skrbjo na gospodarsko zaostale držele na severu in na jugu. Nemško levico je posebno navdušila točka, da se bodo vse prosvetne zadeve reševale s posebnim ozirom na nemško kulturo. Iz teh besed namreč nemâki liberalci sklepajo, da hoče nova vlada posebno njim streči in več ali manj pritiskati na druge nenemâke narode. Izjemno stanje v Pragi je bilo 20. t, m. odpravljeno, a tem se je storil prvi korak k spravi vlade z Mlado-čehi. Poljaki so v vsem pritrdili načrtu Badeni-jevemu; nemškim levičarjem ni všeč, da je toliko vero povdarjal, a vendar so mu pritrdili, konser-vativt;i v Hohenwartovem klubu pa so sklenili, da mu pritrdijo le pogojno, ker se še ne vé, kako bo vlada tolmačila in dejansko izvrševala svoj program. Tudi mladoČehi so sklenili, da bodo počakali vladnih dejanj in Še le potem določili svoje razmerje do vlade; a reČi se mora, da ma veliko ne zaupajo, ker preveč povdarja nemško kulturo. — Koncem tega ali v začetku prihodnjega leta bo predložil Badeni zbornici načrt za volilno preosnovo. Ako ne bo večina poslancev za nespremenjeno predlogo, bo državni zbor raz-
puŽŽen in na poillag-i vsiliene^a zakona se botio takoj vršile nove volitve. A èetudi bo isti nafrt sprejet od zbornice, vendar bodo kmalu nove volitve za državni zbor.
29. oktobra je bil dr. Lneger, znani voditelj dunajske krSřansko-socijalne stranke, izvoljen dunajskim županom s	g-Iasovi. Liheriilci
80 oddali 44 praznih listkoy. Novi žu[)an je pov-darjal, da njegova stranka je Ijudskîi ; varovala bo ljudstvo pred izsesavaiijeni in židoveko lionka-renco. NaglaSal je, da šolsko mladino morajo poduřevati uÔitelji, ki yo z uřenei jednnkega rodu, in da se bo Slovanom nasproti postopalo vedno pravično
líažarska mag-natska zbornica je 21. oktobra sprejela zadnje paragrafe in določila novih cerkveno političnih postav o svobodnem bog-oslužjii. Sešlo se je nenavadno veliko poslancev, ker slo se je za to, ali zmaga krščanstvo ali židovstvo in pa ali sme kristijan Žid postati ali ne. A ker je bilo nedayno nekaj novih članov poklicanih v to zbornico, ki so vsi ali židje alt z židovskinj duhom nadahnjeni, videlo se je ze naprej, kdo bo zmagal. Neustrašeni in junařki vodja ogerske katoliške in ljudske stranke grof Ferdinand Zicliy je pred glasovatijem izpregovoril ie nekaj resnobnih, ostrih besed v svarilo pred nezgodami, ti bodo sledile iz te postave, ako se sprejme. Rekel je med drugim: „Kdor je kristijan, ne more glasovati za to postavo, in dežela, ki dostavi to določbu pořitavi, ni več krščanska. Kdor ne veruje na krst, ta ni kristijan, naj pripada katerikoli veri. Marijansko kraljestvo, ki imenuje apostolsko Veličanstvo svojega kralja, ki je postavilo križ na krono sv. Stefana in v svoj grb, je zgubilo krščanski značaj, kar se ima zahvaliti jedino le uspefinemu delovanju zjedinjene lože, liberalizma in židovstva. S kakim upanjem zan.oremo gledati v prihodiijost, ako se na tako grozen naČiii oskrunja Najsvetejiše, vsemogočni večni Rog? Groza me je pred kaznimi, katere izzivate na imrod, kateremu se vsiljujejo take postave in resnično obžalujem one može, ki so to provzroČili." Pri glasovanju HO židje zmagali nad kristijani s sedmimi glasovi večine. S tem je storjen zadnji, osode-polni korak do popolnega brezverstva. Poslej smejo kristijani na Ogerskem postajati židje. To pa bije katoliški veri naravnost v lice, ki uČI, da sv. krst vtisiie človeku neizbrisljivo znamenje. V nekaterih mesecih se je zvrail na Ogerskem tak gro7.en preobrat, kakor ne kmalu kje drugje. To spričuje jasno, da je mažarsko ljudstvo res v oblasti samih Židov in framasonov. Kristijani vseh veroizpovedanj ne bodo molčali. Sedaj ěe le se začne najhujši boj vseh vernikov zoper to nasil-stvo, ki se je zgodilo njih najdražji svetinji sv. veri.
