55 L A SI L O DELAVSKEGA SVETA
LETO m. * 1962 » ŠT. 10
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1962
Letnik III.
Št. 10 (25)
Oktober
Izdaja: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik: Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030
Zunanja oprema:
Bojan_ Brovet
Tisk naslovne strani in vezava:
Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško
Naklada:
750 Izvodov
VSEBINA:
29. oktober, praznik občine Novo mesto
Iz zasedanj samoupravnih organov
Polletna konferenca sindikalne podružnice obrat®
Nekaj najvažnejših zaključkov z mladinske letne konference
Tudi ti lahko rešiš človeka
Nekaj navodil iz socialnega zavarovanja
Kaj je to granulom in kako nastane
Uspehi II. desetine našega gasilskega društva
II. delavske športne igre novomeške občine
Športne igre med oddelki
Naša kronika
Nagradna križanka »Lomljeni keper«
o sklepu ljudskega odbora bivše mestne občine Novo mesto je bil 29. oktober izbran za občinski praznik občine Novo mesto. Zveza borcev, ki je predlagala ta dan, je svoj predlog utemeljila s tem, da je tega dne leta 1941 skupina novomeških partizanov, zbranih na Brezovi rebri, oblikovala novomeško partizansko četo in odšla na bojni, pohod proti Savi na ozemlje, ki so ga zasedli Nemci.
Naj za ta spominski dan neku liko obnovimo dogodke, ki sc se odigrali na področju te občine pred dobrimi dvajsetimi leti.
Na Dolenjskem ni bilo v poletju 1941. leta nobenih večjih oboroženih akcij, pač pa je bila zelo živahna politično-organizacijska dejavnost. V nekaterih predelih Slovenije je bila ta Čas uporniška p. rtizanska aktivnost zelo močna, posebno na Gorenjskem in na. Pohorju. Novomeško okrožje je že leta 1941 imelo 6 rajonskih in 31 terenskih odborov osvobodilne fronte. Vsi ti vdbori so skrbeli ne samo za razširjanje idej osvobodilnega bo p a, ampak tudi za zbiranje orožja in opremo za prve ilegalce in borce, ki so se v nekaterih predelih Dolenjske že zbirali, se formirali v vojaške enote in pripravljali načrte za oborožene napade.
ioleg manjših napadov na okupatorja, ki so dostikrat imeli bolj demostrativen značaj, je bil večji napad organiziran šele proti koncu oktobra 1941. leta. To je bil pohod na Bučko, iovod zanj je bila nemška odločitev, da izselijo vse prebivalce obsavskega pasu v emčijo v Slezijo.
26. septembra 1941 se je začelo posvetovanje voditeljev partizanskih odredov, ki ga je sklical tov. Tito v Stolicah v Srbiji. Na tem posvetovanju sta Slovenijo zastopala Miha Marinko in Franc Leskošek - Luka.
Na tem posvetovanju je bilo, kar se tiče Slovenije, ugotovljeno, da je v aprilu ustanovljena Osvobodilna fronta, razpredla svojo organizacijo že po vsem slovenskem ozemlju, da ji je ogromna večina slovenskega naroda naklonjena ter jo aktivno podpira, tako da je Osvobodilna fronta že prava država v državi, ki zbira znatne denarne vsote s prostovoljnim davkom prebivalstva, ima v Ljubljani tiskarne, ki tiskajo liste in letake, ima svojo oboroženo silo, ki kaznuje izdajalce slovenskega naroda in ustanavlja ■ artizanske odrede kot svoje vojaške enote, ki se naj z orožjem v roki borijo
2_
proti osvajalcem in za uresničitev združene Slovenije.
Po povratku slovenskih delegatov iz Srbije je glavni štab Slovenije izvedel vrsto oboroženih vojaških akcij po vsej Sloveniji. Sna teh akcij ja bil tudi pohod v Zasavje.
20. oktobra 194-1 je štajerski pokrajinski vodja dr. Siegfried Uiberreter izdal poseben razglas o preselitvi vseh prebivalcev Zasavja. To preseljevanje v pozni jeseni 1941 naj bi pretrgalo strjenost slovenskega ozemlja ob bregovih Save in tako v severni Sloveniji ustvarilo razredčeni narodnostni otok, ki naj bi čimprej izginil med Nemci.
Zaradi izseljevanja slovenskega kmečkega prebivalstva iz omenjenega ozemeljskega pasu je vojaško vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega boja sklenilo, da tesneje poveže prve partizanske čete na Štajerskem in Dolenjskem ter u~ stvari dvoje večjih borbenih enot, ki naj bi ovirale izseljevanje, predvsem pa vključile v svoje čete vse tiste, ki so se pred izselitvijo zatekli v gozdove ali pa se pripravljali na prebeg na italijansko zasedeno področje ter tako povečali število boicev za čim uspešnejše akcije proti okupatorju.
Organiziranje štajerskih partizanskih enot v I,štajerski bataljon je bilo poverjeno Francu Rozmanu - Stanetu, ki je s svojo enoto 28. oktobra 1941 krenil iz Griž v Savinjski dolini proti Kozjanskem. Organiziranje dolenjskih partizanskih en t v I. dolenjski bataljon je bilo poverjeno dr. Alešu Beblerju in političnemu komisarju lavnega poveljstva Mihi Marinku. Po sklepu glavnega poveljstva je sredi septembra iz taborišča na Krimu odšla manjša skupina borcev z nalogo, da v Mirnski dolini organizira mokronoško partizansko četo. Ta četa naj bi se v oktobru združila z novomeško in belokranjsko četo ter z delom notranjskih partizanov. entjer-nejskemu okrožju GF je bilo naročeno, da pripravi za borce, ki bodo v akciji na Bučki, vse potrebno za njihovo prehrano.
V noči od 29. do 3o. oktobra je novomeška skupina krenila na pot, noseč s seboj vso opremo in orožje. V snegu in slabem vremenu je skupina zgrešila ot in prenočila na nekem seniku v bližini Novega mesta. Drugo jutro so krenili proti Trški gori, šli ob njenem vznožju in prišli dopoldne na Stari grad.
Prav ta Čas je odšla na pot tudi belokranjska četa in v globokem snegu prodirala preko Gorjancev proti Otočcu na Krki, da pride na zborno mesto.
Iz poročil raznih okupatorjevih dokumentov je raz-
vidno, da so premike večjih ali manjših partizanskih skupin po Beli krajini in po Dolenjskem sicer opazovali, vendar si o ciljih in namenih tega premikanja niso "bili na jasnem.
1. novembra 1941 se je novomeška skupina, ki je iz Starega gradu krenila mimo okocijana na tavnik, združila z mokronoško skupino, v kateri so bili tudi borci iz krimskega bataljona, ter prinesla s seboj 2 mitraljeza. Ribniška, grosupeljska in stiska četa so zaradi snežnih zametov in sovražnikovih zasledovanj izostala, belokranjska četa pa se je od Krke zaradi onemogočenega prehoda vrnila nazaj preti Beli krajini .
o združitvi novomeške in mokronoške čete na Otavniku je bilo pred Bučko zbranih 3o partizanov, ki so tvorili jedro dolenjskega bataljona, kateremu je bil izbran za komandanta Jernej Gašperšič. Razdeljeni so bili na 3 desetine, od katerih je bila ena sestavljena iz :rostovolj cev in se je zato imenovala bombaška. Vodil jo je tov. Kiko ~ilih. Določeno je bilo, da bosta ostali dve desetini operirali vsaka na svojem koncu vasi, bombaška pa naj vdre v vas in uniči nemško posadko, ki je bila nastanjena v župnišču.
kmalu po kosilu so odšli borci s pesmijo in zastavo preko začasne meje pri Telčah in v mraku obšli Bučko, prečkali cesto, porezali telefonske žice ter vdrli v vas. Bila je že tema, tako da so komaj ločili poslopje od poslopja. Akcijo je otežkočalo tudi to, da je bilo v postojanki zaprtih nekaj Slovencev. Zaradi tega je bilo treba biti pri napadu z bombami še celo previden. Pred cerkvijo so se napadalci razdelili v naprej določene tri skupine, od katerih je vsaka imela tudi po en mitraljez. Mitraljez bombaške skupine, ki ga je upravljal Janko Stariha, je prodiral z ostalimi prostovoljci proti postojanki v župnišču. Približevali so se v redu in po načrtu ter se kmalu znašli pri stražarju. Ko jih je ta zapazil, je zavpil in že so zaropotali partizanski mitraljezi. Skoro istočasno so se tudi iz župnišča oglasile brzostrelke in strojnice. Nenadoma je nastala gluha tišina.
