Prepoznavanje stresa v poklicni gasilski enoti Pojav stresa je zelo kompleksen in pogosto večznačajno definiran. Različni avtorji pojem stresa različno definirajo. Znane definicije lahko v grobem razdelimo na faktorje, ki delujejo škodljivo na zdravje organizma ali povzročajo nevarne dražljaje, in na posledice škodljivih pojavov. Stres je svetovni problem, ki je v petnajstih državah Evropske unije povzročil 40 milijonov bolezni zaposlenih. V povprečju je evidentirano do 60 % izgubljenih delovnih dni samo zaradi stresa. Z drugimi besedami: stroški absentizma zaradi negativnega učinka stresa na zdravje zaposlenih v Evropski uniji znašajo 20 milijard evrov letno. Posebej so stresu izpostavljene nekatere specifične dejavnosti, kot so to poklicni gasilci. V članku se prikaže raziskava med poklicnimi gasilci v poklicni industrijski gasilski enoti in različnih stresorjev, ki negativno vplivajo na gasilce. V empiričnem delu raziskave bo prikazano trenutno stanje stresa med gasilci. V zaključku bodo prikazani predlogi in načini za zmanjševanje učinkov stresa. razumevanje stresa na delovnem mestu moramo najprej spoznati njegove značilnosti. 1.1 Zdravstveni absentizem Pod pojmom absentizem razumemo izgubljene delovne dni, ko so delavci začasno nesposobni za delo zaradi bolezni ali poškodbe na delu. Stres na delovnem mestu povzroča veliko izgubljenih delovnih dni, kar pomeni, da so stroški nadomestila za odsotnost z dela ogromni. Za večino izgubljenih delovnih dni oziroma odsotnosti z dela je vzrok duševna bolezen. Absentizem na delovnem mestu povzroča delodajalcem visoke stroške: zmanjša se produktivnost, povečajo se organizacijski napori in s tem stroški za zagotavljanje neprekinjenega delovnega procesa, ki vplivajo na kakovost in morebitno izgubo tržišča. Delodajalci se vedno bolj zavedajo, da absentizem močno vpliva na stroške dela in konkurenčno sposobnost v primerjavi z drugimi podjetji. Avtorja: Jožef Šimonka, univ. dipl. inž. sig., vodja službe za požarno varnost in varstvo pri delu, Nafta-Varovanje in požarna varnost d. o. o. Mlinska ulica 5, 9220 Lendava in Majda Hanžekovič Šiftar, dr. med., spec. fiz. in reh. med., predsednica IK I OE Murska Sobota, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije 1 Stres na delovnem mestu Po raziskavah, ki jih je opravila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu,12 je stres na delovnem mestu v EU prisoten pri 28 % zaposlenih oziroma pri 41,2 milijona zaposlenih. Posledica stresa na delovnem mestu je od 50 do 60 % izgubljenih delovnih dni in vzrok za več kot 5 milijonov nezgod pri delu. Za delodajalce to pomeni izgubo v višini 20 milijard evrov letno. Evropska komisija je uvedla ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Za lažje 1.2 Kaj je stres Stres je reakcija na vsako spremembo, ki se ji moramo prilagoditi ali se nanjo odzvati. Ob besedi stres vedno pomislimo na nekaj negativnega, vendar je stres tudi pozitiven, na primer kadar nas motivira/spodbuja, da se spopademo z danim izzivom. Stres je negativen, kadar ima škodljive učinke na naše telesno in duševno zdravje. Močan in kratkotrajen stres ni toliko nevaren kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga včasih niti ne zavedamo. Dokazano je, da stres negativno vpliva tudi na razvoj kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, različnih vrst karcinomov, mišično-kostnih deformacij, duševnih motenj, bolezni prebave, oslabljen imunski sistem, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol v krvi in povečano število nezgod pri delu. Iz znanstveno dognanih definicij o stresu4 sklepamo, da je pojem stresa stanje napetosti telesa. To sproži obrambo v človeku; človeško telo se bori z vsem, kar ga lahko