LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST Leto 1933. Ljubljana, 2. decembra 1933. Štev. 8. 71. Št. 4699. Določbe o vednem češčenju presv. Rešnjega Telesa v ljubljanski škofiji. Ker so bile z apostolsko konstitucijo z dne 10. februarja 1933 končno-veljavno dodeljene župnije dekanij Idrija, Postojna in Vipava ter župnija Bela peč škofijam v Italiji, so v zapovrstnem redu vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa v ljubljanski škofiji nastale vrzeli, ki jih je bilo treba izpolniti, da se bo tudi poslej moglo vršiti to češčenje nepretrgoma dan za dnem. To se je sedaj zgodilo in se razpored objavlja. V veljavo stopi 1. januarja 1934. Da se bo pa češčenje presv. Rešnjega Telesa po vseh cerkvah in kapelah vršilo enotno (Can. 1275), se vnovič objavljajo tozadevne določbe, objavljene v Škof. listu 1904, str. 109—110. Dodane so jim nekatere spremembe. I. Splošne določbe. 1. Javno in skupno češčenje se vrši po dnevi, in sicer od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. 2. Dan češčenja naj se poprejšnjo nedeljo vernikom oznani. Pojasni naj se jim namen in korist češčenja in naj se povabijo k udeležbi. Kjer se zdi primemo, naj se povabilo z oznanili nabije tudi na cerkvena vrata. 3. Zvečer pred dnevom češčenja naj po Ave Mariji četrt ure slovesno zvoni z vsemi zvonovi v župniji, ako je češčenje v župni cerkvi; sicer le pri dotični duhovnijski cerkvi ali kapeli. Zvoni naj slovesno tudi zjutraj ob pričetku. Začetek vsake ure naj naznani veliki zvon. 4. Najsvetejše se izpostavi na velikem oltarju. Oltar naj se kar moč ozaljša. Gori naj na njem vsaj 12 sveč, od katerih mora biti vsaj 6 voščenih. 5. Točno ob 6 zjutraj naj se Najsvetejše izpostavi. Pri tem naj se podeli blagoslov po rimskem obredu, ali pa naj se zapoje navadna pesem za blagoslov. Nato se izmolijo litanije presv. Srca Jezusovega, na kar naj bo, kjer je to mogoče, kratka pridiga. Takoj nato naj bo slovesna sv. maša, če je tam en sam duhovnik; če sta dva ali jih je več, naj bo tiha sv. maša s petjem na koru ali ljudskim petjem. 6. Kjer je več duhovnikov, naj bo ob določeni uri slovesna sv. maša pred velikim oltarjem. Glede te sv. maše so podrobna določila v vsakoletnem škofijskem direktoriju pod naslovom: Missa votiva cantata de ss. Eucharistia occasione adorationis perpetuae. Sv. maši naj se doda kratka primerna pridiga. Vse ostale sv. maše naj se opravijo pri stranskih oltarjih. Ob nedeljah in praznikih naj se služba božja dopoldne in popoldne vrši po navadi; mesto krščanskega nauka se more izbrati evharističen govor; ako okolnosti dopuščajo, naj se popoldanska božja služba odloži za sklep češčenja. 7. Ob javnem izpostavljenju Najsvetejšega se dobi za vsak obisk sedem let in sedem kvadragen odpustka (AAS 1914, 74). II. Č e š č e n j e. 8. Poskrbi naj se, da cerkev ali kapela ne bo nikoli prazna. V javnih cerkvah naj bi bilo vedno najmanj 6 do 10 častivcev, v kapelah 2 do 4. Zato naj se častivci za posamezne ure natančno določijo ali po vaseh ali po stanovih. Šolski otroci naj pridejo ali po šoli ali v opoldanskih urah. Kjer je več duhovnikov, naj bi, kolikor ie mogoče, v posameznih urah po eden (v roketu in štoli) molil z verniki. 9. Župnik ali predstojnik cerkve ali kapele naj skrbi, da vsako uro, ko zvon zapoje, za tisto uro določeni častivci češčenje začno. Določi naj, kaj se bo vsako uro molilo in pelo in v kakem redu; glasno naj se moli vsaj pol ure, in sicer v taktu in zboru, ako častivci znajo čitati. Rožni venec naj se moli le izjemoma. Določijo naj se osebe, ki molitve vodijo in naprej molijo. Nihče ne sme glasno moliti nikakih litanij, razen onih, ki so v Cerkvenem molitveniku. 10. Sklep naj bo slovesen. Če je mogoče, naj bo pred sklepom kratka pridiga. Nato naj se pojo litanije presv. Srca Jezusovega, katerim se doda zahvalna pesem. Blagoslov naj se podeli po rimskem obredu. Če to ni mogoče, naj se litanije glasno molijo, zapoje zahvalna pesem in pesem za blagoslov. Zvonovi naj pri zahvalni pesmi slovesno zapojo. III. Za posebne slučaje. 