To so izrabili bombaži Janko (narodni heroj Janko Stariha), Nevi (Joško Sašek) in Niko (Niko Šilih) ter vdrli v župnišče.
V popolni temi so ob nekaj zadeli, da je močno zaropotalo, istočasno pa jo zapel nemški rafal. Devi je obležal, lahko ranjeni Janko pa je težko ranjenega Nika odnesel k ostalim borcem, ki so medtem že dobili povelje za umik. Ostali desetini nista utrpeli izgub.
;o napadu na Bučko so se partizani umaknili ob nemški meji proti Mirnski dolini, medtem ko sta oba ranjena borca
bila prepeljana v Novo mesto, kjer sta jih sprejela v nego domači krov in ljubezen partizanske družine. Nerusko poveljstvo pa je še isto noč obvestilo o napadu na Bučko tudi sosednjo italijansko vojaško poveljstvo. Novomeška italijanska posadka je ta Čas že sledila vračajočim se Belokranjcem in jih v noči med 2. in 3. novembrom skoraj uničila na Gornjih Lazah. Dolenjski partizani pa so po velikih naporih zaradi izredno slabega vremena in od sovražnika nemoteni prišli v dolino Mirne.
Napad na Bučko ni povsem, uspel, kot je bilo predvideno po operacijskem načrtu. V enem pa je vendar uspel. Nemški kakor tudi italijanski fašistični osvajalci so morali jasno spoznati, da partizanske akcije na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v Beli krajini niso le šibki napadi med seboj slabo povezanih uporniških skupin, temveč da jih vodi enotno vodstvo in enotna volja, ki dobro ve, kaj hoče.
Vsako leto praznujemo 29. oktobra svoj občinski praznik, letos pa smo ga praznovali še posebno svečano.
23 . oktobra, bila je ravne nedelja, je bil svečan zaključek Delavskih športnih iger in vrsta tekmovanj, ki so se vršila v počastitev občinskega pr. znika. Ob 9 uri zjutraj je krenila povorka udeležencev občinskega sindikalnega prvenstva v športnih igrah s stadiona Bratstva in enotnosti mimo bolnice preko mostu in Glavnega trga do Vrat ter mimo Doma ljudske prosvete pred občinski ljudski odbor, kjer se je predsednik občinske zveze za telesno vzgojo zahvalil za sodelovanje na športnih prireditvah in podčrtal potrebo za čim masovnejšo aktiviziranje tovarišev in tovarišic na športnem in telesno-vzgojnem polju zaradi krepitve zdravja, odpornosti in delovne storilnosti.
Naše podjetje je v povorki, ki je stela okoli 5oo udeležencev, sodelovalo z okoli 4o mladinkami in mladinci v temno plavih trenirkah, ki so ponosno korakali v četverore-dih za simbolom našega podjetja.' Po paradi, ki je kljub dežju uspela, je bila svečana razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, plaket, diplom in priznanj posameznikom, vrstam in kolektivom.
Iopoldne ob 16 uri je krenila partizanska patrola izpred doma JLA na pohod iz Novega mesta preko Žužemberka na Frato ter preko Prečne nazaj v Novo mesto.
Kolona 45 bivših borcev in nekaj mladincev in mladink je skozi mesto odkorakala do Bršljina, kjer so se naložili na kamione. V tej skupini smo bili zastopani tudi mi.
Iz našega podjetja sta se patrole udeležila 2 tovariša in 2 tovarišici. S kamioni smo v dežju in temi prispeli v Žužemberk. Tu smo tvorili povorko in odkorakali za zastavami na vrh, kjer so lani odkrili veličasten spomenik padlim. Spomenik je nad veliko grobnico padlih, v kateri je okoli 25o okostnjakov, Na visokem marmornatem podstavku v obliki trostranske prizme je vklesano 25o imen. Na tem podstavku je 45 m visok aluminijasti lik v obliki zubljev, ki skupno s podstavkom tvori veličasten spomenik, ki nas naj spominja in opozarja, kako je treba ljubiti domovino in svobodo.
- lani ZB iz Žužemberka so nam orisali borbe okoli Žužemberka, posebno še na mestu na katerem stoji spomenik.
Z enominutnim molkom smo počastili spomin na mrtve borce, katerim je bila svoboda več kot življenje. loložili smo venec in odšli nazaj v Žužemberk, od koder smo s kamioni nadaljevali pot proti Prati. Bilo nam je vsem žal, da smo bili pri spomeniku v trdi temi in da smo si ga ogledali le pri soju baterijskih svetilk.
Na Prati smo zakurili velik kres, okoli katerega smo v dežju in blatu zaplesali Titovo kolo. Partizanska pesem in spomini preživelih borcev so nas povrnili v težke, vendar svetle trenutke, ko se je kovalo bratstvo in enotnost in ko se je s krvjo pisala naša zgodovina. Po precuti noči smo odšli v dežju v Novo mesto, kjer je ob 9-uri komandir patrole predal raport predsedniku občine pred pričetkom svečane seje CbLC. Po seji smo odnesli venec in ga položili v spominski veži na Vratih. S tem smo počastili spomin na padle borce za svobodo in se zahvalili za sedanjost, ki jo uživamo. Predsednik ZB je vsakemu udeležencu poklonil knjigo s posvetilom kot spomin na udeležbo v partizanski patroli 1962. leta.
lo - tvoritvi obrata Iskre v Bršljinu in ostalih objektov je bil zaključen praznik občine Novo mesto.
Danilo Kovačič
IZ ZASEDANJ 3AMCUERAVNIH ORGANOV
Od izida prejšnje številke našega glasila do danes je imel delavski svet eno sejo, na kateri je izvolil 18-delegatov iz Novega mesta in 7 delegatov iz otirata v Metliki za volitve, na katerih so volili zastopnika, ki to zastopal naše podjetje v skupščini socialnega zavarovanja.
Ti delegati so skupno z delegati iz Industrije perila dne 10. oktotra izvolili člana skupščine socialnega zavarovanja komunalne skupnosti okraja Novo mesto. Naše podjetje to v skupščini zastopal Jože Udovič.
Upravni odbor je imel eno redno in eno izredno sejo.
Na 6. redni seji je upravni odtor razpravljal o devetmesečnem otračunu. Rezultati otračuna so ugodni, vendar interno postavljenega plana ne torno mogli doseči, ker nove statve, ki ti morale prispeti v začetku II. polovice leta še vedno niso prispele.
Iz otračuna je razvidno, da so rezultati 9 mesecev v letih 1961 - 1962 v primerjavi z letom 196o naslednjih
poslovna sredstva so se dvignila za 8 $, število zaposlenih se je povečalo za 5 i°, celotni dohodek se je povečal za 6 %, čisti dohodek se je dvignil za 93 f°? osetni dohodki so se povečali za 64 i°,
osetni dohodek na enega zaposlenega pa se je dvignil za 74
Han realizacije smo presegli za 7,2 /o, kar predstavlja povečanje v primeri z istim otdotjem preteklega leta za lo ,36 i».
Iz otračuna trgovine je razvidno, da je plan za 9 mesecev dosežen le z 91
(.'Stali rezultati so v primerjavi z 9 meseci leta 1961 in 1962 z letom 196o naslednjih
celotni dohodek se je dvignil za 11 $,
Čisti dohodek se je dvignil za 33	,
kosmati osetni dohodki pa so se povečali za 47
0 doseganju plana v prodajalni je razpravljal upravni odbor že na eni prejšnjih sej. kolektivu je dal smernice, kakšne ukrepe naj podvzame, da se stanje popravi. Iz otračuna
pa je razvidno, da se stanje od I.polletja ni popravilo. Zato je upravni odbor zahteval od kolektiva pismeno poročilo, kaj je bilo storjeno, da bi se stanje popravilo in povečal promet prodajalne.
Iz obračuna menze je razvidno, da se je izguba od I. polletja povečala ter znaša sedaj že 6,o76.ooo din. Cena kosila in enolončnice ne zadostuje za kritje materialnih stroškov. Materialni stroški enega kosila v menzi v Novem mestu znašajo 121 din, medtem ko znašajo v menzi v Metliki 128 din.
V razgovoru o adaptaciji upravnega poslopja so člani upravnega odbora izvedeli, da bodo v kratkem pričeli s preurejanjem prostorov.
Na izredni seji so bili člani upravnega odbora u~ radno obveščeni, da bo dosedanji direktor Luka Dolenc po izvolitvi v okrajni ljudski odbor prevzel funkcijo predsednika okrajnega ljudskega odbora. Ker je zaradi tega že sedaj večkrat odsoten, je upravni odbor sklenil, da ga v času odsotnosti nadomestuje tehnični vodja Franjo Kelner. Ko bo tov. Dolenc nastopil novo službeno mesto pa bo do razpisa vršilec dolžnosti direktorja Miran Simič.
