SLOVENSKI Leto - Año VIII. No. 358 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 18. julija 1936. ¡Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— ° rt S a M rt o o % TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Mussolini in Hitler sta organizirala fašistični blok Kot je bilo pričakovati in smo našim čita-teljem že davnaj v potezah obrazložili, se Evropa politično bolj in bolj opredeljuje v levi desni blok. Posebno zadnji teden se je politika tako zasukala, da imamo slcoro jasno sliko. Fašistična diktatorja, Mussolini in Hitler sta si bila glede Avstrije stalno v nasprotju, sedaj pa sta se kar naenkrat pobotala. Mussolini je pred tedni poklical v Rim avstrijskega , kancelarja Sušnika, ter mu je dal vsa navodila, kako naj se obnaša napram Nemčiji. Obenem pa je Mussolini namignil tudi Hitlerju, da ne kaže drugega, če hočeta obe fašistični državi doseči svoje imperjalistične cilje, da se lepo sporazumeta. Tako se je tudi zgodilo. Nemška nacijevska vlada je priznala neodvisnost Avstrije ter se je s tem odpovedala dosedanji politiki, za priključitev Avstrije k Nemčiji. Hitler je pač spoznal, da je treba včasih malo potrpeti, bo ze prišla na vrsto tudi Avstrija, kot on želi, ainpak za sedaj zahtevajo okoliščine tako. Mussolinija imenujejo političnega genija. V resnici pa ni mogel drugega napraviti, da se vzdrži na površju^ kot da si je zagotovil čim-večjo politično zaslombo, ki pa bi jo ne mogel nikjer drugje dobiti kot pri svojemu črnemu Političnemu bratcu Hitlerju. In ker ima Hit-ler ravno isto potrebo, če hoče izvesti svoj na- v ...... crt, kot smo ga že v zadnji številki našim či-tateljem prikazali, sta se oba kmalu sporazumela. Italija je gospodarsko popolnoma izčrpana se posledice abesinske aventure še le sedaj Prikazujejo na italijanskem narodu. Zato trenutno potrebuje Musolini miru in kredita, da vzdrži ekonomski in politični položaj in da Se bo lahko obenem pripravljal za naprej... Kér je Italija imela pod vojaško kontrolo -Avstrijo, ki se je bilo vedno bati, da jo bo mo-rala z orožjem braniti pred nacijevsko Nem- v. , c'Jo, je držala ob Brenerju veliko vojaško re-zervo, ki jo sedaj ne bo rabila več in jo bo lahko poslala v Albanijo kjer je Mussolinije-Va postojanka na Balkanu. Če pogledamo na zemljepisno karto, vidimo, da se je stvoril črni blok od blatiškega morja 1)il do sredozemskega. Države ki spadajo pod ■^Ussolinijevo in Hitlerjevo diktaturo so: Italija, Nemčija, Madžarska, Avstrija, Poljska, ^nlgarija, Finlandija, in po vsej priliki tudi ^uSoslavija in celo Romunija kot je zadnje Case opažati kar je delo nemške diplomacije. 8 tega vidimo, da sta Rusija in Francija, ki sta glavni voditeljici levičarskega in ljud- *JC(ífía bloka, popolnoma ločeni ena od druge, j * tem tudi načeloma stremi evropski fašizem, 11 ^a. z vso močjo podpira tudi katoliška cer-ev> da se za vsako ceno prepreči "boljševi-^ ar>je" Evrope, ker to bi pomenilo konec iz-. °l'šeanja delavnega ljudstva od strani kapi- Od fašističnega bloka je popolnoma obkrožena Čehoslovaška, ki je slej ko prej na strani Francije in Rusije. Zato se opravičeno boji za svojo državno neodvisnost. Mussoliniju se je bilo pred par leti posrečilo pridobiti Francijo na svojo stran, oziroma zunanjega ministra Lavala, kar je imelo za posledico, da je Italija z lahkoto okupirala. Abe-sinijo, se je politična situacija takoj spremenila, kakor hitro je francoski narod spoznal, da ga vlada vleče za nos, ker francozi so politično zreli ljudje in se ne pustijo v imenu lažipatrijotizma ali vere zavajati, in so takoj poslali v vlado nove ljudi, ki so še bolj poglobili odnošaje z Rusijo. Mussoliniju se torej ni posrečilo pridobiti Francije na svojo stran in to iz čisto enostavnega razloga, ker francoski narod odločuje v svoji usodi sam, medtem ko v fašističnih državah odločuje kapitalizem in od njega postavljene fašistične vlade. Zato je poiskal zaveznikov med zadnjimi, dasi je fašizem eden drugemu sovražen, ga nevarnost propada vendarle drži skupaj, seveda samo toliko časa, dokler ne bo nevarnost minila.. . Kot Mussolini s francozi, je poiskusil tudi Hitler z angleži. Četudi so jo angleži s sankcijami hudo polomili in so tako izgubili vodilno mesto v evropski politiki, se vseeno niso odpovedali protifašistični borbi, da.si še vedno prizadevata Hitler in Mussolini pridobiti Anglijo na svojo stran, in sta pripravljena za to marsikaj žrtvovati. Vse pa kaže, da bo ostala Anglija na strani Francije in Rusije, ker je pač prepričana, da grozi prej ali slej od strani italijanskega in nemškega imperjalizma, angleškemu trgovskemu imperjalizmu pogin. Zato se je odločila za protifašistični blok, dasi bi rada med obema samo sebi iskala koristi, vendar Francija in Rusija hočeta več jasnosti. v Glede utrdb Dardanel in Ornega morja bi se bili angleži kmalu skregali z rusi, češ da dajejo več prednosti francozom. Zadnji dogodki pa so precej odprli oči tudi angležem ter so izjavili rusom, da bodo 85% predlogov sprejeli in da je sporazum zagotovljen. Anglija se obvezuje, da bo proti Italiji vojaško podpirala Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Ker pa je Jugoslavija, ki je glavna balkanska velesila, Hitlerjevim in še posebno Mu-solinijevim namenom samo v napotje, ima zviti lisjak v Rimu vse drugačne namene, kot, bi kdo na prvi hip mislil. K temu načrtu bo pripomogel tudi Hitler, ker Jugoslavija noče popolnoma podpirati nemško politiko. Zaenkrat se gre za tem, da bosta Nemčija in Italija gospodarsko izkoriščali Balkan in Po-donavje. To je povsem potrebno, če hočeta kriti ogromne stroške za oboroževanje in pa držati na račun gospodarsko podjarmljenih narodov svoje izvoljeno ljudstvo pri zavesti, da je fašizem dobičkonosna ideja. S tem v zvezi je potoval pred tednom, kot. smo poročali, nemški finančni minister po raznih prestolicah balkanskih in podonavskih držav. Mussolini in Hitler sta se dogovorila, da se mora Francijo in Anglijo gospodarsko popolnoma izriniti iz Balkana in podonavja. Ko bi enkrat Italija in Nemčija gospodarsko imeli pod oblastjo omenjene države, bi bili takoj tudi politični gospodar. Hitler kot Mussolini, dasi imata vsak svoje namene, ne bi nasprotovala povratku Habs-buržanom, da bi s tem,, obnovila bivšo avstro-ogersko in obenem zlomila moč slovanov v Evropi, ker sta. oba spoznala, da so Slovani glavna ovira njihovih načrtov. Edina Čehoslovaška je na strani Rusije, Jugoslavijo drži proč Nemčija, Bolgarijo pa Italija, ampak samo vlade drži proč, ne pa naroda ki komaj čaka dneva, da se bo osvobodil svojih podkupljenih tjačiteljev. Z obnovitvijo bivSe Av^tri^je, bii se revizija mejá sama od sebe izvršila, — ki jo posebno ogerska zahteva. Nas srednjeevropske slovane pa bi si porazdelili medsebojno Nemčija, Italija in Madžarska. To je dalekosežna Mussolinijeva in Hitlerjeva politika, ki jo z vsemi moralnimi in materjanimi sredstvi podpira tudi Vatikan. Nikakor ne verujemo, da v Jugoslaviji ni ljudi, ki bi ne videli, kaj nameravata napraviti Hitler in Mussolini, in da bodo zastavili vse moči, da preprečijo črno nakano. Jugoslovanski narod mora za vsako ceno odstraniti tisto vladno kliko, ki boječ se za svoje lastne interese peha v fašistično suženjstvo ves narod. Vemo, da jugoslovanski narod ne sme svobodno misliti ter odločati o svoji usodi. Zato pa moramo mi, ki smo v tujini, povedati polno resnico ter napeti vse moči, da pomagam^ moralno in materjalno našemu narodu do svobode, ki jo še nikoli deležen ni bil. Brez ozira političnega opredeljenja ali