V dneh od 14. do li> oktobra je bil nas presvitli cesar na Hrvatskem v Zagrebu, kjer je otvoril nekaj novili kulturnih naprav. Hrvatje so ga jako slovesno sprejeli ; mesto je bilo bogato okrašeno. Ljudstva se je šeřilo na ti.soče. Slovesnosti so se nekoliko zmešale po nemirih, ki so ae uprav tedaj po nekod v mestu vrSlli. Hrvatski vseučiliščuiki so strgali razobeieuo maiarsko in srbsko zastavo ter nekaj hi.^ umaínli. Zaradi tega so zaprli več dijakov, katere so sicer zopet izpustili, a proti njim se vrši sodiiijska preiskava. Maž irski šovinisti pa v svoji nadutosti tîrjajo zadoščenje za razžalitev njih narodnosti v Zagrebu, f^osebiia deputacija je šla z mestnim županom na čelu pok anjat se v Pesto ma/arski gospodi, da bi pri nji ne padli v nemilost. Taki so hrvatski narodni odpadniki — razupili jMaŽ;ironÍI — Zaradi dijaških izgredov, katere je med drugim tudi Fiitnegovič, predsednik stranke prava, obsojal, raz-ceiula se je ta že sedaj majhna stranka v dva dela. Poslej se bo ta nov klub uaiival čista stranka prava. S takim cepljenjem paČ ne bodo ničesar dosegli.
Vlada skiiia slovenske Štajerske poslance zopet spraviti v de/elni zbor, katerega so pri zadnjemu zasedanju zapustili, ker so nemški liberalci zaradi celjske gimnazije jako žaljivo tijim nasproti postopali. Slovenski poslanci vstopijo zopet v deželni zbor s sledečimi pogoji: 1. v deželnem odboru se mora prepustiti mesto jedncmu slovenskemu poslancu, 2, jednako jedno mesto v dt^Želm-m sol-ekem svetu, 3. vložiti se mora ugovor proti nameravani preosnovi deželnega šolskega zakona, s katero se hoče okrajnim èolskim svetom vzeti pravico , predlagati terno pri imenovanju učiteljev, 4. na dfželni gimnaziji v Ptuji in na vinorejski èoli v Mariboru naj se za slayenske učence uvede slovenski učni jezik. — Te zahteve so pač skromne, a liberalni Nemci se jim že naprej upirajo.
Kig jo norega po šii-okem svetu?
Portugalski kralj je nameraval nedavno obiskati laškega kralja v Kimu. A ko je zvedel, da bi bilo to veliko razžaljenje papeža, kateremu je bil Kim oropan, opustil je ta načrt. Zaradi tega )ii je nastal med laškimi vladnimi možmi velik trup, ker kralj obljube ni spolnil. Ta dogodek je jasno pokazal, da je v Rluiu prav za prav èe vedno papež gospodar in vladar, čeprav se laska vlada že 25 let v njem šopiri.
Na Turškem se še vedno ponavljajo krvavi nemiri. Turki nalašč izzivajo kristijane, da imajo priložnost jih klati. A ne le Armence napadajo in more, temveč tudi katoličane tako na evropskem kakor tudi na maloazijakem ozemlju, Tudi v Makedoniji so pretekli teden pomorili nekaj katoličanov. Turška vlada pa si proti vsem tem krva-
vim izgTťdom ne upa odlof^no nastopiti. Sulluti eam se boji zarote zoper svojo osebo, zato je dal zapreti hinieg-H brata.
IMšo se iiiim:
Iz Mokronoga. ~ Prelepo slovesnost obhajali smo v nedeljo 27. oktolira t. 1. G-osp. Anton Plantarii, trgovec in posestnik, podaril je naši župnijski cerkvi nov križev pot, ki stane 1400 gkl. Podobe naroćili amo na Dunaju po Fiibrichu; okvire pa je kmano izdelal podobar J. Poglajen iz Bele œrkve, visoki 80 z okraski in križem 2'50 m, široki 1 45m. Biagoslovil jili je preč. gosp. Pater Otokar Aleš iz Eudolfovega. 28 fiintov je podobe nosilo in 30 gospodičin in deklet spremljevalo s svečami řipi evod iz Plantarićeve liiše po trgu v c.erkev. Slovesnost so povikšali tudi trije bl žnji gospodje župniki s svojo navzočnostjo.