11. Ob nedeljah in praznikih se češčenje nič ne pretrga, marveč se med službo božjo, tudi med pridigo, nadaljuje. 12. Tudi na svečnico, pepelnico in cvetno nedeljo se češčenje opravi po navadi. Sv. obredi naj se vrše, ako je mogoče, pri stranskem oltarju. Slovesna sv. maša naj bo pri velikem oltarju. Najsvetejše ostane ves čas izpostavljeno, le med pridigo naj se postavi predenj malo banderce. 13. Zadnje tri dni velikega tedna se v dotičnih cerkvah Najsvetejše ne izpostavi posebej, ampak se v določenem redu in načinu časti v četrtek pred oltarjem, kjer so spravljene sv. hostije, v petek in soboto pa pred božjim grobom. Vstajenje bi se moglo nastaviti tako, da se dovrši do 6 zvečer. 14. Na sv. Marka dan in na prošnje dni ostane Najsvetejše v času procesije izpostavljeno; ostane naj v cerkvi nekaj častivcev. Isto velja o dnevih kake druge izredne procesije. 15. Na vernih duš dan se Najsvetejše izpostavi, toda brez sv. maše pri izpostavitvi. Na velikem oltarju in v prezbiteriju naj ne bo nikake črne preproge. Votivna sv. maša v čast presv. Rešnjemu Telesu odpade. Vse sv. maše so de Requie in se opravijo v obleki vijolične barve in pri stranskem oltarju. Slovesna sv. maša de Requie z absolucijo se opravi pred izpostavitvijo Najsvetejšega, torej v zgodnjih jutranjih urah. 16. Ako bi morala biti v nedeljo, na katero pride vrsta za javno češčenje, sv. maša v kaki podružnici, naj se ta sv. maša prenese na prihodnjo nedeljo. 17. Samolastno spreminjanje vrstnega reda vednega češčenja ali zgornjih določb ni dopustno. O vsem tem se je treba obračati na škof. ordinariat. IV. Red češčenja po župnijskih, duhovnijskih in samostanskih cerkvah in kapelah. Mesec in dan mo- litve Mesec in dan mo- litve Mesec in dan mo- litve Cerkev ali kapela Cerkev ali kapela Cerkev ali kapela Jan. Febr. Marec 1 Ljubljana, Trnovo 11 Trstenik 23 Kresnice 2 Dobrava pri Kropi 12 Zabnica 24 Tržič 3 Vel. Gaber 13 Hotič 25 Ljubljana, M. Ozn. 4 Grosuplje 14 Radoviča 26 Vel. Dolina 5 Javorje pri Litiji 15 Bela cerkev 27 Št. Rupert 6 Vrh sv. Treh Kr. 16 Zalilog 28 Leskovec 7 Stari log 17 Liubljana, Sp. šiška 29 Izlake 8 Mozelj 18 Lahovče 30 Hinje 9 Ljubljana, Leonišče 19 Dupl e 31 Velesovo 10 Begunje pri Lescah 20 Le*e 11 Olševek 21 Banjaloka April 12 Borovec 22 Št Vid pri Brdu i Košiča 13 Ljubljana,Zav.sv J. 23 Kolovrat 2 Sv. Trojica nad C. 14 Unec 24 Vavta vas 3 Preddvor 15 Podzemelj 25 Novo mesto, ž. boln. 4 Nemška Loka 16 Sora 26 Uršna sela 5 Dobrepolje 17 Železniki 27 Šmartno o. S., red. 6 Leskovica 18 Ljubljana, Sv. Peter 28 Preioka 7 Zaplana 19 Špitalič 29 Selo, Karmel 8 Nova Štifta 20 Kočevje 9 Brezje 21 Sela pri Kamniku Marec 10 Pod ore/. je 22 Goriče 1 Šmarjeta 11 Blagovica 23 Poljane pri Topi. 2 Skaručna 12 B e j Dobrava 24 Brezovica 3 Št. Jošt n. Vrhniko 13 Vrhpolje p. Mor. 25 Vrhnika 4 Krško 14 Sv. Lenart 26 Mavčiče 5 Top ice 15 Ljubljana, Rakovn. 27 Ljubljana, uršul 6 Šenčur pri Kranju 16 Primskovo pri Kr. 28 Kodeljevo, Ml. dom 7 Bučka 17 Molnik 29 Ljubljana, Rakovn. 8 K^ndija. usm br. 18 Spodnji log 30 Ptče 9 Javore nad Loko 19 Št. Jurje pri Šm. 31 Grublje 10 Selca nad Loko 23 Ihan 11 Osilnica 21 Dobrnič Febr. 12 Sv Gregor 22 Gorje 1 Ljubljana, spl. boln. 13 Sv. Križ nad Jesen. 23 Šmihel. Ub. šol. s. 2 Ljubljana, bog.sem. 14 Ljub jana, Josefin. 24 Stara Loka 3 Trboje 15 Radeče. Mar. dvor 25 Cerklje ob Krki 4 B» gunje pri C. 16 Kadeče 26 Podgrad 5 Koroška Bela 17 Vel. Poljane 27 Nevlje 6 Sela pri Šumb. 18 Stari try ob K. 28 Čatež ob Savi 7 Kočevska Reka 19 Ljubljana, jezuiti 29 Št. Jurij pod Kum. 8 Hotedršica 20 Suhor 30 Stari trg pri Ložu 9 Mirna 21 Stia nje 10 Ljub.jana, Lichtent. 22 Stična Mesec Mesec Mesec in in in dan Cerkev ali kapela dan Cerkev ali kapela dan Cerkev ali kapela mo- mo- mo- litve litve litve Maj Junij Julij 1 Ljubljana, stolnica 15 Št. Vid n. Lj. 30 Kostanjevica 2 Trebelno 16 Zalog pri C. 31 Ljubljana, jezuiti 3 Sv. Križ pri Litiji 17 Topla reber Avg. 1 2 3 4 Kamna gorica 18 Zg. šiška, šol. s. Tunice Ribnica Ljubljana, Marijan. 