Jože Udovič
POLLETNA KONFERENCA SINDIKALNE PODRUŽNICE OBRATA I
Dne 3o. septembra je bila polletna konferenca, ki jo je sklical upravni odbor sindikalne podružnice z namenom, da seznani člane našega sindikata z delom upravnega odbora in stanjem v podjetju,
Zal obisk konference ni bil tak, kot smo pričakovali. Pogrešali smo predvsem mlajše člane kolektiva, ki so najbrž mislili, da je bolj važna dopoldanska promenada v mestu, kot pa da se seznanijo z delom upravnega odbora podružnice in podjetja.
Poročilo o delu odbora je podal njegov predsednik Nranc Božič, Iz poročila je razvidno, da so bili vsi sklepi, ki so bili sprejeti na občnem zboru, izvršeni. Na vseh šestih sejah odbora so poleg drugega vedno razpravljali tudi o problemih v podjetju. Člani upravnega odbora so se zavedali
-8-
svojih nalog ter so se sej redno udeleževali. 0 svojem delu so preko zapisnikov obveščali tudi člane kolektiva,
iredsednik je člane sindikata seznanil z delom upravnega odbora na področju družbenega standarda in na Športnem področju,kjer so bili doseženi že lepi rezultati, zlasti pri medobratnem tekmovanju in pri sodelovanju na Delavskih športnih igrah.
Tudi delo mladinske organizacije se je poživilo. Poleg drugega so v zadnjem času priredili tudi več izletov.
0 stanju v podjetju je podal poročilo predsednik delavskega sveta Bojan Brovet. Seznanil nas je z investicij jami, ki so bile v letošnjem letu vložene v razširitev podjetja, in s težavami, ki so preprečile, da investicijska izgradnja ni potekala, kot je bilo predvideno.
Tov. Brovet nas je tudi seznanil z osnutkom plana za leto 1963, ki predvideva veliko večji izvoz naših proizvodov kot pa letošnji plan. V zvezi s stanjem na tržišču smo preusmerili proizvodnjo ter v prihodnjem letu ne bomo več izdelovali blaga iz mikane preje.
Delo samoupravnih organov je bilo uspešno, kar je razvidno zlasti iz proizvodnih uspehov. Brez bistvenega pove Čanja strojnih kapacitet se je proizvodnja v primerjavi z lan skim letom precej povečala. Veliko smo prihranili tudi pri poslovnih stroških. Kvaliteto smo uspeli dvigniti tako, da smo v prvem polletju izdelali blaga I. kvalitete 95,73 medtem ko smo ga izdelali lani le 91,25 'p. Vsi ti rezultati pa imajo svoj odraz tudi na osebnih dohodkih, ki so se v primerjavi z I. polletjem lanskega leta dvignili za 22
Velik problem v podjetju pa je izguba delovnih dni zaradi tbolezni. število bolniških dni se je dvignilo za 13,2 % ter smo samo v prvem polletju zaradi bolezni in nesreč izgubili 6.o84 delovnih dni. Največ bolezenskih dopustov je v času večjih kmetijskih del, to je spomladi in jeseni. Ker smo nad okrajnim povprečkom bolniškega staleža, smo morali plačati v prvih šestih mesecih letošnjega leta preko 4 milijone dinarjev dopolnilnega prispevka. Ker bo odslej plačevalo podjetje samo nadomestila za bolovanja do 3o dni, bo potrebno temu vprašanju posvetiti več pozornosti kot doslej in predvsem uvesti kontrolo bolnih oseb.
V razpravi, ki je sledila poročilom, so predsedniki oziroma člani svetov enot seznanili prisotne s stanjem v posameznih ekonomskih enotah.
Iz poročila o delu Auto-mcto krožka je bilo razvidno, da je bil krožek zelo delaven, s,j je v tem letu preko tečajev usposobil okoli 12o voznikov-araaterjev. Organiziral pa je tudi popravijalnico za manjše okvare koles'in motornih
vozil.
Zastopnik Zavoda za socialno zavarovanje nas je seznanil z novim zakonom o socialnem zavarovanju. Obrazložil nam je, da je glede bolezenskih dopustov pri nas slično stanje kot tudi v drugih gospodarskih organizacijah. Ker zato stroški socialnega zavarovanja zelo naraščajo, je bilo treba ukreniti vse potrebno, da se stanje popravi. Pred novo skupščino socialnega zavarovanja so težke naloge, ki pa jih bo lahko uspešno rešila, če bodo pri reševanju sodelovale vse gospodarske organizacije in sami zavarovanci.
V	razpravi o športu in .delavskih športnih igrah se je ugotovilo, da smo zaradi neresnosti nekaterih članov kolektiva izgubili preko 100 točk.
V	otviru sindikalne podružnice bo ustanovljeno športno društvo, ki bo združevalo vse člane našega kolektiva, ki se zanimajo za šport.
V	razpravi smo predvsem pogrešali sodelovanje večine prisotnih, ki bi razpravo lahko poživeli s svojimi predlogi, pripombami ali vprašanji.
Jože Udovič
NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH ZAKLJUČKOV Z MLADINSKE LETNE KONP.ŠP ,NC3
V letošnjem letu občutimo na vseh področjih poli -fičnega, družbenega in kulturnega življenja veiile spremembe, želeli smo, da bi bilo na konferenci čim več demokratičnosti, da bi s konstruktivno kritiko začrtali pot novemu odboru. Zaključki in problemi, ki so bili izneseni, dajejo smernice za delo v bodoče. e na kratko povzamemo najvažnejše iz poročil in referatov, vidimo, da v preteklem obdobju nismo delali tako uspešno, kot smo pričakovali v začetku leta. Vzrok za to je na eni strani nezainteresiranost, na drugi pa problemi in "težave, ki ovirajo naše mladince pri delu v organizaciji. Ve-
-lo-
čina naših članov se vozi na delo s kolesi tudi po 12 km daleč. Doma imajo posestvo, kjer jih čaka po osemurnem delavniku še veliko opravil. Podobne težave imajo tudi delavke, ki delajo za stanovanja kot gos odinjske pomočnice.
Jasno je, da taki mladinci niso zainteresirani v toliki meri kot tisti, ki se po končani službi spočijejo in se želijo nekje udejstvovati, ker jim preostaja dovolj časa.
Na konferenci je bil v zvezi s tem sprejet sklep, ki naj bi se predložil še v pretres sindikalni organizaciji, da začnemo resno razmišljati o gradnji samskih stanovanj v večjem obsegu. Ko bomo rešili stanovanjski problem, bomo dosegli to, kar želimo - številčnost in zainteresiranost med mladino.
Mladinska organizacija ne more uspešno delovati čisto ločeno od ostalih političnih organizacij v podjetju.
Ena njenih glavnih bodočih nalog naj bi zato bila, najti povezavo s sindikatom, organizacijo ZIC in z organi samoupravljanja. Do sedaj te povezave ni bilo, zato tudi delo organizacije ni bilo na taki višini.
Pred kratkim smo sprejeli v podjetje večje Število novih članov, med katerimi je večina mladih. Z dotokom nove delovne sile pa se nam je zmanjšalo število zastopnikov v organih samoupravljanja. Pokazala se je potreba, da mladinci še posebej razpravljamo snovi, ki jih je predhodno že obravnaval delavski svet in upravni odbor,
Te razprave naj bi se odvij c.le v okviru proizvodnih konferenc, na katere bi vabili predstavnike političnih organizacij v podjetju, da bi nam obrazložili nejasne stvari.
Vsi mladinci bi morali biti temeljito seznanjeni s problematiko in z delom v podjetju, da ne bodo samo dobri delavci pri strojih, kar je vsekakor najvažnejše, ampak tudi dobri upravljalci. Vsak mladinec pa bi moral imeti tudi pravo zavest, da bi obiskoval sestanke in predavanja, ki bodo izvedena v okviru centra za izobraževanje in s pomočjo občinskega mladinskega komiteja, ki nam bo posredoval skupno z aktivom ŽTP in Pionirja ciklus predavanj šole za življenje.
Na konferenci je bil poudarjen tudi problem medsebojnih odnosov. Zelo važno je, kakšen odnos ima mlajši član kolektiva do starejšega. Zato naj bi predavanja zajemala tudi snov o medsebojnih odnosih.