Župnijska cerkev je s tem zelo okrašena; seveda potrebujemo Se dobrotnikov kot je g, PlantariC, da bi zamogli áe druge reči dostojno napraviti. Žal, da nam je bud naliv nagajal, da se slovesnost ni mogla zvršiti, kakor so priprave napovedovale. V ponedeljek zjutraj pa smo zopet kolikor mogoče slovesno prenesli stari križev pot na Žalostno goro.
Tudi navadni semenj 28. oktobra je pokvarilo neugodno vreme, posebno ker je Mirna dve cesti preplavila. „
Iz Črnomlja. — [Spremembe.j 16. oktobra nas je zapustil obče pr ljubljeni gosp. kapelan Mihael Klemenćič in odšel v Semić na novo službo. Bil je v Črnomlju kot kapelan deset let in v teku tega časa mnogo in vspe^no deloval bodisi v šoli med nežno mladino, v cerkvi na prižuici in v spovednici. Delal je skoraj vedno za dia, namreč za-se in za častnega meščana, ki gre koncem tega meseca v pokoj. Posebno Be je trudil za podružnične cerkve, da so se napravili ali novi iiltarji nli saj stari prenovili, tako, da ima eedaj skoraj vsaka podružnica ličen oltar in v tem prekofli reven altar farne cerkve v Črnomlju. Bog poplačaj tnid gospoda Klemenčica in Večni naj nosi svoj blagoslov na njegovo delovanje v dušnem pastir-8tvu tudi v Semiču.
Dobili smo tudi novega kapelana v osebi č. g. Jurija Karlina iz Hko^e Loke, Začetkom novembra ima priti tudi novo imenovani administrator župnije v Črnomlju, g. Frančišek Munda. Pod novim vodstvom upAmo, da se bodo zboljšale tako žalostne razmere. Posebno gojimo goreče želje, da se poživi pravo cerkveno in katoliško mišljenje in življenje, katerega je žalibog posebno v mestu še malo. V tem smislu torej pozdravljamo prihod novega župnega upravitelja.
Prišel je pred kratkim tudi novi okruni zdravnik g. Dira tre vi č, rodom Dalnaatinec. Češe omenimo, da dob mo, kakor se govori, strogega in natančnega okrajnega glavarja, bo za danes zadostovalo.
Dobrova 28. oktobra. - [Žganje ga je zadušilo, Povodanj.] Tretja ne izostane rada, veh pregovor. O dveh smrtih v vodi dné 5, in 7. oktobra Vam sem zadnjič poročal. Danes Vam imam javiti zopet britko vest. V nedeljo, dne 13. t, m, je šlo po-po udne nekaj fantov iz vasi Brezja gori k „Sojarju" ; ta je imel nekaj domačega žganja, katerega so prav pridno cehali. Proti večeru šli so zopet doli v domačo vas; le dva sta bila tako vkajena, da sta šla v So-jarjevo šupo na steljo prenočiti. Eden teh dveh ae je proti jutru dobro izkadil in zbrilital, ter šel na svoj
dom. Drugi pa, 241etui Josip Prestenjak, Puhov iz Brezja, h. št. 14. je ostal še v Šupi. Zjutraj so ga dobili domači ljudje že trdega iu hladnega. Ležal je v stelji na obrazu. Uradna komisija je dognala, da se je — preobilega žganja — zadušil, ker na obrazu ležeč, ni mogel nemarae snovi iz sebe izbruhati. Pač žalostno! Ta mladenič bil je čedne in trdne postave, prišel bil je sredi septembra t. 1. na »talni odpust od vojakov. Stariši ga bodo pri domačem delu krvavo pogrešali, ker je bil sicer dober in priden delavec. Bil je zelo mehkih možgan, in že kozarček opojne pijače se mu je poznal. Bog mu bodi usmiljeni sodniki
Od pretečenega četrtka sêm imamo tukaj silno deževja. Obe vodi: GradaŠica in Horjulka sta včeraj iu danes tako prestopili svoje bregove, da je dolina dobrovske fare ob obeh vodah — pravo jezero. Take in toliko časa trajajoče proplaví n bilo tukaj že več let. Kako mora biti pa še le na barju? Ubogi ljudje! Dobro, da so jesenski pridelki že skoraj vsi v varnem zavetji; le kaj malega repe, korenja in zelja je še na prostem. No, to bode, ko se voda vteče, — dobro oprano.