5 6 7 Ljubljana, Sv. Flor. Davča Št. Gotard 1) 20 21 Zelimlje Kranj, Marijanišče Radna 8 Šmihel pri Nov. m. 22 Babno polje 4 Št. Ožbalt 9 Rakitna 23 Notr. gorice 5 Gora pri Sodr. 10 Javor p. Ljubljano 24 Preska 6 Predoslje 11 Preserje 25 Zasip 7 8 Št. Jakob o. S. Polica 12 Kopanj 26 Kurešček 13 Kočevje, Mar. dom. 27 Dragatuš 9 10 11 12 Gotenica Raka Janče Gozd 14 15 16 Fara ob Kolpi Stara cerkev Nova Oselica 28 29 30 Črnomelj Ljubljana, Sv. Peter Sv. Trojica n. Mor. 17 Ljubljana, Mar. Ozn. 13 Dobovec 18 Lesce Julij 14 Mekinje 19 Breznica 1 Ljubljana, Trnovo 15 D. M. v Polju 20 Dobrova 2 Draga 16 Dolenja vas 21 Jezersko, Sv. Ožb. 3 Komenda 17 Ribno 22 Čatež p. Zapl. 4 Smlednik 18 Št. Lovrenc 23 Krško, kapuc. 5 Ljubljana, Sv. Krišt. 19 Cerklje pri Kranju 24 Ljubljana, križanke 6 Radomlje 20 Žalna 25 Vič 7 Ljubljana,žen. boln. 21 Sv. Križ pri Mor. 26 Tržišče 8 Št. Peter pri N. m. 22 Trebnje 27 Ljubno 9 Golnik 23 Koprivnik p. Koč. 28 Sv. Helena 10 Domžale 24 Št. Jernej 29 Sv. Duh 11 Zdihovo 25 Naklo 30 Rateče-Planica 12 Žužemberk 26 Zg. Tuhinj 31 Kranj 13 Čemšenik 27 Dole pri Litiji 14 Kamnik, franč. 28 Struge Junij 15 Borovnica 29 Stopiče 1 Stara Oselica 16 Češnjice 30 Brdo 2 Š koci jan pri Mokr. 17 Vranja peč 31 Višnja gora Soteska 18 Ljubljana, spl. boln. 3 4 Škocijan pri Turj. 19 Ljubljana, lazaristi Sept. 5 Ježica 20 Prečna 1 Besnica 6 Mirna peč 21 Prežganje 2 Ljubljana, Sv. Jakob 7 Mekinje, uršul. 22 Sodražica 3 Črmošnjice 8 Ajdovec 23 Studenec, blazn. 4 Ljubljana, Josefin. 9 Grčarice 24 Ljubljana, Lichtent. 5 Planina pri Črn. 10 Zlato polje 25 Ljubljana, Sv. Jakob 6 Kranjska gora 11 Lučine 26 Šk. Loka, kapuc. 7 Mokronog 12 Sv. Jošt n. Kr. 27 Voglje 8 Cerknica 13 Štanga 28 Liubljana, Leonišče 9 Homec 14 Št. Vid pri St. 29 Tržič, Dekl. dom 10 Polšnik Mesec ia dan mo- litve Cerkev ali kapela Mesec in dan mo- litve Cerkev ali kapela Mesec in dan mo- litve Cerkev ali kapela Sept. Okt. Nov. 11 Primskovo pri Lit. 19 Golo 26 Rova 12 Velike Lašče 20 Sv. Vid n. C. 27 Ljubljana, Vincent. 13 Boštanj 21 Ljubljana, uršul. 28 Vače 14 Sv. Križ ob Krki 22 Škofja Loka 29 Zapoge 15 Šmarije 23 Št. Urška gora 30 Litija 16 Polhov gradeč 24 Dol pri Ljubljani TA 17 Št. Lambert 25 Sp. Brnik uec. 18 Sv. Planina 26 Jezersko, Sv. Andr. i Jesenice 19 Križe 27 Ig 2 Boh. Bistrica 20 Svibno 28 Črnuče 3 Ljublj., Fr. Mar. m. 21 Brusnice 29 Rudnik 4 Zagorje o. S. 22 Hrastje 30 Lom 5 Metlika 23 Koprivnik v Boh. 31 Radovljica 6 Novo mesto 24 Repnje 7 Mošnje 25 Vinica Nov. 8 Ljubljana, stoln. 26 Bevke 1 Zavod sv. Stanisl. 9 Kamnik 27 Ljubljana, Zav. sv. J. 2 Krka 10 Kokra 28 Muljava 3 Mengeš, zavet. 11 Studenec 29 Poljane nad Loko 4 Št. Janž 12 Škofja Loka, uršul. 30 Trzin 5 Črni vrh n. P. gr. 13 Dražgoše 6 Kropa 14 Grahovo Okt. 7 Trata 15 Zagradec 1 Ljubljana, lazaristi 8 Novo mesto, franč. 16 Adlešiči 2 Dovje 9 Loški potok 17 Sorica 3 Tomišelj 10 Sostro 18 Turjak 4 Ljubljana, Sp. šiška 11 Dob 19 Lipoglav 5 Gor. Logatec 12 Šmartin pri Kr. 20 Krašnja 6 Ambrus 13 Podlipa 21 Sava 7 Bloke 14 Šmartno pri Litiji 22 O vsi še 8 Rovte 15 Moravče 23 Ljubljana. Marijan. 9 Polom 16 Bled 24 Mala Loka pri Ihanu 10 Šmihel pri Zuž. 17 Srednja vas v Boh. 25 Begunje, kazn. 11 Vodice 18 Mengeš 26 Planina pri Rak. 12 Sv. Gora 19 Ljubljana, križanke 27 Sinji vrh 13 Rob 20 Šmartin p. Šm. g. 28 Reteče 14 Lmbljana. Mar dom 21 Dol. Logatec 29 Semič 15 Selo, Karmel 22 Šmartin v Tuhinju 30 Šenkov tuni 16 Boh. Bela 23 Bukovščica 31 Loke pri Zagorju 17 Kovor 24 Žiri 18 Horjul 25 Sv. Katarina V Ljubljani, dne 30. novembra 1933. f Gregorij, škof. 8Q Odloki o odpustkih. Kaj pomeni pri dovoljevanju odpustkov pogoj »visitandi ecclesiam vel oratorium« in »precandi ad mentem Summi Pontificis«? Oni, ki pišejo o odpustkih, niso edini med seboj, kaj naj pomenita ta dva pogoja za odpustke: obisk cerkve in molitev v papežev namen. Sv. oče Pij XI. je na prošnjo kardinala velikega penitencijarja v avdijenci dne 16. junija in 