ogroža. Vsak dogodek v okolici, ki aktivira stresno reakcijo, imenujemo stresor. Neželeni dejavniki, na katere se naše telo odziva, so lahko zunanji ali notranji. Organizem se odzove na tako imenovano reakcijo alarma. To je reakcija zapletenih telesnih odzivov, ki se sproži, ko naše telo oceni, da je ta dogodek obremenjujoč, in kadar nastopijo neznane ter nepredvidljive zahteve, kadar se pojavi občutek ogroženosti. Telo se pripravi na najvišje stanje pripravljenosti. Zahteve, ki vodijo do teh reakcij, izvirajo iz različnih situacij. Za nekoga je situacija stresna, ker jo doživlja kot nekaj, kar povzroča težave in tesnobe. Telo se pripravi na boj ali beg. Hipotalamus prek hipofize spodbudi nadledvično žlezo. Poveča se izločanje hormonov (adrenalin, noradrenalin in kortizol). Hormoni povzročajo vrsto reakcij: pospešen srčni utrip, pospešeno dihanje, povišan krvi pritisk, v kri se sprosti dodatna energija v obliki glukoze in ma-ščobnih kislin. Pretok krvi se preusmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki so potrebne za odziv oziroma reakcijo organizma. Telesni odziv se tako prilagodi, povečata se budnost in pozornost, zmanjša se občutek apetita in bolečine. To je kompleksen proces usklajenih reakcij, ki omogoča obrambo pred nevarnostjo. Vse te reakcije se pojavijo zelo hitro in samodejno. Tovrsten odziv je človeku omogočil preživetje skozi tisočletja. 1.3 Pozitiven in negativen stres Učinek stresnih dejavnikov občuti vsaka oseba na svoj specifični način. Kako se bo odzvala oseba, je odvisno od njene osebnosti, izkušenj, energije in spleta okoliščin. Stres je zelo osebna izkušnja, ki je odvisna od posameznika in njegovih lastnosti, ki je lahko pri- jetna in pozitivna, drugi osebi pa lahko škoduje ter je nadležna. Za večino ljudi stres pomeni nekaj negativnega in slabega, asociira nas na težave s spominom, zaplete v zakonskem življenju, na delovnem mestu, na finančne težave, občutek manjvrednosti. V teh primerih govorimo o negativnih, destruktivnih oblikah stresa, tako imenovanem distresu.7 O njem govorimo, ko se telo odziva z negativnimi patološkimi učinki, če se ne more prilagoditi dejavnikom in različnim zunanjim pritiskom. Stres je lahko tudi pozitiven element, spodbuden, tako imenovan eustres. V tem primeru govorimo o dobrem, prijaznem in prijetnem stresu. Stres predstavlja izziv, spodbudo, da se lahko neka naloga opravi bolje, kot če tovrstnega pritiska ne bi bilo. Pomembna razlika med zdravim in škodljivim stresom je, da se zdravi (pozitivni) stres hitro nekateri spremembi naglo prilagodi, škodljivi (negativni) stres pa se prilagodi z veliko težavo ali pa sploh ne. 1.4 Stopnje stresa Obstajajo tri osnovne stopnje stresa.2 Prva faza je alarm, ki vodi v mobilizacijo organizma in ima naslednje simptome: živčnost, anksioznost, jezo, brezvoljnost, lenobo, strah. Organizem se samodejno odziva na stresorje. V našem telesu se sproži niz nepričakovanih dogodkov, ki se aktivirajo s fiziološkimi in psihičnimi obrambnimi mehanizmi. Vključuje tako imenovani »fight or flight« (prevod avtorja: »boj ali beg«). V drugi fazi odpora sodelujejo številne kemične in hormonske spremembe, ki spodbujajo obrambni mehanizem človekovega telesa. Ti dejavniki se aktivirajo takoj, ko se telo nima časa odzvati. Ima naslednje simptome: nezaznavanje občutkov, čustvena osamljenost, nezainteresiranost. Organizem poskuša pomiriti, obvladati nastale spremembe. Tretja faza je faza izčrpanosti, v kateri škodljive učinke in dražljaje okolice preprečimo, ali pa se je organizem predal in vodi do začasne nezmožnosti telesa za normalno delovanje. Raziskave so pokazale, da ljudje v fazi stresa čezmerno uživajo alkohol, nikotin, kofein, analgetike in celo prepovedane droge. Prvi simptomi delovanja stresa so: glavobol, želodčne težave, nespečnost, pogosto nihanje razpoloženja, jeza, napetost itd. Tovrstne simptome je lahko prepoznati. 