vere, moramo stremeti po slovanski vzajemnosti. Biti moramo na strani protifašistov, ki so ruf^ri, francoski! španski, angleški, belgijski, češki in še razni drugi narodi. Prepričani smo, da bo v Jugoslaviji notranji politični preobrat več kot gotov, če bodo odgovorni činitelji še nadalje cincali dokler bi jo ne zacincali. Potem naj bi pa zopet narod doprinašal velikanske žrtve, kot jih je že, ki še niso pozabljene. Rim. — Mussolini pripravlja nov načrt za "mir". V to zvezo bi spadale največje velesile v Evropi, ki se da so: Italija, Nemčija, Francija in Anglija. Rusija, menda, ni velesila, ker jo nič ne omenja. Stvar ie taka. da si bomo na ja«nem: Mussolini bi r«d ločil Francijo in Ancrliio od Rusije, četudi bi ravno ne bili na strani Italije in Nemčije, samo da bi ne bili z Rusijo, da bi tako in-direktno pripomogel Hitlerju do vresničenja njegovega načrta glede Ukrajine in bi potem pa Hitler držal Mussoliniju roko, ko bi Italija napadla in zasedla Malo Azijo in del Balkana. Mussolini je res političen geniji, pa najbrže dela tudi kaj računov brez lcrčmarja! STRAN 2 SLOVENSKI TEDNIK No. 358 SPORAZUM MED NEMČIJO, ITALIJO IN AVSTRIJO Mussolini in Hitler kričita na vso moč, da delata samo za mir, in da j© bilo zato neobhodno potreno v Evropi, da se je podpisal sporazum med Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Vsak razsoden človek, ki pozna fašistične namene, bo takoj spoznal, da oba črna diktatorja nesramno lažeta. Mussolini in Hitler oba sta za mir, če se bodo narodi, ki jih imata zaznamovane, brez boja podali, kakor bi se po njihovem mnenju morali, ker niso civilizirani in so kot taki samo v napotje za "vzvišene" fašistične cilje. V fašistične doktrine pa danes verujejo samo tisti, ki bi radi na račun ljudstva uganjali razne pustolovščine, in se poslužujejo vseh sredstev za omamljenje ljudstva. Zato pomeni nemškoitalijanskoavstrijska zveza — vojno. Nemška diplomacija se prizadeva, da . na vsak način pridobi na svojo stran Jugoslavijo. S tem bi bila razbita Mala antanta, kar prav zaprav Mussolini in Hitler hočeta, da bi potem Nemčija podvrgla Čehoslovaško. To se pravi en del bi jo pritegnila k sebi Nemčija, drugi del bi jo dobila Avstrija in tretji Poljska. Za ta čas pa bi bilo zelo koristno, da bi bila Jugoslavija na strani fašistične zveze, potem, ko bi enkrat, opravili s Čehoslovaško bi prišla na vrsto pa Jugoslavija, ki bi jo dobila en del Italija, drugi pa nemška, kolonija Avstrija. Oba diktatorja sta spoznala, da je še mnogo ljudi, ki se spominjajo ranjke Avstrije, malo bi zalegla propaganda v listih, ki bi jim za denar razni hlapčoni zavajali preprosto ljudstvo, malo bi pripomogli slabi časi, malo bi pošče-getali po nalogu papeža krščanski duhovniki, češ da smo si v Kristusu vsi bratje in da je bila bivša Avstrija pravzaprav katoliška itd. In fašizmu bi se posrečilo izvesti načrt. Neko poročilo iz Dunaja pravi, da smo Slovenci in Hrvatje dobri katoličani, in da bi najbrž sami silili pod okrilje Avstrije. Jugoslavija je baje izjavila, da je pripravljena sodelovati z vsakim, ki je proti Sovje-tom, in da ni s tem prizadeta ona sama. Hitler in Mussolini pa vneto zatrjujeta, da naj bo Jugoslavija kar brez skrbi, da se jo ne bo nihče JE OBRNIL POZORNOST NASE talcnil, dokler je na njihovi strani. Zato vse kaže, da bo odkrito pristopila lia fašistično stran. Francija pravi da je prišel čas, ko se mora odkrito izraziti, ali je za to ali za ono stran. Malo upanja imamo še vedno! V Romuniji sta tudi dve močni politični skupini: ena je,za fašiste, ki hoče imeti na čelu kralja Karola, in druga, ki jo vodi zunanji minister Titulescu, pa je za francoskorusko zvezo. Za enkrat, še vedno odločuje zadnja stranka. Fašistična zveza pa bi rada dobila na svojo stran Romunijo zato, ker je zelo bogata na petrolejskih vrelcih, da bi jih lahko izkoriščali, zato je nemški finančni minister obljubil lepe dobičke tistim, ki bodo za fašistično zvezo. In kajpada, za denar so se takoj dobili "goreči patrijotje", ki so pričeli propagando med narodom za lepše blagostanje. Lahko se reče, da Mala antanta praktično ne pomeni že skoro nič več, in da vse kaže, da bo podlegla organizirani fašistični gospodarski in politični sili, če se ne bodo odgovorni činitelji pravočasno postavili po robu, ali pa če se ne bo narod, videč njih nesposobnost, sam postavil proti. Ne eno in ne drutro ni preveč verjetno, pač pa da bo nemški, italijanski in vatikanski kapital z lahkto podkupil ministre zaznamovanih narodov. Če se v naši sodbi motimo, bi bili veseli. čehoslov^tška se prav dobro zaveda, da ji spričo neiskrenosti Male antante preti od nove fašistične zveze njej najprvo pogin in je zato takoj stopila v stik in tajne dogovore z sovjetskim in francoskim vojnim štabom. Francija in Rusija sta mrzlično pričeli študirati nov politični položaj, ki zajema Evropo ter sta prisiljeni v tem pravcu voditi politiko in utrjevati strategične točke od leve in desne, kajti boj. ki se pripravlja v Evropi, bo hud in neizprosen. Levi in desni blok, fašizem in ljudska pravica se bodo pograbili na življenje in smrt. Mislimo, da ni med nami nikogar, ki bi ne vedel, kje je njegovo mesto?! PRIJATELJ VAŠEGA POVERJENI! Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji. Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi. DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE' Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Nase uradne ure so: od 8y2 do 7 zvečer, v sobotah do 12i/2 ure. OKNO V SVET London. — Več angleških politikov je prepričanih, da se vse pripravlja tako kakor leta 1914 iii še huje. Djibuti. — Razne časnikarske agencije so te dni poročale, da so abesinci napadli mesto Ar-dis Abeba in da je bil pri tem ubit general Graziani. Iz Rima pa odločno zanikujejo, da bi bilo to res. Praga. — Z letalom je prispel iz Moskve ruski general zračnega brodovja, ki je bil na meji sprejet od čehoslovaških latelcev. Washington. — Vsled suše, ki je uničila vse bombažne nasade, bodo Združene države kupile te vrste surovin v Argentinijt. Zato je pričakovati, da se bo cena bombažu zelo dvignila. Nankin. — Vse se tako pripravlja, se bo Kitajska zapletla v notranjo revolucijo, ki bo kot nalašč pripomogla za japonski upad. Dokler bodo narodu komandirali razni generali, bo vedno tako, da se bodo tuji upadniki okoriščali z ubogim ljudstvom. Berlin. — Ministrstvo propagande je prepovedalo prastavljanje filmov, ki ne prikazujejo Nemčije samo od dobre strani. Enako bodo za-branjeni tudi tisti filmi pri katerih sodelujejo igralci, ki so v* nemilosti fašizma. Tokio. — Japonska se prav tako pripravlja za raztezanje svojega imperija kakor Italija in Nemčija. Vsi ti imperjalizmi -pa imajo zagotovljen obstoj samo toliko časa, dokler bodo narodi, ki se bodo pustili izkoriščati. Kakor hitro pa bo socialna zavest objela vse narode, bo konec fašističnih imperjalizmov. Rim. -— Mussolini je govoril zbrani množici, kako da so italijani zmagali v Abesiniji in v Evropi. Zmagali da so zato, ker se narod ni zbal groženj in sankciji. Italijanski narod da more biti tudi v bodoče pripravljen za vsako žrtev, ker le na ta način da bo korakal fašizem cilju naproti. Množica je burno aplavdirala ter kričala: "Solamente a ti duce". Rim. — Mussolini je odredil naj se vrnejo domov iz Afrike trije divizioni, dva vojaška in eden fašistični. Angora. — Rusija, Francija, Anglija, Turčija so se zedinili glede dardanelske ožine in utrdbe. Podpisala se je zadevna p9godba, pri kateri sta Italija in Nemčija popolnoma