8. julija 1938 odločil: per visitationem ecclesiae vel oratorii publici vel (pro legitime utentibus) semipublici, intelligi »accessum ad hoc vel ad illam (i. e. accessum ad oratorium vel ad ecclesiam) saltem cum intentione quadam generali seu implicita honorandi Deum vel in se vel in Sanctis suis, aliqua adhibita prece et quidem prece praescripta, si aliqua imposita fuit ab indulgentiae largitore vel aliqua qualibet sive orali sive etiam mentali pro cuiusque pietate ac devotione; clausulae vero, precandi ad mentem Summi Pontificis plane satisfieri adiiciendo ceteris operibus praescriptis recitationem ad eam mentem unius, ut aiunt, Pater, Ave et Gloria, relicta tamen libertate singulis fidelibus, ad normam can. 934, § 1, quamlibet aliam orationem recitandi iuxta uniuscuiuque pietatem aut devotionem erga Romanum Pontificem« (S. Poenit. 20. sept. 1933: AAS 1933, 446). Po lem odloku treba ločiti molitev v papežev namen in molitev pri obisku cerkve. Po kan. 934, § 1 je vsakemu dano na voljo, kaj in koliko hoče moliti v papežev namen; pogoju za odpustek zadosti, če moli enkrat Oče naš, Zdrava Marija, Čast bodi. Za obisk v cerkvi veli odlok: Če je cerkveni poglavar, ki je odpustek dovolil, določil molitev pri obisku v cerkvi, moramo moliti tisto določeno molitev; če molitev ni določena, opravi lehko vsak katerokoli molitev, ustno ali tudi samo notranjo, kakor mu' veleva pobožnost. (Določene so n. pr. molitve, ki jih treba opraviti pri obisku v cerkvi, ,za sv. leto 1933.) Popolni odpustek za one, ki se pobožno udeleže slovesne evharistične procesije. Da bi se med verniki poživila in okrepila pobožnost do najsvetejšega zakramenta, je sv. oče Pij XI. dne 8. julija 1933 dovolil popoln odpustek onim, ki se udeleže slovesne procesije s sv. Rešnjim Telesom, če gredo k izpovedi, prejmejo sv. obhajilo in molijo v papežev namen. Procesija mora biti slovesna, pa naj gre v cerkvi ali zunaj cerkve; slovesna pa je procesija tudi tedaj, ko v svečanem sprevodu neso sv. obhajilo bolniku na dom (S. Poenit. 25. sept. 1933: AAS 1933, 478). V naših krajih bolnikom ne prinašamo šv. obhajila slovesno. Odpustek dovoljen za prošnjo do 1)1. Marije Device. Dne 21. julija 1933 je sv. oče Pij XI. dovolil vsem vernikom 300 dni odpustka za vselej, kadar vsaj s skesanim srcem govore: Maria, Mater gratiae, Mater misericordiae, Tu nos ab hoste protege et mortis hora suscipe (S. Poenit. 25. sept. 1933: AAS 1933, 447). 73. Petletne škofove fakultete. Sv. konzistorialna kongregacija je z reskriptom z dne 6. oktobra 1933, št. 101/24 podaljšala ljubljanskemu ordinariju ad integrum annum 1938 vse fakultete, objavljene v »Škofijskem listu« 1929, str. 125—127, oziroma v »Škofijskem listu« 1925, str. 17—23 (spremembe). Št 4001. Fakultete spovednikov in odpustki ob misijonih in duhovnih vajah. 1. Na podlagi petletnih fakultet, podeljenih mi od sv. konzistorijalne kongregacije dne 6. oktobra 1933 za dobo do konca leta 1938, dajem spovednikom sledeča pooblastila: I. Absolvendi a censuris et poenis ecclesiasticis eos qui libros apostatarum, haereticorum aut schismaticorum, apostasiam, haeresim aut schisma propugnantes, aliosve per Apostolicas Litteras nominatim prohibitos defenderint aut scienter sine debita licentia legerint vel retinuerint; iniuncta congrua poenitentia salutari ac firma obligatione supradictos libros, quantum fieri poterit, ante absolutionem, destruendi vel Ordinario aut confessario tradendi. II. Dispensandi ad petendum debitum coniugale cum transgressore voti castitatis perfectae et perpetuae, privatim post completum XVIII aetatis annum emissi, qui matrimonium cum dicto voto contraxerit, huiusmodi poenitentem monendo, ipsum ad idem votum servandum teneri tam extra licitum matrimonii usum quam si coniugi supervixerit. III. Dispensandi super occulto criminis impedimento, dummodo sit absque ulla machinatione, et agatur de matrimonio iam contracto; monitis putatis coniugibus de necessaria consensus secreta renovatione, ac iniuncta gravi et diuturna poenitentia salutari. Item dispensandi super eodem occulto impedimento, dummodo pariter sit absque ulla machinatione, etiam in matrimoniis contrahendis, iniuncta gravi et diuturna poenitentia salutari. IV. Absolvendi ab excommunicatione latae sententiae Ordinario reservata, quam incurrunt procurantes abortum, effectu secuto. (To pooblastilo se daje po kan. 2350, § 1 in 199 § 1.) Ta pooblastila veljajo tudi za spovednike ob duhovnih vajah. Dekane in dekanijske upravitelje za čas poslovanja pooblaščam stalno za zgornje slučaje. 