Od zadnjega mojega dopisa oglasila bila se je v Gabriji v dveh hišah griža, ki pa, kakor se kaže, mimo potjo dalje odide.
Danes nam je silna povcdenj Šolo popolno zaprla. Vasi so z vodo popolno druga od druge ločene, izvzemši one, ki leže onostran Horjulke,
Bog daj skoraj lepega vremena!
Domiičo vesti,
(V kmetijski bralniei) v Noyem mestu se bode v nedeljo dné 17. t. m, ob 9. zjutraj poduče-valo gospodarje o tem, kedaj in kako se odpisuje zemljiški davek in kako se je zglasiti za odpis davka. Pri tej priliki bode tudi razgovor o letošní letini in njenih nasledkih za kmetijstvo. Vabimo vse gospodarje, da se imenovanega dné mnogoštevilno udeleže tega poduka. — Kmetijska bralnica bode od 17, t. m. naprej odprta vsako nedeljo. V nj^j najdejo gospodarji in kmetski mládenči Itrezplačno dosti podučne^a berila. Iz knjižnice kmetijske podružnice pa se brezplačno izposojujejo podučne knjige tudi na dom.
(Vstanovitev prostovoljn. gasilnega društva v Semiču.) V nedeljo dné 20. oktobra ob 3, popoludne so se sošli naši možje v občinski pisarni in sklenili, da vstanovijo prostovoljno gasilno društvo. Upisalo se je takoj fifi udov. Načelnikom je bil izvoljen g. Šušteršič, podnačelnikom g. Ogulia in tajnikom g, Kavčič. Bog blagoslovi pod varstvom sv, Florijana novo društvo, da bi skusilo maloktero nesrečo, kadar pa bi pnsla, da bi vspešuo delovalo r blagor vseh občanov,
(Velikanske povodnji) so nastale po zadnjih velikih nalivih od 24, do 28. oktobra. Krka je tako silno narasla, da je pri Novem mestu segala skoro do mostnic. Kjer je struga nekoliko bolj plitva, je vse bilo poplavljeno Drugod je deloma še hujše. Na železniški progi Dobrepolje-Lašče je jedno noč bil oviran ves promet ; jednaku med Kresnicami iu Litijo. Doline okoli Šmarije, Št. Vida, Stičine, Trebnjega ia Št. Ruperta so bile vse pod vodo. Ravnina od Mirne do Mokronoga je bila podobna širnemu jezeru. Marsikje je voda naredila veliko Škodo pri jesenskih pridelkih, v kolikor še niso spravljeni in pri oziraini.
•j- (Umrln) je v Novem mestu gospa Ivana Jereb de Crinia, soproga trgovca iii Novomesćaiia, po daljem bolelianju na sicni hibi. Spomladi se je bita šele tukaj naselila, da bi ji nage podnebje bolj ugajalo. Bila je mirna iu blaga gospa. Naj v miru poĚival — V Ljubljani pa je umrl veleč, gosp mons. Hiliael Potočnik, nunski spovednik itd.; star je bil gospod 87 let ter pri Ursulinkah v Ljubljani bil 45 let. S „Slovencem" reřemo: liajni gospod bil je zlata duša breK žolča, poln ljubezni za svoj poklio, radodaren podpornik revežev in dobrih naprav. Mili Bog mu je gotovo že povrnil v večnosti njegova dobra dela. Naj v miru počiva !
(Gledalilko predstavo) priredi „Narodna ëitalnica v Novem mestu" v nedeljo 3, novembra. Pred-atavljala se bode žaloigra „Mlinar in njegova hči"^ igra je stara, a vedno mikavna, kakor maio drugib; zatorej o obilem obisku ni dvoma.
(Služba tajnika) pri uiestni hranilnici novomeški bo začetkom prihodnjega leta za oddati.
(Ljubljanski grad), ki je služil doslej kot kaznilnic«, je po potresu izpraznjen iti jetniki se ne bodo več v njem naselili. Grad bo prodan. Da bi le kakemu židu ne priâel v oblast!
(V Kosalnicah) pri Metliki je bil izvoljen pri občinskih volitvah za župana g. Davorin Vukši-nič, odločno katoliško - naroden mož.