1.5 Kaj je stres na delovnem mestu Stres na delovnem mestu nastane, ko zahteve delovnega okolja presežejo sposobnost delavca, da se z njimi uspešno spopade ali jih obvladuje.6 Biti pod pritiskom je povsem običajno - tako stanje nam daje energijo in motivacijo za spopadanje z izzivi, ko pa zahteve in pritiski postanejo pretirani, povzročijo stres, kar vpliva negativno na delavce, vključno z delodajalci. Stres ni bolezen, lahko pa pripelje do slabega duševnega in telesnega zdravstvenega stanja.5 Na delovnem mestu je stres znamenje organizacijskih težav in ne slabosti posameznika. Kaj povzroča stres oziroma kaj so stresorji na delovnem mestu: • časovni pritiski in prehiter tempo dela z neodložljivimi termini; • slaba organiziranost dela, pomanjkljive informacije, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu; • nezmožnost organiziranosti svojega dela ali vpliva na spremembo dela; • fizične obremenitve in prostorska omejenost; • monotonost, preprostost in število enoličnih (enostranskih) gibov, ki jih opravijo delavci za tekočim trakom, tipkovnico ali na blagajni; • nočno delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih; • napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani, pritisk, opraviti delo brezhibno, natančno, v skladu z navodili, po standardnih postopkih in v dogovorjenem času, povzroča dodatno obremenitev in s tem stres. Dolgoročno taka situacija vpliva na posameznikovo zdravje in njegove zmogljivosti. Stres močno poslabša naše počutje in čez čas lahko zbolimo. Prav tako stres negativno vpliva na našo delovno zmožnost oziroma sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši. V zadnjih letih se telesne in psihične obremenitve pri delu spreminjajo; vedno več je psihičnih obremenitev. Specialne oblike stresa na delovnem mestu so t. i. mobing ali grožnje nadrejenih zaposlenim delavcem. Vedno več je nasilja (spolno nadlegovanje, telesno nasilje in psihični pritisk), vse več je nesreč in kriznih situacij, nesreč s telesnimi poškodbami in posledično psihičnimi težavami. Stresna ogroženost je velika, kadar delovna situacija zahteva naslednje pogoje: preveč dela, nizka zahtevnost dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, malo podpore sodelavcev oziroma nadrejenih in slabe delovne razmere. 1.6 Stres na delovnem mestu gasilca Delodajalci se redko sprašujejo o razlogih za neučinkovitost, počasnost, pogostejše nesreče na delu, povečane odsotnosti z dela, zmanjšanoproduktivnost,negativ-no delovno klimo in slabo medsebojno komunikacijo. Redki so tudi ti, ki posumijo, da je glavni vzrok za to stres. Ob pritisku delodajalcev na zaposlene zaradi nenehne konkurence, spremljanja tehnoloških novosti in razvoja nasploh se pozablja na ljudi. Človek ni le stroj, včasih se ga jemlje le kot nepotreben strošek. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu9 stres na delovnem mestu opredeljuje po definiciji: stres na delovnem mestu se pojavi, ko zahteve presegajo zmogljivost delovnega okolja zaposlenih, za njihovo doseganje (ali obvladovanje). Stres na delovnem mestu je reakcija organizma, ki ne vzdrži več takega pritiska. Stres na delovnem mestu lahko opredelimo kot zdravju škodljivo psihološko in čustveno odzivanje na zahteve delovnega okolja, ko se te ne morejo uskladiti s sposobnostmi ali potrebami. Če bomo na kratko povzeli vse te definicije, lahko rečemo, da stres povzroča neskladje med nami, našim delom, vlogami na delovnem mestu in neustrezno ravnjo nadzora med delom in življenjem. Vsakdo potrebuje izzive, vendar če so naši cilji previsoki in jih ne moremo uresničiti, to povzroča stres. V zadnjih nekaj letih smo spremljali povečano rast absentizma Slika 1: Število dni absentizma po letih tudi med poklicnimi gasilci. Slika 1 prikazuje povečano število odsotnosti z dela zaradi stresa v letih od 1999 do 2009 v določeni gasilski enoti v enem izmed večjih podjetij v Prekmurju. 