Za poživitev dela v samem aktivu bomo poskrbeli tako, da bomo navezali stike s sosednjimi aktivi pTP in Pionir.
V	letni sezoni smo imeli namen izvesti tek. ovanj e z aktivom ŠIP "Kaj veš o svojem podjetju Tega tekmovanja nismo izvedli zaradi terenskega dela v poletnih mesecih elanov ŽTP c Zamisli nikakor ne bomo opustili in je tekmovanje že predvideno v zimski sezoni.
V	prejšnjih številkah našega glasila je bilo objavljanih nekaj vtisov z mladinskih izletov. Mladinci si še želimo takšnih izletov, saj so vtisi z Logarske doline res nepozabni.
Konferenca je tudi predlagala ustanovitev športnega društva, ki naj bi bilo sestavljeno iz vrst mladincev -in članov sindikata. To društvo naj bi skrbelo, da bi bile priprave za delavske športne igre pravočasno v teku in da ne bi bile več kampanjske.
Za delo in aktivnost v mladinski organizaciji pa naj skrbi tudi sindikalna organizacija, s katero bo treba navezati zelo ozke stike. Sindikalna organizacija naj bo tista, ki naj bi dajala smernice mladinski organizaciji za delo preko vsega leta.
Novi odbor bo imel veliko dela in mu želimo, da bi bilo njegovo delo čim uspešnejše.
V	nov mladinski odbor so bili izvoljeni naslednji mladinci? Bojan Kekec, Tončka Adamič, Alojz Hrastar, Mimica Črnič, Ivan Špringer, Majda -ivak, Martin Krštinc, Marjeta Radovan, Bruno Koprivnik, Ivanka Rataj, Milena Mavsar, Joža Cesar, Ana Kulovec, Stane Makse, Vida bifeij.
Na 1. seji novega in starega mladinskega odbora dne 24. lo. 1962 je bil izvoljen za predsednika tov. Ivan Špringer, za sekretarja tov. Milena Mavsar, za blagajnika pa tov. Anica Kulovic,
Mimica Črnič
TUDI TI LAHKO RLŽIŠ ČLOVlKA
Nesreča! Neki delavki je stroj -zmečkal roko, poškodovana je arterija, vse je v krvi. Automobil je pripravljen,ponesrečenima je odpeljana v bolnico, kjer ji takoj nudijo pomoč, vendar dragocene krvi je preveč odteklo, leni reši življenje transfuzija, ki ji povrne moč, da vzdrži operacijo.
Porodnica se vsa v znoju muči. lopadki slabij o,porod je težak. Lena je mlada, skoro še otrok. Pričakuje svojega prvega, toliko željenega otroka. Mož se nervozen pre -stopa v čakalnici, vprašuje se, kdaj bo gotovo in ali bo sin. Zdravniki se trudijo, nastale so neke motnje, žena izgublja dragocene: kri, - srce slabi, moči popuščajo. Zdravnik odredi takoj transfuzijo. -Dodatna kri mnogih krvodajalcev je rešila ženo in otroku ohranilo mamico.
Automobilske zavore so zaškripale. Prepozno! Top udarec,pred kolesa je omahnil človek. ez nekaj trenutkov že leži v mlaki lastne krvi. Nekdo prisebno pokliče rešilno postajo. Se med prevozom v bolnico zdravnik ugotovi, da bo ponesrečencu potrebna precejšnja količina nove krvi.
To so trije slučaji, ki se lahko zgode kjerkoli in komurkoli in v katerih lahko tudi ti odigraš pomembno vlogo. Morda si ravno ti tista oseba, ki ji je potrebna kri, ali pa bo morda tvoja kri sočloveku rešila življenje.
Uporaba krvi pri zdravljenju bolnih in ponesrečenih je najplemenitejša človeška zamisel. Spada v vrsto največjih dosežkov medicinske znanosti in predstavlja rezultat človekovih želja, da prodre v tajne prirode in da nova odkritja uporabi v korist človeka.
Rezultat hitrega razvoja dežele, posebno pa industrije, prometa in transporta, ter vse širše uporabe mehanizacije ra vseh področjih dela, je vedno večje število nesreč pri delu in prometnih nesreč, ki zahtevajo iz dneva v dan večje količine krvi. Tudi moderna medicina uporablja vse več krvi pri raznih obolenjih, da ne govorimo o potrebah krvi pri kirurških Posegih, kj r je kri bolniku nujno potrebna, da Čim lažje prenese operacijo in čim hitreje okreva, hezervo krvi je treba Pripraviti tudi za slučaj masovnih elementarnih nesreč, od katerih bi vsekakor največjo predstavljala morebitna bodoča vojna z uporabo nuklearnih in termonuklearnih orožij. Zato potrebujemo mnogo krvi, velike rezerve krvi lahko v danem slučaju
rešijo človeštvo. Zdravniki in zdravstveni delavci so mnogokrat neme priče posledic pomanjkanja zadostnih količin krvi pri zdravljenju obolelih in ponesrečenih. Zato je razumljiv njihov ne samo humani temveč tudi poklicni interes, da prostovoljni krvodajalci Čimbolj povečajo rezerve v krvi.
Do danes Se ni uspelo najti nadomestila za človeško kri. Iri vsem napredku znanosti na polju biokemije, se človeška kri ne da zamenjati z ničemer drugim kot samo s človeško krvjo.
Na aktivnost prostovoljnega dajanja krvi pa ne smemo gledati samo z ozkih gledišč koristi za zdravstveno službo temveč iz širšega kota. Oddajanje krvi povezuje stotisoče državljanov v humani in visoko etični aktivnosti za dobro naše socialistične skupnosti. Gotovo je, da bode stotisooi prostovoljni krvodajalcev odigrali pomembno vlogo tudi na polju zdravstvene prosvete.
Iri nas v Novem mestu deluje krvodajalna postaja, ki je moderno opremljena z vsemi potrebnimi napravami za neškodljivo odvzemanje krvi brez bolečin.
Vsakega krvodajalca pregleda več zdravnikov in zdrav stvenih delavcev. Mnogokrat ti pregledi odkrijejo kakšno zavratno bolezen, na katero sploh ne misliš, in tako še pravočasno lahko pričneš z zdravljenjem. Kri pa ne more dati vsakdo, le zdrav človek je lahko krvodajalec. Oddana kri re uje človeka, tebi pa telo samo v kratkem nadomesti količino odvzete krvi. Z obnavljanjem krvi po odvzemu si tvoje telo pridobi z novo krvjo več meči in se zato počutiš mnogo bolje kot sicer.	#
Tudi ti lahko rešiš komu življenje, če boš oddal kri v krvodajalni postaji. Krvi ni nikoli dovolj, zato se prijavi tudi ti, ko bodo po oddelkih popisovali za odvzem krvi, To je naj več ji dar Človeka človeku. V tej najbolj človekoljubni akciji bodimo mi med prvimi.
Danilo Kovačič
NLKAJ NAVODIL IZ SOCIALNIGA ZAVAROVANJA
Nadomestilo med, negovan j em družinske ga člana
Iravica do nadomestila osebnega dohodka med negovanjem obolelega ožjega družinskega elana gre zavarovancu samo tedaj, če ga Javna zdravstvena služba določi, da neguje obolelega člana svoje ožje družine zato, ker oboleli družinski član nima v družini nikogar, ki bi ga negoval. Negovati se morejo po določilih zakona samo ožji družinski člani (zakonci in otroci), če imajo ti pravico do zdravstvenega varstva na podlagi zavarovanja takega zavarovanca, in pa zavarovančeva žena - porodnica. Zakon postavlja kot pogoj za upravičenost do nadomestila nego obolelega člana družine. Torej varstvo otrok zaradi zdravljenja zakonca v bolnici ne daje pravice do nadomestila osebnega dohodka v breme sklada zdravstvenega zavarovanja. Kar se tiče nege porodnice, je mišljena po tem zakonu nega porodnice, ki je rodila na domu, in ne porodnica, ki je po določenem času izpuščena iz bolnice, kjer je rodila, razen če gre pri taki porodnici za bolezen, na podlagi katere ima pr vico do nege kot oboleli član družine. Nega take porodnice sme trajati največ 7 delovnih dni. Za vsako novo bolezen se lahko odobri nov čas nege. Vsako akutno obolenje se smatra kot novo obolenje, čeprav gre za isto bolezen. Za nego istega člana ožje družine imata zakonca- zavarovanca enake pravice in imata zatorej oba pravico do nadomestila osebnega doh 'dka za nego istega člana ožje družine, če je bilo po mnenju zdravnika potrebno odrediti oba zakonca za nego istega člana družine.