odstranjeni. Pariz. — Več kot pol miliona mož in žena in otrok je manifestiralo z narodnimi zastavami poleg katerih.so nosili tudi komunistične s srpom in kladivom. Ministrski predsednik Blum je zagotovil da bo čuval Ljudsko fronto in fi-ancosko demokracijo. Pariz. — Kot vsako leto 14 julija, ki je praznik francoske revolucije, so se vršile tudi letos veike vojaške, parade kakoršnih doslej še ni videla Francija. Množica je navdušeno pozdravljalo vojsko, ker je ljudstvo nosilo v sebi zavest, da bo sedaj v resnici branilo francoski narod in ne samo kapitalistične interese, kot se je godilo doslej in se še godi po drugih državah. Ministrski predsednik Blum in minister vojske sta imela ob tej priliki nagovor, ki sta dejala, da. bo francoski ljudska fronta stala na braniku svoje domovine kakor tudi proti notranjim sovražnikom trdno in neomajno. Kadar koli se bo pokazala potreba, da bodo skupno nastopili kot en sam mož. Francoski narod No. 358 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 8 da. mora stopiti odločno v novo boljšo dobo. Praga. — Vsa čehoslovaška industrija je po novem zakonu na razpolago vojski, če bi jo vlada potrebovala. Pariz. — Francoske vlada je pričela z reor-ganiziranjem narodne banke kakor tudi industrije ter se vneto pripravlja za bodočo vojno. London. — Časopisje poroča na dolgo in široko, kako je neki neznanec hotel umoriti angleškega kralja Edvarda. Vse pa izgleda, da atentator ni imel resnega namena kralja ubiti temveč samo napraviti malo senzaneije za radovedno publiko. Madrid. — Španski fašistični vodja Calvo So-telo je bil ta teden na nepojasnjen način libit na madridskem pokopališču, kamor so ga politični nasprotniki izvabili ali s silo odgnali. S tem se je politično ozračje na Španskem le še poostrilo in kri teče... GOSPODARSTVO V PRID SADJEREJI Kakor izgleda, se sedanji poljedelski minister A.*Cárcano, jako zanima za sadjerejo in trgovino z sadjem. Pretečeno leto je odredil, da se je potom tega ministerstva razprodaja-lo sveže sadje, po precej znižanih cenah, dočim so kmetje dobili več denarja za svoje blago, ker so bili na ta način mešetarji pri katerih na'jvadino ostane največ dobička, izključeni. Potem je poslal uradnike ministerstva v sa-djerodne kraje, z nalogom, naj organizirajo kmete v zadruge, da se bodo tako lažje borili proti "acaparadorjem" in brezsrčnim trgovcem. Tega načrta pa ni mogel tako hitro udej-stviti, ker na eni strani ni dovolj razumevanja, n,a drugi strani pa manjka začetnega kapitala. Kmetje bi se že organizirali, če bi imeli zato potreben kapital, kar je glavno sredstvo za borbo z privatnim kapitalom. Zato je pretečeni teden naslovil na Banco de la Nación Argentina pismo, v katerem prosi dotični zavod, naj dovoli potrebni kapital, v obliki posojila, za postavitev hladilnic, tovarn za zaboje, skladišča in ostalo potrebno orodje, katero bi se izročilo kmetom v uporabo v obliki zadružnih ustanov, katere naj bi sčasoma bile vodene od kmetov samih. Mi smo vedno povdarjali, da je rešitev kmet-skega in delavnega ljudstva v organizaciji, katera edina lahko nudi dovolj moči za borbo proti kapitalističnim in iskoriščevalnim namenom, zato ministrovo prizadevanje z veseljem Pozdravljamo in mu želimo najlepših uspehov. GOSPODARSKA SLOGA SE GIBLJE Pred nekaj meseci smo poročali, kako so se začeli gibati kmetje v Jugoslaviji in kako so dosegli prve uspehe. To pa je ojunačilo ne samo kmete, ampak tudi delavce, kateri jim •složno slede. Poročila, katera prihajajo pof Sebno iz Hrvatskih krajev, so jako zadovoljiva Gospodarska Sloga, tako je ime novi organizaciji, je posegla prav v vse gospodarsko v. Z1vljenje. Z dobro premišljenim načrtom, je Najprej dvignila cene živini in drugim lunet-skim pridelkom. Ob enem je dosegla, da se ce-na drobno niso dvignile, z čemer je poka-kdo je imel največ dobička, V Vojvodi-111 je dosegla, da so se plače poljskim delav-Cei*i, za polovico zvišale. Mleko so kmetje oddali po 70 par, sedaj pa ga ne dajo izpod ■40 dinarja. Vse to so kmetje dosegli z dobro Ol"ganizacijo, zavedajoč se, da jim nobeden ne Addis Abeba. — Poglavar kopt-ike cerkve Cirillos je bil povabljen od Grazianija na razgovor. Grazia-ni je dejal, da bi rimska civilizacija ne bila civilizacija, če ne bi spoštovala koptske cerkve, ki ima versko balst nad abesinskimi dušami. Koptski poglavar je potem imel proglas na abesince v katerem je dejal naj se nikar ne zoperstavlja-jo novim gospodarjem, ker da je bila samo božja volja, da so prišli in prinesli srečo Abesiniji. Tako vidite sleparijo v imenu ve-•e uboge abcsincel Rim. — Ker Italija še ni dovolj pripravljena za vojno v Evropi, ker jo je Abesinija preveč izčrpala in še niso tam razmere vrejene, je začel Mussolini na vso sapo zatrjevati, da s svojo črno zvezo ne misli pognati Evrope v vojno in je pripravljen še kako leto s Francijo in Rusijo mlatiti diplomatično slamo, da se medtem fašistična zveza dobro pripravi. To je izjavil zato, ker je videl, da sta se pričeli Francija in Rusija resno pripravljati na vojno in da sta skupno s državami, ki eimpatizirajo z njima v veliki pre-moči. Mussolini pa je mnenja, da če bi se še malo počakalo, da bosta medtem Italija in Nemčija še nekaj držav pridobili na svojo stran, ker jih bosta v to s svojo organizirano gospodarsko silo prisilili. Gotovo je, da Francija in Rusija ne bosta toliko časa čakali, da bi se fašizem v Evropi s silo utrdil, temveč da bosta prej pričeli z vojno akcijo, ker če tudi ne državniki balkanskih in podonavskih držav, pač pa bo ljudstvo za to samo dalo povoda, ker nikakor ni verjetno, da bi se od fašističnih in verskih podpla-ancev dalo zapeljati. OBSOJEN NA 5 LET KONFI-NACIJE Ivan Bric, bivši tajnik dornber-Ske zadruge, je bil obsojen na 5 let ionfinacije. Priporočamo vsem rojakom! ún rojakinjam zdravnika Dr. J. Ilahu, ki je specijalist v vseli boleznih. Ali imaš ooravnano naročnino! IZVANREDNO ZA SLOVENCE JUGOSLOVANSKI ODDELEK Banke Boston je ii-vanredno vrejen za klijente Slovence kjsr bo vsak dobil povoljen in gotov način nakazanja denarja, v Jugoslavijo in Italijo, potom pošte, zrakoplova ali brzojavno. V tem uradu poslujejo uradniki Jugoslovani in je odprt vsak dan od 9 do 18 ure. Ob sobotah od 8.30 do 11 ure. K?vdarkoli bi radi poslali denar Vašim domov, ulo-žili v hranilnico ali kupili prevozno karto za odhod v Evropo ali novratek, posetite nas. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitro 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA! bo pomagal, če si sami ne bodo. Prej so jih razni politični voditelji delili v razne stranke. Sedaj pa so vsi skupni in edini, tako, da so celo madžarski in nemški kmetje v Gospodarski Slogi, od katere pričakujejo, da jih bo rešila brezsrčnih pijavk in raznih sovraštev, ki so bila samo njim v škodo. Rr f.;» ios A. Ur qui jo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Juramento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 Stran 4 SLOVENSKI TKDNTC No. 358 ARGENTINSKE VESTI Ameriško mirovno zborovanje v Washingtonu Ameriške države se pripravljajo za mirovno konferenco v Waslvingtonu. Socialistični vodja Palacios je dejal, da se mora Argentinija pripraviti, da ho branila svoje interese pred tujim kapitalom, ker da ni mogoče, da bi bila država v državi. Severnoameriški in angleški kapital da ima v podjetju argentinske železnice, tranvije in klavnice, ki po mili volji dela dobičke. Izkorišča pa se tudi dežela v drugih gospodarskih panogah in celo buenosajreško delavstvo. Argentinski zastopniki da morajo