1.7 Dejavniki stresa na delovnem mestu gasilca Na veliko večino stresorjev človek zavestno ne more vplivati. Prvi korak pri obvladovanju stresa je prepoznavanje njegovih simptomov oziroma vzrokov nastanka. Človek je začel nadomeščati nekatere življenjske vrednote, npr: svoj prosti čas, konjičke za neka- zaradi stresa tere druge materialne vrednote. S tem smo izgubili stik z realnostjo, s samim seboj. Tako živimo ujeti v kletki in na robu svojih zmogljivosti. Obstajajo poklici s specifičnimi zahtevami in pogoji, ki povzročajo veliko stresa za večino zaposlenih. Stres na delovnem mestu predstavlja vse večji problem na splošno, ki je lahko za človeka nevaren in celo uničujoč. Stresorje v poklicu oziroma na delovnem mestu gasilca lahko razdelimo v upravljalne, fizične in psihološko-socialne. 2 Prikaz rezultatov Raziskava je bila izvedena v gasil- od 18 do 25 od 26 do 35 od 36 do 45 od 46 do 56 Starostne skupine nad 65 Slika 2: Porazdelitev anketirancev glede na starostne skupine 25 -, do 10 od 11 do 20 od 21 do 30 nad 31 Delovna doba Slika 3: Struktura gasilcev po delovni dobi ski enoti v enem izmed večjih podjetij v Prekmurju. V gasilski enoti je zaposlenih 25 industrijskih poklicnih gasilcev. Gre za moško populacijo različnih starosti (povprečna starost anketirancev je od 40 do 50 let), različnih delovnih dob in različnih značilnosti. Gasilci so razporejeni v pet starostnih skupin, kot je prikazano na sliki 2. Slika 3 prikazuje strukturo gasilcev po delovni dobi. Večina anketirancev je v skupini med 21 in 30 let delovne dobe. Povprečna delovna doba anketirancev je 23,53 leta. Analiza je bila izvedena v prvi polovici februarja 2010. Izpolnjevanje ankete 25 zaposlenih je trajalo približno 30 minut. V uvodu jim je bilo pojasnjeno, da so vključeni v prvo tovrstno raziskavo o stresu na delovnem mestu poklicni gasilec in da naj odgovarjajo na vprašanja čim bolj natančno in resnično. Na koncu so jim bili predstavljeni namen in cilji tovrstne raziskave. Podatki, pridobljeni v tej raziskavi, so bili statistično obdelani v statističnem programu One-Way ANOVA. Za namen raziskave smo uporabili prilagojeno modificirano skalo, povzeto po Cooperjevem modelu stresa.1 Ta model pojasnjuje stres na delovnem mestu kot interakcijo posameznika in njegovega delovnega okolja. Tak interaktivni model predstavlja stres kot neko posebno situacijo, ki sama po sebi ni stresna. Subjektivna lestvica presoje stanja vsebuje ugotovitve, s katerimi se raziskuje obnašanje anketiranca po Likertovi ocenjevalni lestvici od ena do pet. Število ena pomeni nikoli, dva včasih, tri pogosto, štiri stalno in pet vedno. Anketirancem je bila dana anketa 1, na kateri so na zastavljenih 20 vprašanj odgovarjali tako, da so s simbolom x označili, v katero izmed ocen sodijo. Zbrana vsota dobljenih točk za posameznika nam pokaže kategorizacijo stresa, ki je prikazana v tabeli 1. V drugem delu raziskave so se s pomočjo ankete 2 ugotavljale vrste osebnosti anketirancev. V ta namen je bil izdelan vprašalnik z 12 vprašanji. Kot del te raziskave je bil prilagojen Cooper-Bortner-jev model stresa.1 Anketiranci so ocenjevali s simbolom x, kako pogosto so v preteklih letih ravnali in razmišljali na način, določen v anketi. Tudi v tej anketi je pet možnih ocen, stopenj: ena pomeni nikoli, dva včasih, tri pogosto, štiri stalno in pet vedno. Tip osebnosti