2. Na podlagi istih fakultet podeljujem: a) popolni odpustek (pod pogojem, da sprejmejo sv. zakramente in molijo po namenu sv. očeta šest očenašev, zdravamarij in čast bodi), vsem, ki ob misijonu poslušajo vsaj polovico vseh govorov (pridig); b) odpustek 100 dni vsem, ki pobožno prisostvujejo misijonski pridigi. V Ljubljani, dne 13. novembra 1933. f Gregorij, škof. 75. Št. 4283. _ oi ii Razne fakultete. Kinacije ua odpravljene praznike. Sv. kongregacija zakramentov je z reskriptom z dne 25. oktobra 1933, št. 5520/33, podaljšala ljubljanskemu ordinariju za tri leta fakulteto, dovoljevati binacijo na praznike, odpravljene od papeža Pija X. Recitacija brevirja. Na prošnjo ljubljanskega ordinarija za podaljšanje fakultete, spreminjati dolžnost recitiranja brevirja v kako drugo molitev, je sv. kongregacija koncila z reskriptom z dne 18. oktobra 1933, št. 8006/33, odgovorila: Recurrendum in singulis casibus.— Gg. duhovniki naj zato poslej v teh primerih vlagajo na škof. ordinariat pismene prošnje, 'utemeljene z zadostnimi razlogi, da se bodo mogle poslati na kongregacijo. V Ljubljani, dne 15. novembra 1933. f Gregorij, škof. 76. Zakon o verskem pouku v narodnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah v kraljevini Jugoslaviji:* § I- Verski pouk je obvezen v narodnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah, predava se pa samo učencem priznanih veroizpovedanj. § 2. Verski pouk v narodnih in meščanskih šolah opravljajo pri pripadnikih svoje vere stalni veroučitelji, krajevni duhovniki ali njihovi duhovni namestniki. Krajevne duhovnike ali njihove namestnike predlaga pristojno versko oblastvo banskim upravam v imenovanje ali razrešitev. Duhovnikom ali njihovim duhovnim namestnikom sme dodeliti občina izvestno nagrado. Verski pouk v srednjih in učiteljskih šolah opravljajo pri pripadnikih svoje vere osebe, ki imajo predpisano kvalifikacijo po zakonu o srednjih in po zakonu o učiteljskih šolah. Pristojno versko oblastvo daje glede učiteljev verouka pri postavitvi soglasnost. § 3. Če je veroučitelj v narodnih ali meščanskih šolah službeno ali kako drugače zadržan, da bi opravljal svojo veroučiteljsko dolžnost, mora pristojno versko oblastvo predlagati zanj namestnika. To nadomeščanje je lahko stalno. Če se ne pobriga pristojno versko oblastvo za verski pouk v narodnih in meščanskih šolah in ne poda potrebnih predlogov za imenovanje vero-učiteljev, izda na prošnjo zainteresiranih roditeljev potrebne naredbe banska uprava za narodne, ministrstvo pa za meščanske šole. V narodnih in meščanskih šolah se lahko postavijo tudi posebni veroučitelji s pravico do napredovanja, kakor učitelji osnovnih šol, če je v teh šolah najmanj 20 ur na teden, računaje najmanj po 20 učencev v vsakem razredu ali oddelku. Te veroučitelje postavlja minister za prosveto izmed tistih kandidatov, ki so dovršili bogoslovne nauke in mu jih predlaga pristojno versko oblastvo. V srednjih in učiteljskih šolah se postavljajo stalni veroučitelji samo, če je za ta predmet zadostno število ur na teden; drugače se postavljajo honorarni učitelji. * Službene novime kraljevine Jugoslavije« z dne 17. okt. 1933, št. 237/LXIX/677. — Službeni list kr. ban. upr. drav. ban. z dne 11. novembra 1933, kos 91, str. 1073—1074. Učitelji verouka, najsi imajo uradniško svojstvo ali ne, se morajo pri svojem šolskem delovanju, kakor vsi ostali učitelji, ravnati po šolskih zakonih in naredbah, zlasti po šolskem in učnem