Irimeri in pogoji za pridobitev in prejemanje nadomestila osebnega dohodka
Iravico do nadomestila os.bnega dohodka zaradi obolenja ali nesreče pri delu ali zaradi drugih zadržanosti, ki jih določa 48. člen zakona, imajo sledeče osebe;
1)	zavarovanci v rednem delovnem razmerju ter
2)	vajenci in učenci strokovnih sol s praktičnim poukom.
Zavarovanci iz 1. točke so po zakonu izenačeni in imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka v primerih iz 48. člena zakona tudi zavarovanci, ki delajo z najmanj polo-vičnim delovnim časom, predpisanim za delovna mesta, na katerih delajo, kakor tudi defektne in invalidne osebe, ki delajo loliko časa, kolikor odgovarja njihovim delovnim sposobnostim. Oceno defektnosti ali invalidnosti poda lahko samo pristojna
invalidska komisija socialnega zavarovanja.
Osebe, ki nimajo pravice do nadomestila osebnega dohodka
Do nadomestila osebnega dohodka po tem zakonu nimajo:
1)	osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali na diplomskih študijah, ki so zaradi tega prekinili delovno razmerje, še ta Čas dobivajo štipendijo;
2)	osebe, ki jih pošlje gospodarska organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja z njo kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo;
3)	osebe na prostovoljni praksi, ki ne dobivajo osebnega dohodka in
4)	osebe, ki so redno priglašene pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev.
Skladno s 2. točko 1.odstavka 43. člena zakona nimajo pravice do nadomestila tudi tisti zavarovanci, ki bi sicer imeli to pravico, če koristijo svoj delovni čas zaradi določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav, ki bi jih lahko opravili Izven rednega delovnega časa (za tisti čas, ki so ga v ta namen koristili).
Po novem zakonu sprememba bivališča ni predvidena
Z novim zakonom sprememba bivališča kot posebna oblika zdravstvene zaščite ni predvidena. Zaradi tega bo zavarovanec, ki samovoljno spremeni bivališče brez odobritve zdravnika, ki ga zdravi, izgubil pravico do nadomestila osebnega dohodka, ker se upravičeno smatra, da je s samovoljnim' postopkom oviral normalen potek zdravljenja.
Pravica do_ nadomestila za delo s skrč jš nitn delovnim časom
Delo s skrajšanim delovnim časom, ki ga je zavarovancu odredil zdravnik zaradi usposabljanja za delo s polnim delovnim c som, se smatra kot delovna terapija in.sme trajati največ eno leto. Zato se smatra zavarovanec, ki dela s skrajšanim delovnim časom zaradi usposobitve za delo s polnim delovnim časom, za začasno nezmožnega za delo in se mu ne more odpovedati delovno razmerje (3o5.člen zakona o delovnih razmerjih).
Iravica do nadomestila po prenehanju delovnega razmerja in po razrešitvi
Pravico do nadomestila osebnege dohodka ima zavarovanec v rednem delovnem razmerju tudi med začasno delovno nezmožnostjo, ki nastane po razrešitvi, toda pred potekom odpovednega roka. Pravica do nadomestila gre zavarovancu v tem primeru ne glede na predhodno zavarovanje in ne glede na to, Če se po razrešitvi ni prijavil pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev. Razrešitev v tem primeru mora nastati po nalogu ali želji neposrednega vodja oziroma predstojnika in ne na prošnje zavarovanca.
Zavarovanec, ki postane nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe v roku 3o dni po prenehanju delovnega razmerja, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka pod .sledečimi pogojiš
a)	če izpolnjuje pogoj predhodnega zavarovanja (9 mesecev nepretrganega ali 18 mesecev pretrganega zavarovanja v zadnjih 2 letih) in
b)	če se je v roku 3o dni po prenehanju delovnega razmerja prijavil pristojnemu zavodu za zaposlovanje delavcev.
iri prijavi zavodu za zaposlovanje delavcev ni važno, ali je ta izvršena pred nastankom ali po nastanku delovne nezmožnosti, pogoj pa je, da je t prijava izvršena v predpisanem roku 3o dni po prenehanju delovnega razmerja.
Nadomestilo osebnega dohodka gre zavarovancu iz prvega in drugega primera vse dotlej, dokler traja delovna nezmožnost zaradi bolezni ali poškodbe, ki je nastala po razrešitvi v odpovednem roku ali v zaščitnem roku 3o dni po prenehanju delovnega razmerja.
Omejitve v pravicah do nadomestila
kravice iz zdravstvenega zavarovanja se lahko omeje ali prikrajšajo samo v primerih, ki jih določa zakon. Skladno s tem zavarovanec nima pravice do nadomestila osebnega dohodka ali se mu ta preneha izplačevati;
-a) če si nalašč povzroči nezmožnost za delo, k) če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo,
c)	če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na določeni zdravniški ali komisijski pregled,
Č) če dobiva med bolezenskim dopustom osebni dohodek ali se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.
Oe si je zavarovanec nalašč povzročil nezmožnost za delo, nima pravice do nadomestila za ves čas nezmožnosti, ki je nastala zaradi tega vzroka. Poleg tega, da zavarovanec v tem primeru nima pravice do nadomestila, predstavlja to dejanje prekršek po 138. členu zakona, za katerega je določena kazen do 2o.ooo din.
Ireprečevanj e ozdravljenja oziroma usposobitve za delo ugotavlja pristojni zdravnik, odločbo o prenehanju pravice do prejemanja nadomestila pa izda pristojni zavod za socialno zavarovanje.
Zavarovanec preprečuje ozdravljenje:
a)	če se ne drži navodil in nasvetov zdravnika;
b)	če se ne javlja na odrejene zdravniške preglede;
c)	če ne uporablja predpisanih zdravil in ostalih zdravilnih sredstev;
č) če opravlja takšno delo, ki mu ga je zdravnik prepovedal, ali delo, ki očitno zavira normalen potek zdravljenja.
Preprečevanje ozdravljenja se prav tako smatra za prekršek po 138. členu zakona.
Nadomestilo osebnega dohodka ima osnovni namen,da zagotovi zavarovancu, ki je zaradi bolezni ali poškodb nezmožen za delo, potrebna sredstva za preživljanje in da s tem zagotovi tudi potrebno zdravljenje. ve tak zavarovanec prejema med začasno nezmožnostjo, v kateri mu pripada nadomestilo osebnega dohodka po tem zakonu, še osebni dohodek, je to zadosten razlog, da se mu izplačevanje nadomestila ustavi.
Oe se zavarovanec med svojo začasno nezmožnostjo ukvarja s kakšno gospodarsko dejavnostjo (delo na posestvu ali drugod, vodenje določenih del itd), ki mu daje dodatna sredstva, je to zadostni razlog za ukinitev izplačevanja nadomestila ne glede na to, ali s to dejavnostjo preprečuje ozdravljenje ali ne. Irejemanje osebnega dohodka in opravljanje poklicne dejavnosti v času delovne nezmožnosti se smatra za prekršek po 138. členu zakona.
V vseh primerih se nadomestilo ustavi od časa, ko se ugotovi kršitev bolniškega reda, to je od dne, ko je zavarovanec začel kršiti ta red.
Kot posebna privolitev, zaradi katere ni mogoče ustaviti nadaljnje prejemanje nadomestila osebnega dohodka, se smatra privolitev zavarovanca za določene kirurške posege (operacije), ki jih ni mogoče izvršiti brez njegove pismene Privolitve.
-18-
Pravica do nadomestila se pridobi z nastopom službe
Zavarovanec, ki je sicer sklepil delovno razmerje, in ki je že prijavljen zavodu za socialno zavarovanje, ni pa Še nastopil dela in torej ni prejel osebnega dohodka, pa pred nastopom dela postane nezmožen za delo, nima pravice do nadomestila osebnega dohodka.
V času prestajanja kazni zavarovanec nima pravice do nadomestila
Zavarovanec, ki prestaja kazen zapora ali strogega zapora, nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, čeprav v tem času delovno razmerje ni prenehalo.
Mimica Seničar
KAJ JE TO GRANULOM IN KAKO NASTANE
Zobni zdravnik zelo pogosto reče pacientu, ko pregleda rentgenske sliko pacientovega zoba, da ima njegov zob granulom ali gnojno vrečico na vrhu zobnega korena. Zobni zdravnik večinoma predlaga pacientu, da tak zob z granulomom izdere. Največkrat pa se pacient temu predlogu zelo začudi in izjavi, da ga zob sploh ne boli in_se mu ne zdi potrebno, da bi mu ga izdrl.