posameznika je določen po kriteriju vsote seštevka točk iz ankete dva, kot je prikazano v tabeli 2. Tovrstna lestvica je bila ciljno izbrana namesto običajne skale stopnje stresa, ki se uporablja v posebno stresnih situacijah, kot je dejavnost gasilstvo, ki povzroča kontinuirano stanje stresa. Št. točk Kategorizacija stresa Do 25 točk Od 26 do 40 točk Od 41 do 55 točk Od 56 do 80 točk Osebe, ki stres na delovnem mestu dobro obvladujejo Osebe v začetni fazi stresa Osebe v fazi stresa Osebe v fazi »burn out« Tabela 1: Kategorizacija, točkovna lestvica stresa Doseženo št. točk po anketi A-2 Osebnostni tip Do 30 točk Od 31 do 40 točk Nad 41 točk Oseba TIP B Oseba zmerni TIP A Oseba izraziti TIP A Tabela 2: Določanje osebnostnih tipov glede števila točk v anketi 2 2.1 Izmensko delo in absentizem Izmensko delo, posebej nočno, je še posebej velik potencialni vzrok za nastanek stresa in možnih zdravstvenih okvar. Zato smo analizirali, kakšno je razmerje med nočnim delom in absen-tizmom kot posledica stresa na delovnem mestu. Število nočnih izmen po mesecih smo zbrali na osnovi razporeda poklicnih gasilcev omenjene gasilske enote. Iz letne evidence so bili odčitani podatki o absentizmu anketirancev. S pomočjo Hi-kvadrat testa (x2= 5,08; ss = 10; p > 0,05) smo ugotovili statistično slučajno razliko. Pričakovali smo drugačen rezultat, in sicer dejstvo, da ima večje število nočnih izmen večji vpliv na absentizem. Dobljeni rezultat je subjektiven zaradi odsotnosti najbolj kritične populacije v 7, 8 in 12 mesecih raziskovanega obdobja. SKUPINA Število Delovna doba anketirancev anketirancev v letih SKUPINA I Stres pod nadzorom (do 25 točk) 2 Do 10 SKUPINA II Začetna faza stresa (od 26 do 40 točk) 4 Od 11 do 20 SKUPINA III Osebe v fazi stresa (od 41 do 55 točk) 20 Od 21 do 30 SKUPINA IV Osebe v fazi »BURN OUT« (od 56 od 80 točk) 4 Nad 31 Tabela 3: Razvrstitev v skupine stresa 2.2 Stopnja stresa in delovna doba V nadaljevanju raziskave se je s pomočjo ankete 1 raziskovalo, na kakšen način se anketiranci obnašajo doma in na delovnem mestu ter kakšni so njihovi občutki. Lestvica vprašanj vsebuje 20 vprašanj, ki raziskujejo različne strategije obvladovanj. Dobljeni rezultati raziskave so prikazani v tabeli 3. Na podlagi vsote zbranih točk so bili anketiranci po naprej določenih kriterijih razvrščeni v štiri kategorije, ki kažejo stopnjo stresa. I. L. □ SteU Iti iOCl I fcJTnil □ Dl lata* ifema III I 111 I I I 11 ITI 1IMHIH IL III k/. V. VI. VII. Vil K. X. XL XI. Mesec Slika 4: Razmerje med številom nočnih izmen in dnevi absentizma Iz tabele 3 je razvidno, da sta v skupini I dve osebi dosegli 25 točk in imata do deset let delovne dobe. V skupini II (začetna faza stresa) so štiri osebe dosegle 26-40 točk in imajo med 11 in 20 let delovne dobe. Največ, dvajset oseb je vključenih v skupino III (osebe v fazi stresa). Štirje bolniki so bili vključeni v skupino IV, saj so dosegli od 56 do 80 točk. Dobljeni rezultati raziskave nam kažejo, da je večina populacije pod vplivom stresa. Prav tako se ugotavlja, da po delovni dobi starejša populacija pogosteje doživlja stres od mlajše generacije, kar je za pričakovati. 2.3 Starost in stres V nadaljevanju želimo raziskati povezavo med starostjo anketirancev in številom absentizma. Najvišjo odsotnost z dela, to je 19 dni, je zbrala starostna skupina od 41 do 45 let. Da bi dobili jasnejšo sliko med ciljnimi variablami in povezanostjo teh, smo uporabili test One-Way ANOVA. Rezultati testa kažejo, da obstaja pozitivna in visoka korelacija (p < 0,01) med kronološko starostjo in številom anketirancev absentizma, to pomeni, da je razlika statistično značilna in da so starejši anketiranci bolj izpostavljeni stresu kot mlajši. 