(Socijalni načrtslovenskili delavskih stanoT. ) Tako se imennje članek, katerega smo začeli z današnjo številko ponatiskovati. Priporočam ga vaeni razsodnim možem, naj ga jtazno prečitajo in razmišljajo o njem. Po tem i>rogramu se bo nadalje-Talo socijalno gibanje na Slovenskem. Načrt je jako lep in temeljit; obsega vse, kar slovenski delavd potrebujejo. Pri tej priložnoeti opozarjamo svoje čitatelje na časojtis „Glusnik", ki je glasilo slovenskih katoliških delavcev. Velja ua letu le 80 kr. in izhaja po dvakrat na mesec. Prinaša vedno mnogo zanimivega gradiva za delavske stanove. Svojim Čitateljem ga iskreno priporočamo. Naslov: Uredništvo „Glasnik" Tjjubljana. Poljanska cesta, 58.
(Surovost brez konca in kraja.) V noči od 18. do 19. oktobra so neznani zločinci na školijsko palačo v Ljubljani napisali ostnden napis, ki pričuje, da žele preuzvišeneiuu knezoškofu zgi>dnjo smrt. Ta pobalinska razdivjanost je sad neprestanega hujskanja slovenske liberalne stranke, oziroma „Nai'oda" in „Ko-doljuba" zoper iskreno ljubljenega našega višjega pastirja in zoper duhovščino spich. Kam bo to prišlo, ako pojde tako napj'ej? Doćim so vsi pametni ljudje in domaći in tuji časniki odločno grajali ta do skrajnosti umazan Čin, glasilo slovenskih liberalcev tega ni prav nič obsojalo in se le norčevalo iz vsega. Pa saj je to čisto naravno, ker vsaka grajalna beseda s strani „Naroda" ali „Rodoljuba" bi bila le grda hinavsčina in nič druzega! Pri vsem tem pa se ti ljudje pona-iajo kot „dobri katoličani" ! Da bi vendar enkrat vsaj tako kvašenje opustili! In ta stranka, ki lake poulične pobaline šteje v svojih vrstah, ki take za vso slovensko zemljo sramotilne izgrede malodane odobrava, hoče veljati kot ,Jnte]igeutna", kot stranka narodnega razumništva ? ! Čudna inteligentnost, kakoršne se moramo Slovenci pred celim svetom sramovati!
(„Slava Bogu") tretji zvezek, katero izdajata P. A- Hribar in P. H. Sattner, je prinesel 25 obhajilnih pesmi in dve od sv. Antona Pad , katere je uglasibil P. Angelik. Vsi napevi so v polnem so-
glasju pervih dveh zvezkov glede melodije in izpeljave in za to se pač že ta tretji zvezek sam priporoča. P, Angelik je pa 3 tem zopet podal dokaj svoje bogate fantazije in produktivnosti.
Socijalni načrt slovenskih delavskih stanov.
A. Temelj.
i. Vera in cerkev,
1.	Socijalno vprašanj e je po svojem bistva pravno in zato tudi n r a v n o vprašanje. Eazmotri-vati se mora po nezmotno resničnih načelih, iz katerih se izvajajo zahteve pravičnosti,
2.	Krščansko - katoliška vera je pa temelj in jedino trdno varstvo resnici in vsied tega tudi prá-vici. Samo ona opisuje človekov« natoro tdko, kaker-šna je in samo ona nezmotno pojnsnu^je razmerja človekova do Boga, do samega sebe in do druzih.
3.	Zato pripoznavaiiio krščansko-katoliško vero kot glavno voditeljico k boljšim socijalnim razmeram; katoliško cerkev priznavamo kot največjo silo napredka in sreče za človeštvo,
4.	Spoštljivo se klanjamo načelom, ki so jih razvili sedaj vladajoči aveti Oče Leon XIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju z dné 17, maja 1891 in se popolnoma strinjamo ž njimi,
5.	Katoliška cerkev mora biti slobodna za svoje socijalno delovanje. Zato zahtevamo :
aj Da je slobodna pri delitvi sv. zakramentov in izvrševanju božje službe,
b)	slobodna v izvrševanju svojih vzgojevalnih pravic nud mladino v Šoli; zahtevamo torej versko šolo,
c)	slobodna v vladanju ; razmerje mej državo in cerkvijo se mora vrediti s slobodno pogodbo mej obema.