Zob z granulomom je lahko že zdravljen in plombiran, lahko pa je tudi odprt, to je brez plombe. Torej lahko granulomi nastanejo na zdravljenih in plombiranih zobeh, lahko pa tudi na zobeh, ki niso plombirani in imajo karies.
Kako nastane granulom? 5e zob, ki je obolel od kariesa ne zdravimo, dokler pacient še ne čuti bolečin, napreduje karies dalje in povzroči obolenje zobnega živca (pulpe).
v
Losledica tega je vsakomur dobro poznan zobobol. Ge pacient takrat pride k zobnemu zdravniku, ta zob lahko še zdravi,vendar zdravljenje ni več tako uspešno kot v začetnem stadiju, to je v stadiju kariesa brez pulpitičnih simptomov.
Nekateri ljudje verjetno iz bojazni ali iz drugih razlogov tudi tedaj ne gredo k zobnemu zdravniku, ko jih zob močno boli. Rajši jemljejo tablete preti bolečinam ali pa dajejo razne stvari v luknjo, ki je nastala v zobu, tako da čez nekaj časa zobobol preneha. Taki ljudje mislijo, da je
stvar s tem končana. Ne vedo pa, da je tak zob pogosto izvor raznih splošnih bolezni srca, ledvic, jajčnikov, glavobolov, revme in še vrsto drugih bolezni. Zob, ki je nehal boleti, prehaja skozi.razne faze obolenja, rri nekaterih fazah čutimo bolečine pri drugih ne. Rezultat pa je kronično obolenje periodonciuma in to najpogosteje na vrhu korena zob. Tak zob imenujemo mrtev zob. Infekcija napreduje iz ust skozi luknjo v zobu (karies) ter skozi kanal korena na vrh korena, kjer se pod vplivom raznih bakterij formira granulom.
Tu se nahajajo tudi bela krvna zrnca in se drugi produkti obolenja ter razne bakterije. Pacient večinoma ne ve, da i-ma granulom, cesto pa opazi na zobu v predelu korena neko odobelitev, iz katere teče gnoj. To je zobna fistula.
Granulom je torej kronično obolenje na vrhu zobnega korena in je sestavljen iz veznega tkiva, bakterij in drugih produktov obolenja ter ima lahko težje posledice za splošno zdravstveno stanje pacienta.
kakšne so te posledice in kak- nastanejo?
Zaradi prehlajenj a ali iz kat.-m egakoli drugega vzroka se pri sl-bi obrambni moči organizma granulom aktivizira, to je iz njega se po krvi širijo b-loterije, čeprav se to na zobu ne vidi in ni nikakršnih lokalnih motenj kot zobobol in drugo. Bakterije krožijo skozi kri in se lokalizirajo na najmanjšem iiijstu odpora (puncta minoris reaistentiae). Posledica te iol.lizacije bakterij, na primer na sklepih, je vsakomur dobro p znana revma. Taki kronično bolni zobje (zobje z granulomi) lahko tudi povzročijo obolenje srca, asino, ekceme, ki trajajo mesece in se zdravijo z raznimi mastmi. Redko kdo pa bi pomislil, da je lahko nek mrtev zob povzročite]j takega st on j a oziroma take bolezni. Ravno tako je "mrtvi zob1' vzrok nespečnosti, minimalno povečane temperature, slabokrvnosti (anemije), gastritisa itd. Taki zolj 3.z granulom 1,ki i~ majo za posledico nastajanje splošnih • . b.:lr..] , ii so zgaraj navedena se imenujejo zobje fokusi. Gel -..is te a nastajanja pa se imenuje fokalna infekcija. Ni nujno, da so samo zobje z granulomi izvor fokalne infekcije, cesto je to tudi vnetje slepiča, kr nično vnetje mandljev, kronično vnetje sirupov itd. S Hunekejevim fenomenom lahko točno ugotovimo, če je določen zob z granulomom izvor in vzrok toč cine infekcije. Z injekcijo vbrizgamo bolniku v pr.d.iu zoba, za katerega sumimo, da je vzrok nekega obolenja, imgletel (zmes prokaina in kofeina v določenem razmerju). V dveh, it eh ali n- j. več petih minutah po vbrizgu, se pojavi pozitiven Henčkejev fenomen. Ce je na primer posledica mrtvega zoba z gr -nalomom revma in se
-2o-
bolnik zaradi revme ne more gibati ali ima otrdele sklepe, bo otrdelost popustila v kratkem č \su in bomo takrat popolnoma gotovi, da je vzrok te bolezni ravno ta zob, okrog katerega smo vbrizgali impletol. Najbolj zanesljiv način za ugotovitev granuloma pa je rentgenski posnetek zoba.
Dr. Milan lopovi6 zobni zdravnik
USPEHI II.DSSLTINE NAŠEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
Delo II. desetine našega gasilskega društva se je začelo pravzaprav šele v II. polletju letošnjega leta. Vzrok temu pa je, da so v II. desetini večina takšni člani društva, ki so bolj iz oddaljenih krajev in tisti, ki si gradijo hiše.
V drugi polovici tega leta pa so člani II.desetine resno prijeli za delo. Začeli so z rednimi vajami, udeležba je bila skoraj vedno polnoštevilna in ko so elani videli,da se res da nekaj naučiti, samo če se hoče, so imeli veselje in zanimanje do dela. losebno zanimanje pa kažejo novi člani .
Dne 21. lo. 1962 so bile gasilske vaje na terenu v vasi Črmošnjice. Ob 9. uri so bili vsi pripravljeni za odhod, Oe pred odhodom pa so imeli vajo doma, ki je zelo lepo uspela.
Preden je kamion prispel v vas Crmošnjice, je bil kozolec v vasi že v gostem dimu. K0 so gasilci prispeli na kraj požara, so se takoj postrojili za kamionom, desetar in prvi napadalec sta pregledala požarišče, nato pa je desetar izdal potrebno povelje za napad. Desetina je disciplinirano in hitro začela z delom in je imela vodo na dva ročnika že v 3o,4o min., kar je zelo dober čas.
Tu se je tudi pokazalo, da so gasilci poučeni o taktiki na požarišču. Ko je desetar dal povelje za pospravljanje, so v obratnem redu in brez besed pospravili orodje in vozilo pripravili za odhod. Ko so bili postrojeni za kamionom, da gredo na vozilo, je desetar naskrivaj pod kozolcem zažgal sodček, v katerem so bile mastne krpe, in začelo se je spet kaditi. Tudi tokrat so kot prvič izvedli mokro vajo v naj lepšem redu. Takšnih vas si člani II.desetine še želijo, ker se s tem tudi marsikaj naučijo. Ker so teren in okoliščine vedno drugačne se mora ravno v tem vsak gasilec usposobiti in imeti
21-
dovolj praktičnega znanja, da more sam odločati na požarišou ali pri nesreći.
Nekaj besed _o_ pripravah za taktični napad
\
Cgen j ima v svojem uničevalnem delovanju dva važna faktorja, in sicer s nepričakovani pojav požara in hitrost širjenja. Zaradi tega je nujno potrebno, da s pravočasnimi ukrepi onemogočimo njegov pojav oziroma da s hitro in dobro opremljeno in izvežbano gasilsko desetino preprečimo razširitev požara. ::Ni enakih požarov" je star pa vendarle resničen izrek, de hočemo požare uspe'no likvidirati, mora i~ meti vsak posamezen gasilec dovolj tehničnega znanja, da obvlada situacijo, ki ni bila vnaprej predvidena.
Gasilec mora biti psihološko in fizično pripravljen za intervencijo, ker terja delo na požarišču vedno velike fi ■ žične napore. Biti mora hladnokrven in samoiniciativen, da bodo imeli ljudje, katerih imetje je ogrc ženo,vanj čimveč zaupanja. Gasilec mora imeti veliko praktičnega znanj a,ker mora na ogroženih mestih večkrat sam odločati o ukrepih,ki so na pcžarižču nujno potrebnih'
Gasilci so vedno imeli te vrline in jih je zato tre ba še nadalje krepiti, posebno še v Času današnjega industrij skega razvoja in tehnoloških procesov, široka potrošnja elektrike in vnetljivih tekočin povečuje nevarnost ne spmo v gospodarstvu temveč tudi v gospodinjstvu. Vse te nevarnosti morajo gasilci poznati, poznati morajo vse načine gašenja raznovrstnih snovi in predmetov. Seznanjeni morajo biti o specialnih napravah: plinskih, električnih in strojnih, vedeti mor .jo kako jih je treba izklopiti, da se prepreči nevarnost za življenje in požar.
loleg vsega tega mora gasilec vedeti še marsikaj, kar se tiče gašenja pož.rov in re evanj a ljudi. Iz vsega tega lahko vidimo, da traja v gasilski službi izobraževanje in praktično urjenje ves Čas, ki ga prebije gasilec v gasilskih vrstah.