2.4 Osebnostni vzorci V zadnjem delu študije so se raziskali osebnostni vzorci. Osebnostne lastnosti posameznikov različno vplivajo na razvoj stresa pri posameznikih. Poznamo osebe izrazitega tipa A, osebe zmernega tipa A in osebe tipa B. Osebe izrazitega tipa A so v stalnem konfliktu z okolico, v stalni naglici, delavci brez osebnega zadovoljstva. Tak posameznik je v celoti predan delu, nenehno je v naglici, rajši naredi delo sam, kot pa da bi počakal na pomoč sodelavcev, je agresivnega značaja, obnašanja, nepotrpežljiv, nagnjen k depresiji, širi anksioznost okoli sebe, je nagnjen k sovražnosti. V najkrajšem času želi opraviti čim več dela. Osebe zmernega tipa A so manj tekmovalno razpoložene, s strpnejšo toleranco, manj predane delu, le včasih naglo zaposlene, le redkokdaj v konfliktu s sodelavci, bolj uravnotežene in bolj sproščene. Tak posameznik je samozavesten in sposoben, prepričljiv Slika 5: Prikaz osebnosti anketirancev in zgovoren. Osebe tipa B niso tekmovalne, manj se posvečajo delu in manj hitijo. Tak posameznik je zelo poredkoma konflikten s sodelavci, je bolj uravnotežen in sproščeno pristopa k realnemu življenju. Je zelo samozavesten in sposoben, vztrajno in sistematsko opravlja svoja dela. Ustvarja prijetno delovno vzdušje, ne kaže občutka, da je čas njegov sovražnik. Za razliko od tipa A, ki misli in se boji, da vedno zamuja, se tip B s tem ne ukvarja. Enako je uspešen kot izraziti tip A, čeprav je od njega znatno bolj miren, bolj sproščen, ne kriči in ne razburja se in vse, kar dela, mu gre dobro od rok. Te tri vrste se razlikujejo predvsem v odnosu in reakciji na stres. Najverjetneje oseba tipa B po navadi ne bo zbolela zaradi stresa, medtem ko so osebe izraziti tip A in osebe zmerni tip A nagnjene k bolezni. Za ocenjevanje vseh treh osebnostnih tipov smo v raziskavi v anketi 2 uporabili Cooperjevol adaptacijsko ocenjevalno lestvico. Skupni seštevek točk iz ankete 2 nam pokaže, kateri osebnostni tip je anketiranec. Do 30 točk ali manj pomeni, da je oseba tipa B. Če je rezultat od 30 do 40 točk, pomeni, da je oseba zmerni tip A. Anketiranci, ki so dosegli nad 40 točk, so izraziti tip A. Na podlagi seštevka točk iz ankete 2 smo anketirance v skladu z metodologijo razvrstili v tri kategorije osebnosti. Iz slike 5 je razvidno, da so naši anketiranci razvrščeni v vse tri različne skupine. Največje število (46,67 %) predstavlja izraziti tip A, kjer so dosegli med 56 in 60 točk. Pričakovanih 33,33 % anketirancev je bilo ocenjenih med 18 in 28 točkami ter razvrščenih v skupino tipa B. Manjšina anketirancev, 20 %, je bila ocenjena med 48 in 54 točkami in razvrščena v skupino zmerni tip A. Predhodne raziskave in izkušnje strokovnjakov kažejo na to, da osebnostne značilnosti pri posamezniku različno vplivajo na razvoj stresa. Naša predpostavka je bila, da imajo osebe izrazitega tipa A višjo percepcijo in večje rizične faktorje, a tudi večji dejavnik tveganja za doživljanje stresa. Cilj naše zadnje raziskave je preveriti povezanost med absentizmom in značilnostmi - osebnostnimi tipi anketirancev. Na podlagi rezultatov razi- skave iz ankete 2 so bile osebe razvrščene v skladu z različnimi starostnimi kategorijami, številom dni absentizma, povprečnim številom točk v anketi 2 in osebnostnimi tipi. Anketiranci tipa B imajo majhno število dni odsotnosti z dela in so dosegli majhno število točk v anketi 2. Anketiranci zmernega tipa A so pokazali več dni absentizma in po številu točk v anketi 2 kažejo na začetno fazo stresa. Anketiranci izrazitega tipa A so pokazali najvišji absentizem in najvišje število točk v anketi 2. Za jasnejšo sliko o ciljnih varia-blah in korelaciji teh ukrepov smo uporabili test One-Way Anova. Rezultati kažejo, da obstaja pozitivna in visoka stopnja korelacije med številom absentizma in izrazitim tipom A. Prav tako je tudi pozitivna in visoka korelacija med številom točk v anketi 2 in izrazitim tipom A. Anketiranci, ki so uvrščeni med zmerni tip A in tip B, kažejo na nizko korelacijo med številom absentizma kot tudi na majhno število točk iz ankete 2. Torej lahko sklepamo, da smo z našo raziskavo potrdili predpostavko, da imajo osebe izrazitega tipa A višje dojemanje in da so podvrženi večjim dejavnikom tveganja za doživljanje stresa. 