2. Domovina in narodnost. 1. Vsaka oblast je od E:>ga postavljena, â. Zato izjavljamo, da je dolžnost vsacega človeka krepiti flpo.Htovanje do zakonite posvetne oblasti in vzbujati ljubezen in zvestobo do vladarja.
3,	V jjabsburski rodbini, ki vlada v Avstriji, iiuamo posebno varstvo vseh zatiraneev in najboljšo brambo pravičnosti,
4,	Zato posebej povdarjamo, da hočerao v boja za socijalno preosuovo ostati vedno zvesti Avstrijci in udani podložniki habsburške hiše,
6.	Vsak narod je od Boga in ima svoje posebne lastnosti in svoje jjravice, katere mu mora država braniti.
6, Mi se s ponosom imenujemo Slovence in zahtevamo Zli svoj narod: a) skupno upravo in pravično narodno avtonomijo, h) popolno dejanjsko ravnopravnost z drugimi narodnostmi v uradili in šolah,
B. Kapitalizem.
1,	Kapitalizem imenujemo sedanji go.spodarski nered, po katerem denar gospoduje nad delom in človekom, ki dela. Omogočila ga je napačna sloboda, ki je odtrgala posamnika od skupnega namena in postavila človeka proti človeku v boj na življenje'in smrt. V tem boju mora podlegati slabější in poste-nejši, močnejši in hudobnejši pa zmagovati.
2.	Vsled tega po tem neredu nujno propadajo nižji, delavski stanovi: kmetje, mali obrtniki in delavci, ki s svojim delom ohranjajo dražbo in vstvar-jajo vse njeno premoženje.
3, Zato izjavljamo, da je nas socijalni boj naperjen v prvi Trsti proti kapitalizmu, da nas je dolžna država pri tem podpirati in zahtevamo: aj Kovanje in izdavanje denarja in vrednostnili papirjev pripada javni družbi in ne zasebnikom ali zasebnim drtižbam. bj Nastaviti se mora najvišja obrestna mera, ki veljaj za posamnike in družbe, in uvesti se morajo stroge denarne in telesne kazni proti ode-ruštvu.
c/ Prometna sredstva : železnice in paroplovne drnžbe se morajo odknpiti od zasebnili družb; upravljati jih mora država ali drugi avtonomni javni zastopi. Tudi vse zasebne zavarovalnice za življenje, proti nezgodam, proti toôi, ognju, itd., za živino naj se prepovedó in dovolijo samo take, ki jih u])rav]iajo avtonomni javni zastopi: država, dežele, zakonite zadruge. Železniške vozne cene naj se primerno uredé delavskim stanovom v korist^ odpravijo naj se tako zvane diferencijalne pogodbe in reiakcije. Carina naj se oanuje tako, da bo pred vsem branila kmeta in malega obrtnika.
d)	Delniške družbe, katerih delnice se ne glase na lastnikovo ime, se morajo popolnoma prepovedati, za druge pa se morajo uveljaviti točnejsa zakonita določila, da se obvaruje družba kriz v proizvajanju in denarnih polomov.
e)	Strogo se morajo prepovedati diferenèna igra in t. zv. termino-kupćije na borzi,
J) Veliki obrt ae mora zakonito organizovat! in s sodelovanjem državnih in delavskih zastopnikov omejiti vsaka družbi pogubna konkurenca. g) Zadružno življenje naj se razvija in pospešuje, da se doseže konefini cilj nase preoanove v tem oziru, da bo namreč vse kreditno življenje in delovanje v rokah zakonitih avtonomnih zadrug in države.
S tem se bo tudi izprenienila državna finančna in davčna politika, ki sedaj vkljnb ogromnim, često krivično razdeljenim davkom dela dolgove in jih ne plačuje, z nesnosnimi obrestmi od teh dolgov pa služi velikemu kapitalu. Premakljivi kapital naj se v obče mnogo bolj obdavči, nego dosedaj. Skuša naj se dobiti natančen pregled prometa denarne trgovine kapitalističnih mogotcev in nastavi naj se jim stopnjujoči davek do 7io njihovih čistih dohodkov.
(Dalje sledi.)
Loterijske številke.