redu. Učitelje verouka v narodnih in meščanskih šolah lahko minister za prosveto na predlog banske uprave razreši veroučiteljske dolžnosti, če ne ustreza njihovo delovanje v šoli pedagoško-metodičnim načelom ali če se njihovo vedenje v šoli in zunaj nje ne sklada z občnim namenom te šole. 0 taki svoji odločbi obvesti minister za prosveto vselej tudi pristojno versko oblastvo. § 5. Učni načrt in program iz verouka predpisuje minister za prosveto sporazumno z vrhovnim predstavništvom poedinih veroizpovedanj v kraljevini Jugoslaviji (za katoličane: predsedništvo škofovskih konferenc), in to po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. § 6. Nižji in višji tečajni izpit kakor tudi dopolnilni izpiti se morejo opravljati tudi v privatni srednji šoli (§ 58. zakona o srednjih šolah) in priznati od ministra za prosveto, če to predlaga odposlanec ministra za prosveto. § 7. Suplenti verouka opravljajo strokovni del profesorskega izpita za srednje šole (§ 73. zakona o srednjih šolah) po programu, ki ga določa minister za prosveto in ki ga predlagajo, kakor tudi izpraševalce za ta del programa, cerkvena oblastva. Veroučitelji v narodnih šolah opravljajo poseben strokovni vero-učiteljski državni izpit po § 5. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah, veroučitelji meščanskih šol pa po § 45. zakona o meščanskih šolah. § 8. Enkrat na leto sme pregledati predstavnik pristojnega verskega oblastva, kako se opravlja verouk. § 9. Veroučitelji se premeščajo tako-le: 1. Za premestitev po prošnji v drugo škofijo mora predložiti prosilec soglasnost verskega oblastva; 2. za premestitev po prošnji in službeni potrebi v isti škofiji ni treba soglasnosti verskega oblastva; 3. za premestitev po službeni potrebi v drugo škofijo pribavi minister za prosveto soglasnost verskega oblastva obeh škofij. 4. Premestitve, odpustitve in upokojitve zaradi storjenega kaznivega dejanja odreja ministrstvo za prosveto po zakonu o uradnikih. § io. Odredbe o opravljanju verskih dolžnosti učencev predpiše minister za prosveto sporazumno s pristojnim verskim oblastvom. § n' Čisto dijaška društva ne smejo biti na plemenski ali verski podstavi. Zunaj šole so učenci lahko člani verskih društev svoje verske zajednice samo zaradi gojenja verskih čuvstev in moralnih naukov. § 12. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Št. 4112. v Število tedenskih veroučnih ur na osnovnih šolah. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 17. julija 1933, 0. n. br. 48491, je bil počenši s šolskim letom 1934/35 predpisan nov učni načrt za osnovne šole, v katerem je bila določena verouku v 1. in 2. razredu po ena tedenska ura. V zvezi s tem odlokom je ministrstvo prosvete izdalo nov odlok dne 30. septembra 1933, 0. n. br. 63468, s katerim se prvi odlok spreminja v toliko, da sta za verouk tudi v 1. in 2. razredu določeni po dve tedenski uri, kakor doslej. Odlok je sporočila škof. ordinariatu kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani z okrožnico z dne 12. oktobra 1933, IV. No. 13863/1 in se odlok s tem daje na znanje vsem dušnim pastirjem in katehetom. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1933. f Gregorij, škof. Št. 4183. v Šolski počitniški dnevi in prazniki. K odloku kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 12. januarja 1933, IV, No. 671/1 (Škof. list 1933 str. 17 sl.) je odredila ista banska uprava dne 29. septembra 1933, IV, No. 12.747/11, k točki 4 a (Verske vaje) sledeče besedilo: »Verske vaje se vrše v šolskem letu trikrat, oziroma štirikrat na tistih šolah, kjer je bilo to doslej v navadi.« Ista kr. banska uprava je z dopisom z dne 20. oktobra 1933, IV, No. 14.291/1, opozorila škof. ordinariat glede določanja dnevov verskih vaj; »Za določitev pouka prostega časa v svrho prejema zakramentov je pristojno upraviteljstvo šole. Katehet predlaga ta čas sporazumno s predstoj-ništvom cerkve, župni urad sam pa nima pravice določiti tak dan.