3 Predlogi za zmanjšanje stresa Pomembno je razumeti obseg in razsežnosti stresa.4 Stres se ne pojavlja le pri določenih delovnih mestih, sektorjih in poklicih, temveč imajo vsi poklici, sektorji in industrija v sebi potencial stresa. Vodje, menedžerji in posamezniki morajo poznati stroške, povezane s stresom, in razumeti prednosti poznavanja, odkrivanja ter odpravljanja stresa v organizaciji. lovnih razmer, stresa, zdravja in zadovoljstva. Podatke, ki smo jih zbrali z diskusijami, raziskavami in drugimi metodami, moramo analizirati, da bi lahko locirali vire stresa in njihovo širino. 3.1 Identifikacija stresa Metoda, s pomočjo katere bomo raziskali obseg in vzroke domnevnega stresa, je odvisna tako od velikosti organizacije kot od sredstev, ki jih imamo na voljo.10 Predvsem skupinski in poglobljeni intervjuji ter diskusije med menedžerji in zaposlenimi predstavljajo bogat vir informacij. Take razprave predstavljajo vse, kar je potrebno za identifikacijo stresa v majhnem podjetju. V večjih organizacijah predstavljajo taki razgovori pomoč pri izdelavi formalnih raziskav o virih stresa in razmerah dela večje skupine zaposlenih. Ne glede na metodo pridobivanja podatkov moramo poleg identifikacije vzrokov stresa pridobiti še podatke o percepciji zaposlenih glede de- 3.2 Oblikovanje in implementacija intervencij Ko smo odkrili in locirali vire stresa ter ugotovili širino problema, moramo oblikovati intervencije za odpravo teh problemov. V majhnih podjetjih nam lahko že informativna diskusija, s katero smo identificirali vire stresa, da uporabne ideje za preventivno ravnanje. V velikih organizacijah je potek bolj formalen. Določi se skupina, sestavljena iz menedžer-jev, delavskih predstavnikov in zaposlenih, ki na podlagi analize rezultatov raziskave in priporočil zunanjih sodelavcev predlaga rešitve in ukrepe za odpravo stresa. Pred izvedbo določene intervencije je treba zaposlene obvestiti o ukrepih in terminskem planu njihove izvedbe. 3.3 Evalvacija intervencije Po intervenciji moramo ugotoviti, ali dajejo sprejeti ukrepi želene rezultate in ali so potrebne spremembe oziroma prilagoditev teh ukrepov. Pri tem je treba podatke iskati na enak način, kot smo jih v času identifikacije problema. Proces preprečevanja stresa pa se z evalvacijo ne sme končati. Moramo ga razumeti kot nenehen proces, ki uporablja periodične eval-vacije za ugotavljanje in odpravo stresnih situacij. Večina literature, ki se ukvarja z odpravljanjem stresa, se osredotoča na individualne intervencije za odpravo stresa. Po mnenju Evropske agencije za izboljšanje življenja in delovnih razmer11 je to zato, ker je veliko laže uvajati in spremljati rezultate individualnih intervencij. Nadalje meni, da so problemi, povezani s stresom, posledica posameznikove nesposobnosti spopasti se z delovnimi zahtevami in ker je v interesu delodajalca kar najmanjša sprememba organizacije ob odpravljanju stresa. Stres pri delu ni izoliran, individualen problem posameznika, temveč predstavlja strateški problem, ki je posledica širših socialnih, ekonomskih, organizacijskih in kulturnih dejavnikov. Odgovor na stres bi moral biti nLjfe BBS r ■ x/Tîw"^ Jt'iV Mix ' 4.1 L■ ■ yf i u * ^A* V