Gradec 19. oktobra	27 42 89 7 53
Trst 26. „	81 7 69 24 32
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
G, <lr. U. i« Sftrftjevft 10 glil. ; g. posl. V. Pfuifer 20 gld. ; g. Val. Oblak a gR; NeimetioTftua gospa 1 glil.; g. I. Doliusr, Župnik 6 gld, j j,'. Ig. KiUuar, iuiiii, B gUl. ; g. Mat. K»>8, kapi. 6 gld,; goip. pristav E. pl. Trlmbović je ualiral v ZatiSiui 18 gld. (Živili posnemali!]O G. dr. K, Slano zn uomuber 10 gld.
Živil flo darovali!
O, pl, SladuTÍS, paradižnikov ; Javuruik Jože iz Gotne vasi, krompirja; Anton Penii, zelja; Neimenovana gospa, riia.
Bodi vieiii dobrotnikom najtoplejSa zahvala v imenu port-piranih dyakovl Naj jim donele njihova dobrotljivost iasnega Ui veĆuegiL blagudovaj
Voditelj dijftike kuhinje se drané temu doatařiti že ponižno ptoSiyo, dasi je vže »a duBedanio vclikodnáno podçoro jako bva-«že«. Prav sseto potrebiyo díja.^ka kuhinja krompirja, relja, repe, kotema in fižola. Ta ali uni morda lahko utrpi kakov mernik prsenuie, kakov litrček fižola; naj ga blagovoli poslati v dijaiko «uhiigo — zoliém naSib dijakov, ki bo bo do prve konferenc« z malo izjemami sploh prav dobro ponaiali v Soli — takova reS kaj prav pride.
Dr, J. Marinko.
t
Ivan Jereb de Crinis, trgovec v Novem mestu, javlja vsem sorodnikom, pr^ateljeiu in znancem pre* žalostno vest, da je po aeskonSiii vaegamogoSnosti njegova preljnbljena soproga, gospa
Ivana Jereb de Crinis,
po dolgo trajajoii bolezni, previđena s sv, zakramiiuti, danes ob 11. nri predpoldne mimo v Gospodu zaspala.
Trupi« predrage raujee bode v četrtek, diiĚ SI. oktobra ob 4, nri popoludne na iiovomelk« pokopaliĚíe k vetinema poiitku preneseno.
Svete maie za pokojno se bodo brale v mnorih cerkvah.
Predraga ranjka bodi priporočena v blag spomin in molitev.
Nova mesto, dné 29. oktobra 189&.
(287)
I
Obžalujem, da sem gosp, Franceta Vintarja iz Hrušovca his, ât. 1 z neumestnimi in neopravičenimi besedami v gostihii pri Campatu v Dolenji Straži razžalil.	.
Janez Síyovc.
kratkem aem potoval v Mokr.^ ali žalostno sô mi stori, ko slišim ntfkaj nezaatopnosti v dekliški di-užbi. Mi je žal, da sem bil nekdaj domačin.
Hazglas !
Cestni odbor Krški bo dné 9, novembra 1895 zjutraj ob 9. uri v občinski pisarni v Krhkem oddajal vso delo preložitve okrajne ceste na Selškem Klancu pri Eaki tistemu ponudniku, ki bo stavljal najngodniše pogoje. — Orteži in prevdarek stroákov so na pregled v občinski pisarni v Krškem. Varščine je položiti 300 gld. v gotovini aH v vrednostnih papirjih. Krško, 8, oktobra 1896.
Anton Rupert,
0Í29)__naťelnik._
Odprtje gostilne.
v nedeljo 3, novembra 1895 otvorim svojo čisto na novo prirejeno
gostilno na velikem trgu
Preskrbel sem se z različnim finim naturnim
vinom ter bom postregel tudi z okusnimi jedili. _
Zahvaljujem se svojim častiti™ dosedanjim starim gostom ter se priporočam, da me sedaj, ko sem ii hišo prostorneje in ličneje priredil, tem večb-at obiščejo. Cez ulico bom točil liter 4 kr. ceneje.
(233)__Leopold Kopač.
kateri je prvi razred srednje iole ali vsaj ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršil, vsprejme
Avgust Kune,
(234-1) trgovina z meSanim blaguni v Čniomlji,
DOLKNJSKK NOVlUK.

a be a in črna
se (lobé vsaki čas pri
(24-12)
Edïardu Rosini v Kanđm st. 2.
poleg Noveg-a Mesta.