postaviti proti izkoriščanju tujega kapitala odločne postavke, ker brez gospodarske samostojanosti da je ne mogoče zdrave narodne politike. Tako je res, samo škoda, da nimamo upanja, da bi se Palaeiove besede še tako kmalu uresničile, ker argentinski kmet in delavec še nista dovolj zevedna da bi se organizirala in delala z:ise mesto tujemu kapitalu. Saj demokracije v Argentinji ni ravno malo, samo pravega smisla za gospodarski napredek manjka. Komunisti niso protidržavni element Komunistični vodja Ghioldi, ki se nahaja v zaporu, je izjavil federalnemu sodniku Jantu-sti, da komunisti niso protidržavni element, kot se jih navaja, temveč da imajo v programu izvajati svojo politiko popolnoma v skladu z državnimi zakoni. Na dalje je izjavil, da argentinski komunisti ne dobivajo nikakih navodil iz Moskve in da tudi on ni bil nikoli v Moskvi in ne v Braziliji, kot ga dolžijo. Komunistična stranka v Argentinji da je vodena od svojega centralnega odbora in da ni direktno nič v zvezi z raznimi političnimi izgredi, ki se dogajajo. Proti aretaciji komunističnih voditeljev šo protestirali razni komiteji, ki izjavljajo, da so aretiranci delavski voditelji in nič drugega, ki branijo delavske interese in ljudsko demokracijo, kar da imajo vendar pravico. DRUŠTVENE VESTI Iz nedeliske domače zabave Preteklo needljo se je vršila v Slovenskem prosvetnem društvu lepa domača zabava, lca-koršne nimajo prilike videli naši rojaki in rojakinje kadarkoli, tako so se izjavili. Bila je v resnici domača zabava, kakoršno zna organizirati samo SPI). Šaloigra "Snubači" v očeh kritika ni bila ravno dovršeno podana, vendar je ljudstvu vsak prizor posebej tako dopadel, da ga je sproti aplavdiralo. Tudi druge pesmi se bile lepo zapete kot jih zna samo zbor pod vodstvom Trebšeta. Ko je bil program izčrpan, je občinstvo še vedno čakalo, če bo morda še kaka. točka sledila. Ko pa programa ni bilo več, se je veselo zavrtelo ob zvrokih našega slovenskega orkestra. Vsi so odšli s željo, da bi društvo kaj kmalu zopet organiziralo domačo zabavo, ki pa jo do prihodnje velike prireditve ne bo, katera se bo vršila v ulici Alsina 2832, dne 9 avgusta. PRIHODNJA PRIREDITEV SPD. I. Prihodnja prireditev Slovenskega prosvetnega društva se bo vršila dne 9 avgusta v ulici Alsina 2832. To pot bo na programu veseloigra "Vozel", ki bo za naše ljudstvo nekaj posebnega, posebno ker so mnogi večkrat izrazili željo, da bi bilo priporočljivo, da bi društvo kedaj predstavilo tudi kako veseloigro, ne samo draime. Ta želja fte bo sedaj izpolnila. Zato prihi-tite vsi in pripeljite s seboj prijatelje in znance, ki vam bodo gotovo hvaležni za lep užitek. PEVCI IN PEVKE Jutri, v nedeljo točno ob 4 uri pevske vaje. Pridite vsi, da se bomo mogli do časa dovolj pripraviti za prili. prireditev. Liudska fronta Ljudska fronta, radikali, socialisti in demokrati progresisti, pre eej živahno deluje ter se pripravlja za bodočo oblast v državi. I I I NIKDAR NE POZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANGO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. POZOR NAROČNIKI Brez potrdila s tednikovim pečatom ne pla* čujte nikomur naročnine, in pa članom Slovenskega prosvetnega društva, ki jih poznate. Naš stalni kobrador je sedaj Josip Zlobec, ki obiskuje naše naročnike ter ga vsem priporočamo, da mu greste na roko, da ne bo izgubljal časa ter plačeval poti brez potrebe. IZ INFORMACIJSKEGA URADA Vsem, ki smo dali informacije cen ladijskih prevoznih kart, javljamo tem potom, da se iste dobijo za $ 35.— ceneje. Vsi ki iščete pismenim potom informacije pri nas vam bomo odgovorili v pondeljek. IZ UREDNIŠTVA Nas bi posebno veselilo, da bi se naši čitatelji in dopisniki bolj zanimali za vprašanja, ki so ustvarjajočega in organizatoričnega pomena, ker za naš pokret je predvsem važno, da si znamo poiskati boljše s čemer bomo nadomestili slabše. Slovenci imamo navado, kakor menda tudi Španci, da se izčrpavamo v borbi eflen proti drugemu, mesto da bi se lotili naše ideje praktično izvajati in bi s tem dokazali, da imamo prav. Sicer pa je naše stališče neizprosno: Strpnost in medsebojno spoštovanje brez razlike vere ali stranke, ker delavci, kar smo vsi Slovenci, nimamo potrebe medsebojne borbe. Druge "vodilne" visoke tipe pa bomo že znali pošlatati, brez da bi bilo pri tem direktno prizadeto ljudstvo, ki mislijo, da jim je slepo udano. ŠAHOVSKI TURNIR IGRAN V D. K. D. "LJUDSKI ODER" 1936 Stanje turnirja do 15. Julija 1936 I. D. Im. Z. T. L Turel Mirko 8 7 1 0 7Va 2. Žetko Alojz 8 7 0 1 7 3. Leba.n Rudolf 8 7 0 1 7 4. Vuga Alfons 8 6 0 2 6 5. Žive Josip 8 5 0 3 5 (i. Turel Oto 8 5 0 3 5 7. Srebrnič Gabrijel 8 5 0 3 5 8. Guštin Rudi 8 4 1 3 4Va 9. Ferfolja Alojz 8 4 1 3 41/2 10. Pečenko Silvan 8 4 0 4 4 11. Hace Anton 8 4 0 4 4 12. Vodopivec Andrej 8 3 1 4 31/2 33. Kodrič Srečko 8 3 0 5 3 14. Krušič Marij 8 2 0 6 2 15. Baučar Umbert 7 0 3 4 IV2 IG. Krpan Josip 8 1 1 6 iy2 17. Štrosar Edi 7 0 0 7 0 18. Hlača Josip 8 0 0 8 0 Znamenja značijo: I. — partije igrane; D. — partije dobljene; Im. -rane; Z. — partije zgubljene; - partije impati-T. — točke. V najem se odda v Villa Devoto na, novo zgrajeno in za gostilno ali podobno obrt primerno urejeno hišo, sestoječa iz velikega lokala, dveh sob, velike kuhinje in instalacijo za toplo vodo, zasebno kopalnico z moderno instalacijo, in dve manjši stranišči. Patio iz mozaika, v ozadju pokrito kegljišče in krogljišos. Tinogasta 5137, dve kvadri od Lope de Vega. Infor-nacije ravno tam. al No. 358 SLOVENSKI TEDNIK Strana 5 SANJE O SLOVENSKI MLADOSTI Zadnje rase dokaj samevam. Iz najrazličnejši razlogov. Bog nam pomagaj, taki časi so, «a bi prijatelji najrajši pobrali kamen' in ga zalučali za tabo. Talco je bilo večno pri nas. Ako ne spadaš mod one, ki že. (cenzurirano)-— ni v redu. Tudi ni dobro, če ne pokloniš vsako leta raznim ustanovam kakšnih zneskov. Poznam ljudi pri nas, ki se vsako leto spomnijo gojili krušnih očetov in jim pošljejo. v dar "lajhen obolus. Zaradi božjega miru, ki ga potem uživaš. Tudi lo je dobro. Ti ljudje bodo ved no poklanjali ustanovam nekaj denarja, ne-kaj od svojega obilnega zaslužka. In zato bodo vedno dobro zapisani. .Jaz na žalost — (ceuzo-rizano) — Nimam še nikakih zaslug. Za Avstrije ali bolje za Madžarske sem bil še premlad, da bi si bil kaj priboril. Tudi imam nesrečno "ne, Ivi dehti po kranjskih hribih, čeprav sem •ojalen Prekmurec. To ime dehti celo po nekem separatizmu, po irhatskih. hlačah, čeprav 'Udi teh še nisem nikdar nosil. Morda prav. zaradi svojega nesrečnega imena samevam? Kdo ve. Ali hvala bogu, da je tako. Imam zaradi te- ga obilo časa za premišljali je. Bodisi že, da sedim v sobi, da grem na divjé race, ki zdaj letajo nad našo ravnino, ali karkoli je počnem; časa je vedno dovolj, da o čem tuhtam. Če ima človek zvestega Tva, mu lahko vse zaupa:, pes te nikdar ne izda. Samo živali zaupaš lahko svoje misli. Misliš lahko o .vsem. O gospodarstvu, o politiku, o zgodovini, misliš lahko o filozofiji, o etiki, o jesenskih barvah, sanjariš v hladnim jesenskih nočeh; lahko spoznaš, da so komaj te noči toliko hladne, kolikor je hladno človeško srce. Zadnjič sem premišljal o slovenski mladosti. Čudovito, kaj? O slovenski mladosti; mislim prav konkretno, komaj za spoznanje posplošeno : namestil o mladini, samo o slovenski mladosti. Takole ti pride: zdaj je čas,, ko se pri nas praznujejo godoviii dnevi. Tisti, ki imajo poleti svoj dan, so pozabljeni. Šele jesenske godov-ne dni, praznujemo z vso vnemo. Pa se ti zgodi, da preračunaš, svoja leta, da skušaš napraviti s seboj nekak obračun, in ko že vse to opravič, postaneš nekoliko sentimentalen, in poslušiš nekatere stvari. Tako prideš do tega, da misliš o mladosti, recimo o slovenski mladosti. Ali ni .