« — To opozorilo je povzročil konkreten slučaj samolastne določitve šolske spovedi in obhajila ob ljudskem misijonu v neki župniji. To se naznanja župnim uradom in veroučiteljem zaradi ravnanja. V Ljubljani, dne 30. novembra 1933. f Gregorij škof. Št. 4809. Služba božja 17. decembra 1933. Ker je letos dne 17. decembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja, nedelja, se odreja glede obhajanja praznika sledeče: 1. Na ta dan je slovesna sv. maša z zahvalnico »Tebe Boga hvalimo« in z molitvijo za kralja. (Cerkveni molitvenik str. 221 in 365.) V- pridigah naj se verniki opozore na krščansko dolžnost moliti za kralja. (Prim. 1 Tim 2, 1 2; 1 Petr 2, 13 sl.) 2. Kjer je v župniji ena sama služba božja, naj bo ta obenem šolska služba božja, če se ne začne pred osmo uro. Če se vrši običajna služba božja pred osmo uro, naj se preloži na poznejši čas; če to ni mogoče, naj se binira. 3. Kjer je prva božja služba pred osmo uro, se opravi zahvalnica pri drugi božji službi. 4. V ostalem vide Škof. list 1931, str. 76—77. V Ljubljani, dne 22. novembra 1933. f Gregorij, škof. 80. Št. 4794. Bratovščina sv. Družine. Ker se zopet bliža praznik sv. Družine (nedelja v osmini Razglašenja Gospodovega), naročam gospodom dušnim pastirjem, ki niso lani poživili ali nanovo upeljali bratovščine sv. Družine, da to zanesljivo store letos. Opozorim jih na poziv »Poživimo bratovščino sv. Družin e!«, na Pravila te splošne družbe krščanskih družin v čast sv. Družini na-zareški in na N a v o d i 1 o glede upeljave in vodstvo te bratovščine v »Škofijskem listu <•: 1932, str. 103 sl. V tekočem letu je priglasilo osrednjemu vodstvu število posvečenih družin in članov le 37 župnij — kar je vsekako premalo. Nobena druga bratovščina ne more nadomestiti te bratovščine sv. Družine, pač pa ji morejo dati druga verska združenja večjo moč in veljavo. Ni treba dokazovati, da uprav ta bratovščina lahko postane matica za vso katoliško akcijo v župniji. Zato se, gospodje, z vso vnemo poprimite poživitve, upeljave in razširitve te pobožne družbe. Zgled nazar^ške Družine mora v vsako našo družino! Radi odpustkov je pa tudi treba, da naznanite vsako leto — vsaj do konca majnika — koliko družin — in s kolikimi člani! — se je posvetiio v vaši župniji zadnji družbeni praznik varstvu in vodstvu sv. Družine. (Prim. »Škof. list« 1933, str. 32!) Sprejemnice se dobe pri škofijskem ordinariatu, tiskovine za družbene knjige pa v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. V Ljubljani, dne 30. novembra 1933. t Gregorij, škof. Št. 4126. 81. O urejevanju gospodarstva z gozdovi. Izšla je knjižica: O urejanju gospodarstva z gozdovi. Poljudno navodilo za posestnike manjših gozdov in za upravitelje samoupravnih, solastninskih, nadarbinskih in drugih gozdov, ki so pod posebnim javnim nadzorstvom. — Sestavil ing. Viktor Novak. Ljubljana, 1933. Cena 30 Din. Po novem zakonu o gozdovih iz 1. 1929 si morajo oskrbeti vse cerkve, nadarbine in mežnije, ki imajo gozde, gospodarske programe oz. načrte za sečnjo. Brez strokovnega znanja pa je to nemogoče. Zato v pouk dobro služi pričujoča knjižica, ki razlaga vse, kar je treba pri gozdnem gospodarstvu vedeti; govori namreč o namenu urejevanja gozdov, o posestvenih razmerah, o zalogi lesa, o prirastku, o varstvu gozdov, o načinu gospodarjenja, o obratovalni dobi, o lesni množini, ki naj se poseka, o načrtih za posekanje in vzgajanje gozdov. Spis zaključujejo zgledi, pripomočki, vzorci in predpisi. Iz navedene vsebine je razvidna važnost in vporabnost knjige. Ker ima vsaka župnija kak gozd, naročam, naj vsak župni urad knjigo kupi in plača iz cerkvene imovine. Naroči jo lahko tudi po škof. ordinariatu. V Ljubljani, dne 30. novembra 1933. f Gregorij, škof. Št. 3789. Spisovanje matic in njih kopij. Škofijski ordinariat je z okrožnico z dne 22. septembra 1933, št. 3789, naročil dekanijskim uradom sledeče: 1. Matični uradi morajo spisovati matice in njih kopije na predpisane tiskovine (ki se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani). Zadnje čase se dogaja, da nekateri matičarji pošiljajo škofijskemu ordinariatu kopije, spisane na navadni pisarniški papir. 