Stanko Vaupotič
-22-
II. D1LAV3E2 ...I ČRTNE I GRD NCVCIjŠK E CB2INE
Aljut temu, da smo pri Delavskih športnih igrah skoraj ves čas vodili, nas je na koncu Pionir prehitel za nekaj točk, kar je hilo dovolj za njihovo zmago. Tako je skupni vrstni red posameznih sindikalnih podružnic naslednji:
1) Pionir	156o	točk
2) Novoteks	152o	n
3) ON Z	788	I!
4) Novoles	69o	tt
5) IMV	635	n
7) ŽTP	600	n
7) ObLC	4 60	n
8) KGPK	365	n
9) železnina	321	11
lo) Iskra	25o	"	itd.
V posameznih rezultati:	panogah	pa so bili doseženi naslednji
Odbojka
V	odbojki je pri ženskah zmagal Pionir pred Novo-teksom in KGPK. Tekmo s Pionirjem so nase odbojkarice izgubile z rezultatom 0:2.
Mali nogomet
V	malem nogometu je zmagal Pionir pred IMV, Nove-teksom, AGPK, ObLC, Iskro Šentjernej, Komunalnim podjetjem in Narodno banko.
Naši nogometaši so premagali Komunalno podjetje z 2:0, izgubili s Pionirjem 1 : 4 in v borbi za tretje mesto premagali KGPK z 2 : 0.
Strel.j an.i e
Iri moških je zmagalo moštvo ONZ (495 krogov) pred Pionirjem (485 krogov), Novolesom (474 krogov), ObLC (425 krogov), IMV (42o krogov), Narodno banko (4o9 krogov), Novoteksom U05 krogov) in ZTP (4ol krog).
Pri strelcih se je zopet pojavila nedisciplina. Ker na tekmovanje niso prišli vsi določeni tekmovalci, so morali Pred tekmovanjem iskati druge strelce.
Iri ženskah je zmagal Pionir (463 krogov) pred
- 23-
Novoteksom (322 krogov), Narodno banko (289 krogov) in IMV (22o krogov).
Najboljši strelci so bili s Prane Rezek (CNZ, 175 krogov), Marjan Bos (Pionir, 172 krogov) in Henrik Hren (Novoles, 169 krogov).
Najboljše strelke pa so bile s Angelca Pogelšek (Pionir, 167 krogov), Anica Irogar (Novoles, 157 krogov) in Branka Zaharija (Pionir, 153 krogov).
Namizni tenis
Pri moških je zmagal IKV pred Pionirjem, Novoteksom, Iskro Šentjernej, CbLC,Novolesom, ONZ itd.
Premagali smo ONZ z rezultatom 3 ; 0 in nato izgubili z IMV z rezultatom 2 ; 3.
Pri 'ženskah pa so nastopile samo igralke Pionirja in Novoteksa. Z zmago s 3 • C nad Nov-: teksom je Pionir zasedel prvo mesto.
Med posamezniki so bili najboljši; Marjan Somrak (Novoteks), Jože Turk (IMV) in Pavel Uhl (Pionir).
Med posameznicami pa so bile najboljše; Majda Turk (~MV), Plorijana Uhl (Iionir) in Raaešček (Pionir).
Kegljanj e
rrijetno so nas presenetili ncPi kegljači. Posegli so zelo dobro tretje mesto pred mnogimi renomiranimi ekipami.
Zmagal je ObLG (24o kegljev) pred IMV (222 kegljev), Novoteksom (199 kegljev), ŽTP (197 kegljev), Plektro (196 kegljev), Novolesom. (191 kegljev), Pionirjem (188 kegljev), ONZ (177 kegljev), itd.
Tudi naše kegljačice so dobro kegljale. Z malo več. sreče bi lahko zasedle prvo mesto. Zmagal je Iionir (147 kegljev) pred Novoteksom (146 kegljev) in Novolesom (114 kegljev).
X _
P ah
V šahu je zmagalo Sodišče pred IMV, GbLO, Novolesom, šTp, ITT, Pionirjem, Plektro itd.
P .-r smo Že v I. kolu izgubili s Iionir jem z 1,5 s 2,5, stjio zasedli šele petnajsto mesto.
Drugo mesto v skupni r zvrstitvi sindikalnih po-
družnic je za nas uspeh, čeprav smo si ..ostavili za cilj osvojitev prvega mesta. Lansko leto smo za Pionirjem zaostali za lo3 točke, letos pa samo za 4o točk. Ce hi bili posamezni tekmovalci in tekmovalke bolj disciplinirani pri plavanju in streljanju in če bi imeli nekaj športne sreče pri tekmovanjih v nekaterih panogah, bi lahko zasedli tudi prvo mesto.
Teko pa nam preostane samo to, da sklenemo že sedaj, da se bomo prihodnje leto se vestneje pripravili na tekmovanja in mislim, da tudi uspeh ne bo izostal.
S.M.
el C RT NE IGRI I.1ED CiDLLLKI
Letos je v športnih igrah med ddelki zmagal oddelek zunanji obrati - uprava. V zadnjih dveh panogah v šahu in kegljanju je zbral dovolj točk za osvojitev prvega mesta. Lončni vrstni red je naslednji;
1.	Zunanji obrati - uprava	177 točk
2.	-3.	Predilnica	mikane	reje	17o	"
2.-3.	Apretura	17o	"
4.	Iredilnica	Česane	preje	162	"
5.	Tkalnica	156	"
±ri moških je zmagala predilnica mikane preje (145 točk) pred upravo - zunanji obrati (138 točk), apre-turo (132 točk), predilnico česane preje (126 točk) in tkalnico (96 točk).
Tri ženskah pa je zmagala tkalnica (80 točk) pred upravo - zunanji obrati (39 točk), apreturo (38 točk),predilnico česane preje (36 točk) in predilnico mikane preje (25 točk).
V	zadnjih panogah so bili doseženi naslednji rezultati :
šah
V	šahu je bil vrstni red n.--slednji:
1.	apretura	11 točk
2.	predilnica česane preje	lo,5 točk
3.	zunanji .obrati -uprava	lo točk
4.	tkalnica	5 točk
5.	predilnica mikane preje	3,5 točk
Tosamezni dvoboji		so se končali takole s				
tlalnica	a	pre dilnica	mikane	pre j e	3 i	1
apretura	Z	zunanji odi		uprava	2 j	2
tkalnica		zunanji brati -		uprava	2 ;	2
apretura	z	predilnica	mikane	pre j e	3 2	1
zunanji obrati -- uprava	0	predilnica	mikane	pre j e	3 :	i
apretura		tkalnica			4 s	0
predilnica Sesane preje	0	predilnica	mikane	preje	3,5”	c,5
zunanji obrati - uprava		pre Silnic ••	česane	preje	*3	o J	0	1
predilnica česane preje	0	tkalnica			4 ;	0
apretura	o	predilnica	česane	prej e	2 ;	2
Kegljanje						
V kegljanju so	ekipe zasedle		naslednja mesta;			
1. predilnica česane preje	331	kegljev
2. uprava -- zunanji obrati	3o3	n
3. tkalnica	3o3	n
4. predilnica mikane preje	292	ji
5. apretura	226	n
Ker sta imeli ekipi	uprave	- zunanjih obratov in
tkalnica enako število podrtih kegljev, je po določilih razpisa odločilno število podrtih kegljev v zadnjem setu druge-• ga nastopa. Ker je ekipa uprave - zunanjih obratov podrla,
26 kegljev, tkalnica pa samo 18, se je na drugo mesto uvrstila ekipa uprave - zunanjih obratov, ekipa tkalnice pa na trenje mesto.
Najboljši kegljači so bili s Dumsšič iz predilnice česane preje (82 kegljev), Kacin is apr •-.kuro (79 keg]jo/)r Boltez iz predilnice mikane preje (78 kegljev). Udovič i uprave - zunanjih obratov (77 kegljev), Roba iz predilnico česane preje (72 kegljev), Intihar iz uprav o-zun e o j ih obraz-v ( 71 kegljev) itd.
V letošnjih športnih igrah med oddelki je zrn a gr'1 oddelek uprava - zunanji obrati, ker je imel izenačeno morko in žensko ekipo. Tkalnica ima odlil.no žensko ekipo, prač ’1 niča mikane preje pa odlično moško ekipo.