čudno, da še nobena slovenska mladost ni bila svobodna ? da ni še nobena stopila s polnim korakom v življenje? Temveč, da je prišla vsaka v življenje okrnjena, pohabljena, izbičana, izmučena, opljuvana, da je prinesla v življenja od vsega mladostnega zanosa, radosti samo hladen cinizem, uradniško udanost, učiteljsko ponižnost, da si je nadela naškrob-ljen ovratnik, zavezala ne promoderno in no preziistarelo ovratnico, izčistila. nohte, še rožo, ki si jo je v mladih letih iz prešernosti zataknila v gumbnico, vrgla zdaj -v stran, da se ne bi kazala izzivajoče, zlasti ker je tak nevaren čas za barve, ki postajajo narodni simbol. Naposled je že res: med mladostjo in starostjo se bo bil večno boj. To je docela naravno. Ta boj bo trajal, dokler bo pač življenje na zemlji. Ali vendar: drugod si je- mladost, vedno poiskala torišča za svoje življenje, za svoje sanje, ali pa se je vsaj dostojno borila z mladostnim zaletom. Naša mladost je bila vedno zatirana. Starši, ki so .jo zatirali, so jo hkratu toliko negovali — zaradi neizbežnega nasledstva, da ni docela izumrla. Izumrla ni nikdar, ali v življenje prihaja pohabljena, z bojaznijo .in ponižnostjo, klanjajoč se na vso. strani. Mislim na našo mladost, ki se spočelija. v skromnih, pretesnih, vlažnih in zadušnih kmečkih hišah, prihaja v življenje, ki se ji v prvih F EODO RA Bft »si .res bedak, - zakliče, Ivan svojemu tova-- smejati bi se moral človek tvojemu praznoverju. Ravno sedaj sva mofóla vreči vrečo v vo-i'°.IU) je priplul veliki parni k mimo! Grom in peklo, ti hitijo z vso paro, zdi se mi, 'ta se jim silno mudi! —— Najbrž so to vojaki, ki jih'vozijo na bojišče s."~r reče ©sip, ki je po dobrem požirku žganja po-zopet poj.umen. -— No, želim jim srečno pot! Saj itak niso ničesar drugega, kakor hrana za toP'ove! - " ' * No, kaj misliš Ivan? Pa jé vendar boljše, da sva n°«ača mrtvih, ki jih je pobrala kolera, kakor pa bi morala odpotovati na bojišče in čakati tam, nama bodo tisti rumeni pesjani porezali ušesa jezike! Kajti slišal sem iz zanésljivih virov, da ,IaPonci delajo tako á svojimi ujetniki! . 'J— Seveda sem rajši pri mrličih, ,— se zasmeje — kajti za vsakega mrtveca dobiva po tri ^ni reveži tam pa morajo nositi svoje kosti na 1)1 oda j za nekaj revnih kopejk! ' Vse to pa za Roga, carja in sveto''Rusijo! — se 'ls»iQje Osip. Pij! bratec — in živela kolera! 38. POGLAVJE. Ciganka /«lena Naši cenjeni čitalci se gotovo še spominjajo, da, "O;, flilo -i Je /Vladimir nahajal medtem ko se je to dogo-v Nižnjem Novgorodu s svojimi spremljevalci. ^ opega mladega častnika smo srečali v Nižnjem 0vSorodu, v ozki ulici židovskega dela pred hišo tfi ko Sov, ra Pristova, ko je rešil življenje dvema otro- n,a. ki sta se igrala na ulici s tem, da je podiv-' 98a konja Aleksandre, hčerke guberiierja Niž-s Ba Novgoroda dohitel, ga zgrabil za vajeti in u-bil tem pogumnim in viteškim dejanjem sta a rešena oba otroka in sama hčerka gubernator- JUVg kožica je Vladimirju navdušeno vzklikala, mla- 11 ';,stnik pa se za vse to ni mnogo zmenil. rav tako . — je zelo malo pozornosti posvetil, mladi u i n0st.'ln Jalialki. Iti jo je rešil iz življenjske nevar- je storil, je smatral samo za svojo dolž-ostrogami je vzpodbodel svojega konja in od-odtoa. h t)!ln;,ni.' Se .ie v gostilno, kjer so je bil nastanil z in Mimozo. g°stüna je stala ob Volgi. Ni bil to hotel, kakršnih je v Nižnjem Novgorodu vse polno, v katerih najdejo tujci in potniki najrazličnejši kom fort, da bi si boljšega ne mogli zaželeti niti v kifiturnem Parizu, I\erlhui in kje drugje. Vladimir jo sklenil, da se bo vedno mudil v manjših gostilnicah, ker je slSial, da stanuje človek tudi tu udobno in prijetno. Vladimir ni ostal tukaj iz lastnega nagiba, kajti če bi bilo odvisno samo od njega, bi bil že zdavnaj zapustil to nemirno mesto s. svojim oglušu-toč.im vpitjem, s svojimi neštevilnimi množicami ljudstva, z večno >nesigurnostjo podnevi in ponoči, kjer so bili napadi na ulicah in vlomi v stanovanja nekaj vsakdajega, za kar se že nihče, razen prizadetih, ni več zmenil. Toda čeprav si je še tako prizadeval, da bi odšel odtod, ni mogel najti primerne prilike, da bi nadaljeval svoje potovanje. Na železnici ga niso zavračali, kajti kot carjevemu kurirju ko bili na razpolago vsi vlaki. Vendar je Vladimir slišal nekaj, kar ga je spravilo v silne skrbi, to pa je bila hitrost vlakov. Kajti z vlaki so vozili proti vzhodu samo vojake, radi tega je bilo treba na-različnih postajah dalje časa čakati, ¡>a tudi vojaki so morali dobiti med potjo hrane. Prav talco so na raznih postajah opravljali inšpekcije posameznih regimentov in še marsikaj drugega, kar je porazno vplivalo na hitrost vlakov: Vlakov Vladimir torej ni mogel uporabiti. Za svojo dolžnost , je smatral, da si prizadeva, da bi čimprej prispel v Port-Artur. Najprej je šlo za to, da bi pričakal na zvezo z vzhodno sibirsko železnico, kar ¿a ni bilo tako lahko. Radi tega je Vladimir Borotin sklenil, da bo na drug način prispel, do svojega cilja. Mnogo hitrejše, kakor z železnico, jo mislil, cia bo potoval lahko s parnikom po Volgi. Izpraševal je in izvedel, da bo v najbližjih dneh (ftlpUil parnik iz Nižnjega Novgoroda in sicer tisti, ki se bo ustavil šele v Kazanu. Tam pa, — so mu zagotavljali, — sé mu b'o zopet nudila prilika, da bo nadaljeval svojo pót'proti vzhodu. Na parniku je vzel Vladimir Borotin zase, za Dimitrija in Mimozo dve kabini. Vendar je moral ostati Sé tri dni v Nižnjem Novgorodu, kajti šole tedaj je nameraval parnik Odpluti, Večina' tega časa je že minila. Prihodnji večer T>odo dvignili sidro. Vladimir in njegova spremljevalca sta morala o-stati v Nižnjem Novgorodu' še dvajset štiri ure. Ko je prišel Vladimir Borotin v gostilno, ni niti omenil Mimozi in Dimitriju svojéga junaškega dejanja v židovskem delu mesta. čemu neki? Ni se hotel' pohvaliti s tem. kar se mu je zdelo kot. kot nekaj samo po sebi umljivega. • Tisto popoldne je ostal doma. Stal je pri oknu in opazoval velike ladje, ki so plule po Volgi. Veliki in majhni parnilci ko pluli po široki sinji reki nizdol, drseli só mimo njegovega okna. V tej zabavi pa je bli Vladimir moten, kajti naenkrat je stopil v sobo Dimitrij in mu 'javil, da'sto ji zunaj pred vrati uradnik gabernatorja Nižnje-ga Novgoroda in želi z njim govoriti. — 7, menoj želi; govoriti? — se začudi Vladimir' in njegov obraz se zamrači. — Najbrž bo to pomota? Nihče v mestu ne ve, da bivam tukaj, še manj pa bi mogel gubernator vedeti, cla sem carjev kurir; — Toda ta gospod je posebej poudarjal, tla želi z vami govoriti. Ali bi ga pustil k vam?. Vladimir je pritrdil., , Ni minilo dolgo in v sobo je stopil gubernatorjev uradnik, ki se-je vljudno približal mlademu poročniku in ga vprašal: — Ali imam čast videti pred seboj gospoda poročnika Vladimirja Borotina? — Jaz sem to, — odgovori Vladimir, •— vendar se mi «M čudno, kdo vam je povedal ža moje ime! -—.Za ime som zvedel šele tukaj v tej gostilni, — odgovori uradnik. — In vi ste prišli po nalogu gubernatorja? —- Da, njegova ekscelenca' me; pošilja k- Vam! — Potem je torej guberner najprej -izvedel' za 'moje ime*" — Ne, ni tako! — odgovori uradnik. — Njegova K rešitelju njegove ličerke? Ah, sedáj se 'je"Via- " dimirju posvetilo, megla mu je izginila iz oči. Sedaj je razumel, da je prišel