Ucencii,
1
1 1 1 2 2 2 2
65 80 85 90
06 10
sprejme se nazaj ali
OskrbiiiStvo grajsčine Knperčvrh
prodaja meter dolga
Bm kmfii^«
in sicer polena na Ruperčvrlm po 2*20 gld. v Novomesto postavljena po 260 gld. m^. — Tako zvan „Pr(igell\olz" na Knpenivilm po l'60 gid., v Novomesto postavljena po 2 gld.
Naročila sprejema gospod	(iiit—3>
Franc Kastelic v Kandiji.
Proda se prostovoljno po jako nizki ceni
lepega vedenja, kateri ima veselje do trgovinske obrti, 14 let star, od dobrih staršev, zmožen slovenskega in vsaj nekoliko nemškega jezika v govoru in pisavi, vsprejme kyj v poduk
Jakob Sega,
(£35—1)	trg. mei. blaga v Škocjanii pří Mokronogu,
za kovaški in ključarski obrt sprejme takoj v poduk. Deček mora biti vsaj 16 let star in krepkega zdravja. Za obleko bodem skrbel jaz. Anton Darovac, Straža, poâta Novo mesto.	(317-3)
blizo cerkve, z vsem gosi>o(ÍHr8kiiu poslopjem m nekaj njiv je iz proste roke na prodaj. — VeS pové lastnik	jg^g^
(215—3)	Ootua vas št. IB. ťuSta Novo mesto.
Razglas!
Podpisani priporoča vsem Slovencem in ro-doIjLil)om svojo bogato zalogo najboljše vrste kave, čaja, riža, južnega sadja itd., dokaz temu je, da većina čč, gg. duhovščina pri njemu naroča Kazpošilja se na di'obno in debelo od 5 kilogramov naprej franko po posti in sicer sledeče vrste kave:
Rio fina......po 1 gld. 60 kr. kilo.
Santos......
Malabar .....
St. Domingo ....
Gold-Java.....
Portorico.....
Ceylon la.....
Ceylon Perl .... Moka la (prava arabska)
Blago, ki ne ugaja, zamenja.
Kupuje in sprejema v zameno tud fiîot in druge domaČe pridelke in plača po najboljši ceni.
Na povprašanja se radovoljno in hitro odgovarja. Se priporoča z velespoštovaiyem
E. A. Repeschitz,
C228-2)	Trst. Ulica Istltuto St. 22.
med Hrušico in Zajčjim vrhom. K i)0iieatvu spada poleg vinograda hosta, travnik, vrt ter lepa zidana z opeko krita zidanica. Vse posestvo obsega 9 oralov ter je blizo okrajne ceste. — Natančneje se izve pri
Fr. Kasteliru
(220-31	v Novetu wwtii li. št. 87.
sodno cenjeno na 4547 g'd. in obstoječe iz v jako prijazni, obdani z vinskimi goricami in jedno uro od toplic oddaljeni vasi na lepem kraju stoječe in 20 korakov od farne cerkve oddaljene hise, potrebnih gospodarskih poslopij, njiv, travnika, vinogradov in host, se pj'oda pod Jako ugodnimi pogoji. — Pojasnila daje C, kr, notarski urad v Mokronogu.	(225-2)
Stanovanje v I. nadstropji,
obstoječe iz treh ali štirih sob in vrta se da s I. januarjem 1896 v Novem mestu v hiši Št. 204 v najem.
!
«
tik Ločenske ceste, čisto na ravnem, ae da za 6 let v najem ali p^ se tudi proda. — Več pové lastnica
(sif3i-i)	Ji^ant VepusteJc.
Nu Icniotit^ki Řolí lui (jlrnm
imajo na prodaj	{S2(i-3)
prošičkc yorksirsko pasme, lopo sadno drovje,
kakor: jablane, orehe, hruške, in
iiiiier. copljeiio in necepljene trto.
pi-oduj je
neka v
no C U
vec s
(22-1—2) oken
(zimskih in letnih) še dobro ohranjenih. — Več se izvé v lekarni gosp. pl. Sladoevlča v Novem mestu.
Mlatilnice, močan „Giippel"
za par vprejfe in več nizUčiiegu kmetifj-slîe^u rabljenega oroilja v prav dobrem stanu
proda (187-6)	G. Tiinnies v Ljubljani.
Horamutu: OdgoToni nrediiik Jotlp Benkovlt. — Iidajatelj, s&luiitilc iii t'°i'>tr J. Krajeo,