Tudi letos je bilo za športne igre med oddelki precej zanimanja. Jeprav so tekmovanja potekala v redu, se ja pokazalo nekaj organizacijskih pomanjkljivosti, ki jih bomo uku-
-26-
šali naslednje leto odpraviti.
Predvsem pa naj bi bila prihodnje leto tekmovanja skozi vse leto, tako da bi se lahko čimbolj pripravili tudi na Delavske športne igre.
ha koncu naj se zahvalim vsem tekmovalkam in tekmovalcem ter tistim, ki so pomagali pri izvedbi športnih iger med ddelki kakor tudi Delavskih športnih iger občine Nevo mesto. Lahko rečemo, da je tudi nase podjetje eno izmed tistih, ki skrbi za oddih in rekreacijo delovnega človeka.
S. I .
NAŠA KRONIKA
V	mesecu oktobru so rodile s
Marija Nemanič III - deklico, Anica Šuštar - deklico, Mari ja Žvab - dečka in deklico, Štefka Luzar- dečka, Anica Kocjan ’- dečka, Marija Udovč - deklico, Martina Srebrnjak dečka in Anica Novak - dečka.
Mladim mamicam in novorojenČImi želimo veliko zdravja in n.., j lepše čestitke!
V	podjetje sc prišli;
Avgust Fajfar, Angela Malešič in Miren Simič.
N vim članom kolektiva želimo mnogo delovnih uspe hov in osebnega zadovoljstva.
Podjetje so zapustili;
Katica Gušio, Anica Kambič in Marija Kulovičič.
Dne 31.lo.1962 je stanje zaposlenih v našem podjetju 759. d tega je 5o7 žensk in 252 moških.
NAGH.IDKA KRIŽANKA "LOMLJ ■ I RJI IR"
1
2 !
8
I 3
r

4 j 5
T
\
.pizrU...f~
.t|9 1
! !
..f-
6 !
IJpf
...i...ii'.i'.f.r.-.i'u.
f-r-&	;
U I
7 I
i121

••♦v..r •.(•••
...Jdri) Kf/fi.
i B-i
ši£j..Xi i
T=r&...r.-*i.r
mi i3ii41
i I K
. ............
|16l J ! |
.lit!:]....i.
rpif i
J!...Btel
I
i
■ter
rtnpi...r
iteti7i
J:
I18l
"Kferpl.!
M
m ■%]
..
j 21 j rrim
.i.....
j	251
...	w.|...
l!Xii! 28i ?.i
~k\...; j
|	fte— i—j;.-?	:
131 jtftt32 i ^
.....p™F
|Mi 36 1
! L/ !	:
Itte
"!...
i j
.Ifon
rv7rrn
im;
..................
!N/ii4o :
!pU	i
.....4-
!	' I
I 3 7 j
tel!33
f
i?-T#
M38!39
.•'•M..
i.,.....ut:±;.vh..
r'{—-5.y-:	I
M 41i
M
if" s	i i |44 j
...f~
(# «| | PJivte.1


+
F;
tffi
34

N I—K	’
M42!
i K i ji
...
: 4 5 |
I 481
t
..
F rpfteji 49
n Vsi „ i
.................
t-flf t 47
__...............

7
.
: i... J...........................!.....,*L
i itertet	:	mA
..j..,.,.
ili 52 i
.m 5ll
......f........
| 5o
f'
Vodoravno;
I.	mesto v Istri, kjer je naš počitniški dom, 8. odrezav,
9. industrijska rastlina, lo. pripovedna pesem (obratno),
II.	kratica za organizacijo, 13. ime tovarne značk in medalj v naši državi, 15. ime ekonomske enote v našem podjetju, 17. kratica za angleško vojno letalstvo, 19. znižana nota,
2o. mesto ob Jadranski obali, 22. stari Slovan, 24. veletok
v Egiptu, 25. okrajšava za Člen, 26,. sestaviti, 28. delam na statvi, 3o. ime avtomobila znamke Citroen, 32. označba za neznanko, 33. žensko ime, 35. začetnici imena in priimka avtorja "Kapitala, 36. svojilni zaimek, 33. obžalovanje,
4o. otok v Jadranskem morju, 41. izvir, 42. tovarna radio in televizijskih aparatov v naši državi, 43. končna obdelava tkanine, 46. okrajšano žensko im$, 47. kratica za Jug. aero transport, 48. igralna karta, 49. števnik, 51. reka v Sovjetski zvezi, 52. površinska mera, 53. ime blaga, ki ga izdelujemo v naši tovarni, 54. često opevana rastlina.
Navpično ž
1. poznana tekstilna tovarna, 2. del voza, 3* reka v Sovjetski zvezi, 4. okrajšano žensko ime (površinske mere - obratno),
5. rastlinski strup, 6. kratica za račun, 7. zaspani, lo. po-kositrim, 12, kratica za "Rdeči križ Slovenije", 14. morski sesalec, 16. vrsta ribe, 17.skrajni del polotoka, 18. vrsta tiska na tkanini, 21. nizek ženski pevski glas, 22. kratica za avtonomno oblast, 23. kazalni zaimek, 25. vrednostni papir, 27. tovarna avtomobilov v Sloveniji, 29. tolkač, 31. posedujem, 33. igralna karta, 34. ime ekonomske enote v naši tovarni, 35. statua, 37. obedve, 39. dobe, 4o. kvartopirski izraz, 41. Čut, 42. sovražnica železa, 44. del obraza, 45. oblika osebnega zaimka, 48. veznik, 5o. kradljivec, 51. dva enaka samoglasnika, 52. arabski konj,
mviLNA E"dITBV NAGRADNE KRI2ANKE IZ 9,. :IIVILO GLaSIIA Vodom vn o:
1. Tanganjika, lo. poštivanja, 19. knap, 2o, atrij, 21. saten, 22. njen, 23. akt, 24- at, 25. ind, 26. iza, 27, to, 29.. ero, 3o. narod, 32. edo, 33. KM, 35. ata, 36. Roman, 38. oder,
4o. osir, 42. i;obe, 43. ednina, 44. Jesenice, 45. Alenka,
46. na, 47. lunik, 5-1-. izumiranje, 57. žamet, 62. ihan, 63« Isa, 64. ujet, 65. Ema, 67. sama, 68. Sam, 69- mape, 7o.late, 71. sirk, 73. kip, 74. en, 75. ne, 76. Inka, 78. Ines, 8o. rn 82. re, 83. potrtost, 85. sinagoga, 88. agirati, 89. ii, 9o.
TT, 91. romunka.
Navpično;
1. tkanje, 2. Anka, 3. natron, 4. G-P, 5. nat, 6. jt,7. iridij, 8. kino, 9. ajd, lo. psi, 11. oaza, 12. statev, 13. te, 14. ant, 15. an, 16. N j e me n, 17. Jera, 18. anonsa, 24. Aden,
28. orel, 31. odi, 33. Ksenija, 34. minaret, 37. obe, - 39.
Ra, 4o. os, 41. ri, 42. ta, 47. liseza, 48. uhan, 49. nam,
5o. in, 51. ispiti, 52. zaeno, 53. mulati, 54. ateist, 55. jesen, 56. emisar, 53. as, 59. mak, 6o. emir, 61. tapeta,
63. ia, 66-. ar, 69. Meta, 72. krom, 75. nor, 77. ksi, 79. nit, 81. ngu, 83. pi, 84. rt, 86. go, 87. an,
Ker se je v besedilo križanke vrinila pomota, smo za pravilno rešitev upoštevali tudi rešitev 49. navpično "naš" in s tem v zvezi 63. vodoravno "Saš".
Za nagradi za pravilno rešitev nap racine križanke iz 9. številke glasila sta bili izžrebani Krista Vaupotič (album) in Danica Jevšek (knjiga).
Za pravilno rešitev križanke v tej številki glasila razpisujemo dve nagradi; album in knjigo.
Rešitve oddajte pri vratarju najkasneje do 20. novembra, ker kasneje oddane rešitve ne bomo upoštevali pri žrebanju.
0 E V E S T I L 0
V okviru osnovne šole "Katja Rv.pena" v Novem mestu deluje oddelek za odrasle prve in druge stopnje (peti in šesti razred ter sedmi in osmi razred). Predavanja so v prostorih mladinskega kluba (bivša pošta). šolo vodi prof.
Janez Kolenc.
Predavanja so dopoldne in popoldne, tako da jih lahko obiskujejo tudi delavci, ki delajo v izmenah.
Ves potrebni učni material se dobi ob vpisu v šolo.
Kdor želi doseči izobrazbo popolne osemletke naj se prijavi pri vodji odseka za vzgojo kadrov tov. Danilu Kovačiču.