giiberiierjev'uradnik ?. namenom, da se mii zahvali in sedaj je vedel, da je bila deklica, ki jo je rešil, gubernator-jeva hčerka. Toda niti malo se ni razveselil te novice, ni bil vesel, da je rešil hčerko tako znamenite osebnosti iz smrtne nevarnosti, kajti takoj je pomislil na to, da bi. ga ta prilika mogla zadržati v Nižnjem Novgorodu dalje časa, kakor je nameraval ostati. In takoj je sklenil, da pod nobenim pogojem ne VtniM 8 SL0YENSK1 TEDNIK No. 358 letih vzbuja vera v to življenje, ki ga hoče gne-sti po osvoji podobi. Morda malce prešerno, s preveliko vero in ljubeznijo,-ali vendar; prihaja polna sií, polna te vere, polna želje po delu, po ustvarjanju. Komaj pa napravi prvi korak, že zadene ob avstrijske žandarje, se zaplete v brezupno borbo z Jerani in Mahniči, plava naposled v onijednein panslavizmu ali v o-troškosti božji, je denuncirana, zaprta, mučena in, če se kdaj vrne, jetična, brez volje, duševno strta. Bila je navdušena za Franca Jožefa, za domovino, za cerkev, za red, za spoštovanje. In če se je skušala kdaj upreti, je bila postreljana, samo zato, da ji potem lahko postavljamo spomenik v Judenburgu, mi. ki smo rešili, ker smo bili vedno lojalni, zvesti, ponižni. Kadar kmet pusti tele ali žrebca za pleme, ga vzgaja z vso ljubeznijo. Daje mu dovolj svobode, da se tudi naskače, vse samo zato, da bi se bolje razvil. Mi smo pa vedno dali svojo mladost izbičati, pohabiti, zapirati. Tako so prihajale generacije, tako je prihajala vsa slovenska mladost na površje. Tisti, ki so se znali prilagoditi, so zlezli naposled v sta- bo odgodil svojega nadaljnjega potovanja. — Gospod poročnik, — nadaljuje uradnik, — po nalogu njegove ekscelence gubernatorja Nižnje-ga Novgoroda vam moram izročiti najH^lsrčnejšo zahvalo, razen tega pa vas njegova ekscelenca prosi, da mu daste priliko, da bi se vam mogel osebno zahvaliti. Po meni vas vabi, da bi prišli danes zvečer k njemu na souper! To vabilo je bilo Vladimlrju Borotinu v najvišji meri neprijetno. Vendar ga ni mogel odbiti, vedel je, da ni dobro, že se človek zameri tako vplivnemu uradniku kakor je bil gubernator Nižnjega Novgoroda. Razen tega pa je bil tudi toliko izobražen, da ni mogel storiti takšne nevljudnosti. Odgovoril je: — Prosim vas, da ponesete njegovi ekscelenci, gospodu gubernator ju moj prisrčni pozdrav in mu rečete, da bom danes zvečer točno — ah, ali vas smem prositi, ob kateri uri je souper? — Souper je ob devetili, — odgovori uradnik, — gospodična Aleksandra pa prosi, da bi gospod poročnik prišel že ob sedmih na čaj! Uradnik se globoko pokloni in odide. — Prišel bom torej okrog sedmih! Mimoza, ki je stopila v tem trenutku v sobo, je našla Vladimirja zelo slabe volje. — To imamo sedaj, — spregovori Vladimir, — tako je, da človek sedaj še ne bo smel storiti dobrega dela. Mlado damo sem obvaroval, da je podivjani konj ni vrgel raz sedlo. Ta stvar pa mi je prinesla poziv za danes zvečer, čeprav bi ml bilo mnogo ljubše prebiti večer v vaši družbi! — Kdo pa je ta mlada dama? — vpraša hitro mlada Japonka, njene oči pa so se zasvetile. Njena strastna ljubezen napram Vladimir ju Borotinu je ves čas njunega skupnega življenja samo rasla in vsako žensko bitje, ki je prišlo v Vladi-mirjevo bližino, je navdajalo Japonko z nekim nemirom. — Gre za hčerko gubernatorja Nižnjega Novgoroda! —• odvrne mladi poročnik. — Ali je lepa? — Na to vprašanje ne morem odgovoriti, — nadaljuje Vladimir Borotin, — kajti če hočem govoriti resnico, moram priznati, da je nisem niti dobro videl. Zadostovalo mi je, da sem jo rešil, totem pa sem hitro odjezdil! — In ti boš šel. ti se boš torej odzval temu vabilu? — Na vsak način se moram odzvati, če nočem da me ne bodo smatrali za nevljudnega! SIcer pa rešinstvo, sanjajoč o bankah, o delnicah, o prijetnem in mirnem domu. Če se je kdo razvijal v politika, je blodil z nejasnimi nazori, šaril okoli s skrivnostnim čebljanjem, se dajal pri-stituirati za primanjkljaje v svoji banki, in se naposled vračal razočaran zaupajoč svojemu narodu. Naša politika se začne pri Tomanovi železnici. Jadrajoč med Scilo in Karibdo, je zadela od obe, in se razbila. Ce je generacija pisala, je opisovala svojo zaljubljenost, slav-čevo pesem, cvetje poljan in se razbijala ob Je-ranu in Mahniču. Ce pa je le ostala sebi zvesta, kakor Levstik, je bila že s tistim trenotkom obsojena na počasen pogin, sanjajoč o zarji, ki vstaja, pa čeprav je ta zarja prinašala le še deževnejše in bolj kislo vreme. V teh časih mnogo mislim na to slovensko mladost, na tisto, ki je stoletja zdela v senci svete Avstrije, ki je s sentimentalnostjo doživljala oseminštirideseto leto, ne zavedajoč se prav dobro takih trenotkov; na tisto mislim, ki so ji veleli preklicati svojem pesmi, tudi na tisto, ki se je vendar le drznila nekaj ponuditi svojfemu narodu, čeprav zelo skromno. Mislim na Levstikovo mladost, mislim na mladost onih, z visoko gospodo ni dobro črešenj zobati, njih ne smemo osorno zavrniti! Japonka ne reče ničesar. Vladimir pa je opazil, da je potrta in slabe volje. Okrog sedmih si je skrbno uredil svojo toaleto. še enkrat je ukazal Dimitriju, naj mu očisti lepo uniformo, obšito z zlatom, potem pa, ko se je 5e enkrat pogledal v zrcalu, je želel 'Mimozi lahko noč in je prosil, naj ne čaka nanj, temveč naj mirno leže k poitku. natorjevi hiši. V Dimitrljevem spremstvu je odšel proti guber- Pri vratih je odpustil Dimitrija in hitro vstopil. Takoj so ga odpeljali v salon in ni minilo dolgo, ko je vstopi gubernator sam. —T* Poročnik Vladimir Borotin, — vzklikne gubernator in iztegne obe roki, — kako naj vam zahvalim?! Storili ste mi največjo uslugo, kar mi jih more storiti človek! -— Gospod gubernator, — odvrne mladi poročnik in s spoštovanjem stisne staremu možu roko, — prosim vas, da ne govorite toliko o stvari, ki jo smatram za popolnoma naravno! Ker sem slučajno jezdli po tisti poti, je bila moja dolžnost, da storim vse, kar je bilo v mojih močeh! Sicer pa se nadejam, da ni zapustila tista malenkost gospodični hčerki nobenih resnejših posledic. Kajti priznati moram, da je bilo od mene precej nevljudno, da nisem niti vprašal, če se Je pripetila gospodični kakšna nesreča. — Bog je mojega otroka obvaroval, — odvrne gubernator. — Sicer pa vas bo gotovo zanimalo, da je šlo tukaj za nihilistovsko delo, ki bi moralo prinesti smrt moji herki! Pomislite, pozneje smo ugotovili, da so konju, sicer zelo pohlevni in ubogljivi živalici, na kateri jezdi moja hčerka, vsak dan na izprehod, po-prinesti smrt moji hčerki! — To je zares ostuden atentat, — vzklikne Vladimir. — Spominjam se, da je konj bil krog sebe, toda bolečine, ki jih je konj pretrpel, lahko pojasnijo vse T — Ah, pravkar prihaja moja hčerka, — reče gubernator in pokaže proti vratom, ki so se pravkar odprla, na pragu pa se je pojavila Aleksandra. — Sedaj pa naj vam ona pove, kako vam je hvaležna! Aleksandra se je svečano oblekla. Nežna bela obleka je objemala njeno prekrasno postavo, čipke na nj4j pa so bile Iz dragocene zelene svile in so njenim temnim lasem krasno prl-stojale. ki smo jim pred nedavnim postavili spomenik v Judenburgu, tudi na. ono mislim, ki je padla na Bazovici. Mislim na to, zakaj predvsem je morala pasti. Sence segajo do nas. Mislim tudi na našo mladost, ki mora iz svete vere osvo-jevati Afriške kolonije. Mislim pa tudi na ono našo mladolfc, ki le vadi že navsezgodaj v blagodejnem ovajanju, prevzemajoč vso bedno zapuščimo svojih krušnih očetov, samo zato, ker je bila že v prvih letih pohabljena, se vlači po svetu, kakor kreten, a zato tembolj zlobna. Vsekdar brez svojega lastnega prepričanja, pripravljena za majhen, prostitucijski denar, za službieo, za toplo sobo napraviti slednjo podlost. Danes more napraviti ljudi poštene samo vera v življenje, v tisto svetlo življenja, ki se je voljno kadarkoli žrtvovati za boljšo usodo človeštva, ne boječ se žandarjev, ne ječ in ničesar. Ali bojim se: kmalu ostarimo tudi mi, in bojim se, da v sentimentalni mladodušnosti postanemo to, kar so danes naši krušni očetje. Življenje ni kakor reguliran prekop, marveč — življenje je kakor gorski potok, ki se razbija po skalovju, pa še vedno najde strugo, da Razen zelenega smaragda ni nosila nobenega nakita, v laseh pa ji je žarela prekrasna rdeča vrtnica. — To je tvoj rešitelj, dete moje, <— vzklikne gubernator in pokaže na Vladimirja. — Naposled se nam je le posrečilo da smo ga našli! Ah, gospod poročnik, zelo ste nam otežkočili priliko, da vam izrečemo svojo hvaležnost! In edino s pomočjo policije se nam je posrečilo, da smo ugotovili, ker ste se naselili v Nižnjem Novgorodu. — Hvala, tisočkrat vam hvala, — spregovori zdajci Aleksandra in z gracijozno kretnjo ponudi mlademu poročniku svojo roko. — če ne bi bilo vas, gospod poročnik, bi'bila sedaj mrtva! Sicer pa, ko to govorim tudi sama premišljujem, če je prav za prav sreča, da ste me rešili — kajti življenje ima za nas vrednost samo tedaj, če nam prinaša srečo, po kateri koprnimo! — Ali pa bi moglo biti pri gospodični drugače? — odvrne Vladimir, se vljudno prikloni in prinese Aleksandrine prste k svojim ustnicam. — Prepričan sem, da nebo gospodični ni odreklo nobene želje, da je vsa sreča, ki si jo more človek samo zaželeti namenjena in shranjena le za vas! — Mar res tako mislite — vsa sreča? — odvrne Aleksandra zamišljeno in upre svoje velike oči v mladega poročnika. Vladimirju pa ni ostalo prikrito, da so se te bujne dekliške prsi po vzdihu dvignile 'in zopet spustile. Dva služabnika sta vstopila in pripravila mizo za čaj. •— Vi boste brez dvoma ostali dalje časa v Nit1" ujem Novgorodu, — reče gubernator, — In prosim vas, da boste med vsem tem časom gost moje hiše! — Ali izvolite še malo sladkorja? — vpraša Aleksandra in vzame s srebrnimi kleščami iz lePe posodice komad sladkorja. — Ah, preveč ste ljubeznjlvi, gospodična, hva' la vam! — odgovori Vladimir. —. Kar pa se vašega vprašanja, gospod gubernator, vam' moral11 na žalost povedati, da jutri zvečer odhajam iz Nli' njega Novgoroda! Pridušen, bolesten vzklik je sledil tem Vlad'-mirjevim besedam. Ta vsklik je izvll iz Aleksandrlnih prsi. Naenkrat kakor da bi jo kaj pičilo, Je prehitro izpu»1'* la sladkor v čaj in topla tekočina je poškroP1111 njeno roko. (Nadaljevanje)- tío. 35S SLOVENSKI TEDNIK nadaljuje svojo pot, in vendar, je lep, ker se v njem voda nikdar ne zasmradi. V teli dneh mnogo mislim na te stvari, in kakorkoli: tudi vere imam mnogo. Nekoč so moje m'sli jadrale po širnih svetovli, danes so utesnjene v skromno domov je* naših vasi, naših delavskih kolonij, kjer na raste jetičen rod, brez Zraka, brez hrane. Ali še vedno je ta rod toliko močan, da prenaša napore, da veruje. In mor-da nas bo ta vera rešila. Samo to vero sem si ohranil v teh dneh. Mislim, da je tudi to dovolj. Morda bodo rodovi kdaj več sanjali, morda si bo nekoč slovenska mladost vendar poiskala Vecjih razgledov, in ne bo več mislila samo o naši bedi, ker o tem ne bo treba, misliti. Miško Kranjec "Slovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires -oOo- INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklieati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor Mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, ¿brnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle llicar-done 51. 2a Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastop-Qiki Slovenskega tednika pri katerih lali-^o poravnate naročnino ali se obrnete do ^jih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri franc Laknarju na Banco Germánico, pri Sfcrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu. Restaurant "OSORIO" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno svadba Vsako nedeljo ples. °eNe ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik 0 EMILIO ŽIVEC SORlO 5085 • PATERNAL DOPISOVANJE Klerikalizem in fašizem Naj mi čitatclji dovolijo, da tudi jaz povem moje mnenje o tem velikem in važnem vprašanju. Večina nas kmečkih sinov, smo dobili zelo napačno izobrazo ter vzgojo. Nikdar se nam ni povedalo prave resnice. Katoliško cerkev so-nam prikazovali kot nezmotljivo. Učili so ljubiti svojega bližnjega in deliti z bratom kruh. Mi kmečki ljudje smo verjeli in tudi delali tako, da so nas pohlevne ovčke lažje izkoriščali. To kar so nas učili, delajo v Rusiji, in skušajo delati v Franciji in Španiji, medtem ko se v Rimu nad tem početjem zgražajo. Kako veliko razočaranje, če pogledamo resnici v obraz. Kakšna nasprostva so med Kristusovim naukom in delom katoliške cerkve. Kdor oboje dobro pozna, si mora biti takoj na jasnem. Lep primer nam je svetovna vojna, ko so si krščanski narodi napovedali vojno in so škofje v imenu iste vere in istega Boga blagoslavljali orožje za bratomorno klanje. Pozneje so nas duhovniki podžigali raz prižnic, naj darujemo za vojno posojilo, da se čimprej pokonča sovražna armada?! Zakaj? Ali niso bili ravno tako naščuvani naši bratje, v Italiji in drugod. Po vseli nasprotujočih se državah so molili po cerkvah, da bi Bog ohranil cesarja in papeža, Tako so v imenu Boga sleparili nas uboge ljudi. Ni še dolgo tega ko so kardinali blagoslavljali italijanske vojake, ki so po nalogu Mussolini ja ponesli rimsko "civilizacijo" v Abesi-nijo. Ali niso po kristusovih navkih tudi črnci naši bratje? Kardinali in škofje so javno molili po cerkvah za sveto Italijo in za njenega od samega Boga poslanega dučeja. Če res Bog pošilja take ljudi na zemljo, da mrcvarijo narode, potem je tudi on fašist, in kako naj potem še verujemo v njega. Ubogi naš zasužnjen narod je na čelu svojega fašističnega škofa Margottija molil za suž-njenje abesineev. Ali ni to norčevanje iz našega ubogega ljudstva ? Rimska civilizacija! Po zaporih trohni čez 60 tisoč političnih kaznjencev, ki nimajo drugega greha kot da so se potegovali za svobodo svojega naroda in za košček kruha zase in za svojo družino. Ali je kdo slišal da bi katoliška cerkev proti temu nasilju kedaj protestirala? Nikoli! Kot piSe Guistizia e liberta v Parizu, je glavni jezuitski tajnik Tacchi-Venturi še slabši kot fašisti sami, ker jim pomaga najti mučilna sredstva, ki jih uporabljajo vprav po srednjeveškem načinu. Italijanski nesramni pesniki, Marinetti, Da-nunzio in drugi pojejo slavo fašizmu, ki z bi-kovko (maganellom) krotijo nedolžno ljudstvo. Cesar Neron da jc znal še vse bolje kaznovati uporno ljudstvo. Da se ni treba ozirati po načinu in metodah, samo da se resnici j o ne-kadnje sanje rimskih imperatorjev. Kako mučijo fašisti svoje nasprotnike: obešajo jih za pete; močijo jim roke v vreli vodi, v brizgajo jim strup, da znorijo; obešajo jim težko stvari za spolovilo; vbadajo jih za nohte. Vse to se dogaja v dvajsetem stoletju rimske civilizacije. Koliko žrtev mora italijanski narod dopro-nesti in mi z njim, vse za blagor fašizma in kle-rikalizma. Koliko delavskih voditeljev je bilo nasilno ubitih in se jim je še poprej odtrgalo spolovilo. Vatikan kar ne inore prehvaliti odrešenika dučeja, da se je na njegovo povelje že toliko* ljudi pomorilo. Sam se hvali, da je italijanska revolucija stala največ žrtev in da mora to še bolj povzdigovati voljo in vero v zmago. V imenu Boga jemljejo narodu svobodo ter ga tlačijo v suženjstvo. Vsaj mi, ki lahko kritično motrimo položaj v Evropi, odprimo oči in bodimo složni ter ne pustimo se zavajati od raznih lažipatrijotov in krivega tolmačenja Kristusovih naukov. A. Brišar KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. A. T. Blenoragija od enega dne, ozdravljena v 48 urah. N". B. Blenoragija trda, brez komplikacij, oz. dravljiva v C tednih. K. L. Blenoragija z bulami, ozdravljiva brez operacije. Bulo so igubijo v 5 dneh. N. K. Mohurni lcatar, ozdravljiv v 10 dneh. A. U. Orkitis podvojene, ozdravljivo v 12 dneh. B. N, Kronična prostatitis, ozdravljiva v 5 tednih. J. G. Odvodnica mehurja, prostatitis, kronični katar mehurja, zdravljenje na različnih klinikah in bolnišnicah po tri leta, se je pri nas ozdravilo v 4 mesecih. Zdravimo vonerično bolezni z vsemi pripo močki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Kvrop in Ameriki. GOSPE sprejemamo v posebnih koiisultorjih, ki ima poseben vhod, Dra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos, Airesu. ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAM6ENA: Naš zavod je obiskovan od mnogih bolnikov s starimi boleznimi, nervoznost, itd. in je zelo lahko — vsaka bolezen ima eno — držati zdrav, liško tajnost. Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni. žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Z a bolnike iz dežele imamo posebne rezervirane sobe, za žensko in za moško, s postoljami od nega pesa naprej na dan. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3.00 )dprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih in] nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 - ■ S IZKUŠENA BABICA filomena beneš de bilik, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I,' nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Jaz se ob Cerkveni vestnik nič ne spodtikai»' Da pa bodo v imenu vere in Boga in doinoV ne nas spravljali na limanice, tega pa prim®' ni ne bodo dosegli nikoli, in mislim da nas J° večina takih. V. . . C! 'P Pozdravljam vse citatelje in citateljice b. ter ostajam udana pravici in resnici! Primorska žena ramo trdo garati, da vživajo drugi in imajo na naš račun nebesa na zemlji. Mi delavci in delavke pa imamo samo vice, tisti ki so po ječah pa pekel. Zakaj nas tako preganjajo in moramo trpeti toliko kr ivic. Zato ker vsi naši predpostavljeni hrepenijo samo po čimvečjih dobičkih, da si z našimi žulji polnijo žepe, in če mi uboga para malo pogodrnjamo proti temu, ko že ne moremo več prenašati krivic, tedaj nas označijo za protidružabne elemente in hajdi v ječo z nami. Toda prišel bo dan plačila, dan obračuna... Če bi bili kristjani res pravi kristjani, v Kristusovem smislu, tedaj bi najprvo papeža pognali v fašistične vrste, kamor edino spada in bi postavili na njegovo mesto res pravega Petrovega naslednika. Ker pa so ti "sveti" možje nedotakljivi in je "greh" kaj takega govoriti, je najbolje da se mi odločimo za drugo pot, kjer bomo našli vero v pravico in resnico... Za danes naj bo zadosti. Če me bo pa še lce-daj razgrelo, bom pa še kaj napisala. Preprosta žena sem, vendar nisem tako neumna, da bi ne videla malo okrog sebe, kaj se dogaja. Če bi hotela vse napisati, kar mi srce narekuje bi bilo premalo enega S. T. Zatorej Vas še enkrat prosim g. urednik, pišite in delajte za nas delavce, kot ste doslej. S tem ne boste nič izgubili, pač pa samo pridobili, če ne na denarju, ker mi ga nimamo, pa na poštenju. Pono- Kot dolgoletna naročnica S. T. pazno čitam vrsto za vrsto ter potem vse dobro premislim. Zato povem tudi jaz moje mnenje o veri in cerkvi. Neka naročnica Vam grozi, da se bo morala odpovedati S. T. Jaz pa Vam rečem urednik, da če boste vsled tega, ker resnico pišeta izgubilo kakega naročnika jih boste pa deset djrugih dobili. Saj tako je prav, da se delavstvu odprejo oči. da bo znalo soditi pravo od nepravega. Koliko ljudi je še, ki ne razumejo, kaj je prav. Jaz pa sem na strani vseh tistih ki pišejo resnico. Omenjena čitateljica pravi na dalje, najbi šli malo po cerkvah pogledati. Res bi bilo dobro, če bi vsi malo bolj pojmovali Kristusov nauk, ki je rekel, da je za dobro reči delati vsaka preprosta hiša dobra. Kristus je bil ubog in je po njegobem nauku treba deliti kruh, žalost in veselje, z bratom brat. Danes pa nas od najvišjega do najnižjega sleparijo in slepomišijo z nami. Podžiga se nas za sovraštvo, ubijanje in vojsko. Matere moramo može in sinove imeti vsak čas na razpolago za ubijanje. Duhovniki vseh sovražnih si držav po blagoslavljajo in molijo za zmago. Saj na ta način bi morali zmešati pamet samemu Bogu. Kdor ima le malo pameti ne bo šel v cerkev, da bi ga tam le še bolj zmedli. Kristus je rekel: Ljubite se med seboj. CASA "GAMBOS" Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil ZIMSKE vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) BUENOS AIRES Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zciravnike zatecite se k Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije • Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacijo in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarclliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka ..pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, noredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edin-, te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas laliko vsai fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MOD' RNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires STRAN 8 SLOVENSKI TEDNIH No. 358 NEKAJ MOJIH PRIPOMB Cenjeni g. urednik! Vsi narodi smo si bratje in sestre. Kam le kam so danes skrili ta nauk. Kakor v nebesih tako na zemlji, molimo. Delavci in delavke mo- sni bomo lahko delavci in delavke v Južni A" meriki, da imamo človeka, ki se neustrašeno 1)°' ri za naše pravice. 358 SLOVENSKI TEDNIK STRAN 3 IZ JUNINA Cenjeni urednik! Upam, da mi oprostite, da sem tako dolgo postal z mojo naročnino. Bili so razni vzroki, J1^ ne kaže tukaj praviti, vendar sem Vain SretU) hvaležen, da mi lista niste ustavili, ki mi Popade. Tu ni nobenega Slovenca, da bi se J Pogovorila v domačem jeziku. ^ _ me zanima razpravljanje o veri in cer-1 1!i se mi zdi to celo potrebno. Bolje je da 0 tem javno razpravlja v listu kot pa v kaki ®°stilni. Jaz se popolnoma strinjam z dopisni-)' ki so proti. Ni nam treba mnogo razuma, da l(hmo, da cerkev danes in vedno podpira samo ^Prijatelje človeštva, tiste ki nas izkoriščajo. evr*i ljudje so prav nalašč pripravni za nečlo-VeŠlio trpljenje, ker so prepričani, da bodo pa ||ai(1 onem svetu imeli nebesa, medtem ko božjih tlačitelji šli v pekel po plačilo. ^ Preprosti ljudje, bi radi bili clopri in poš- Ki, Pari m ker nismo dovolj razsodni, verujemo nas v imenu Boga in domovine sle-V mirnem času skrbno obdelavamo po- V «ste, ki ^ Plačujemo davke itd. v vojnem času pa se Ajenio za vero dom in cesarja. stari oče se je boril proti Turkom in je (.¡v moJ lastni oče se je vrnil iz vojne je-eri> ko mu je bilo komaj 50 let nas je šet otrok b: l'ata pustil same in šel po plačilo na oni svet ^ imam še sedaj v Abesiniji in bogve če se 0 Waj vrnil. ,^ukaj pa so duhovniki metali letalce, da je 111 Mussolini tisti hrabri mož, ki je ponesel 11 križ v Abesinijo. Zato rečem: dovolj te danosti. v . . JUdstvo se mora strezniti in samo soditi kaj Je h, .... 1 av m kaj ni. Povzdigovat] moramo razum ■ Se zavedati, da vse kar je na svetu slabega 11