2. Pri kopijah naj se vselej pusti prva stran prazna. Na prvi strani naj bo le ime župnije in letnica rojenih, poročenih ali umrlih. Varčnost v tem pogledu ni na mestu, ker povzroča pri ordinariatu ob raznih raziskavanjih veliko zamudo časa. 3. Kopije naj se spisujejo za vsako leto posebej in ne za več let skupaj, ker se zbirajo in hranijo v škofijskem arhivu po letnikih. Tudi v tem pogledu varčevanje papirja dela le neprilike osebju škofijskega ordinariata. 4. Pozakonitve per subsequens matrimonium se spisujejo na predpisanih tiskovinah in se pošiljajo škofijskemu ordinariatu. 5. Ker se matice pišejo za stoletja, naj bodo pisane kolikor mogoče razločno. 6. Matice in njih kopije se spisujejo v državnem jeziku. Pripominja se, da se bodo matice, ako ne bodo ustrezale gornjim določilom, vračale dekanijskim uradom v oskrbo novih prepisov. To se sporoča tudi vsem matičnim uradom v svrho ravnanja. V Ljubljani, dne 30. novembra 1933. f Gregorij, škof. Izjava. Oglasnik lavantinske škofije je v štev. 8 letošnjega letnika na str. 77 objavil sledečo izjavo: Da se moja izvajanja, objavljena v raznih člankih mesečnika »Beseda« in tednika »Delavska Pravica« ne bodo razlagala kot da so naperjena proti cerkveni avktoriteti ali nauku, ki ga v gospodarskem in socijalnem redu zagovarjajo novejše papeške socijalne okrožnice, lojalno izjavljam, da nisem imel namena vzbujati s svojimi publikacijami nezaupanja do cerkvene avktoritete glede reševanja socijalnega vprašanja. V Novi cerkvi, dne 23. avgusta 1933. Franc Šmon, kaplan, 1. r. Ko objavljam to izjavo, izražam obenem željo, naj bi bila to tudi izjava »Besede« in »Delavske Pravice«. Bodimo prepričani, da delo za delavstvo ne bo imelo pravega uspeha, če ne bomo s spoštovanjem sprejemali so-cialno-etičnih navodil Cerkve. V Ljubljani, dne 30. novembra 1933. f Gregorij, škof. Št. 4668. Razmejitev župnij. Z apostolsko konstitucijo »Quo Christi fideles« z dne 10. februarja 1933 (AAS 1933, str. 456—457) se je končnoveljavno izvršila odcepitev nekaterih župnij od ljubljanske škofije in priključitev istih videmski, go-riški in tržaški škofiji (vide Škofijski list 1933, str. 55—57). Po tej razmejitvi pa je ostalo nekaj vasi oziroma hiš od župnij, ki so pripadle škofijam v Italiji, na jugoslovanski strani. Da se izvrši definitivna priključitev teh vasi oz. hiš bližnjim župnijam v Jugoslaviji, naroča škofijski ordinariat vsem dotičnim župnim uradom, da čimprej semkaj sporoče natančne podatke teh vasi: imena posameznih vasi, število hiš, število članov posameznih hiš, župnijsko pripadnost pred razmejitvijo ter ime župnije, iz katere se sedaj te vasi oz. .hiše upravljajo in dejansko nanjo meje. V Ljubljani, dne 30. novembra 1933. f Gregorij, škof. Št. 3657. 85. Pripadnost grkokatolikov v Sloveniji. Škofijski ordinariat v Križevcih se je z dopisom z dne 7. septembra 1933, št. 1047/33, obrnil na tukajšnji ordinariat s prošnjo, da objavi naslednje: »Vsi grkokatoliki, ki prebivajo na ozemlju Slovenije, spadajo, dokler nimajo tam svojega posebnega duhovnika, pod oblast grkokatoliškega župnijskega urada sv. Cirila in Metoda v Zagrebu.« To se s tem objavlja župnim uradom zaradi ravnanja. V Ljubljani, dne 3. novembra 1933. f Gregorij, škof. Razne objave. Opozorilo. List „Mladi plamen«, delavski mladinski list, zavzema že dalje časa tako sovražno razredno stališče, da se nikakor ne sklada s krščanstvom. Zato se ne more več prištevati med krščanske liste. Samoupravne doklade. Na razna vprašanja se župnim uradom sporoča, da naj nadarbinarji naznanjajo škof. ordinariatu ne samo vplačila dopolnilne prenosne takse, ampak tudi samoupravne doklade, ker mora po § 7. kongrualnega zakona z dne 19. septembra 1898, drž. zak. št. 176, država te izdatke povrniti. Po novem občinskem zakonu namreč dušni pastirji niso več oproščeni občinskih doklad. Da torej dosežejo dušni pastirji zakonito kongruo, morajo prositi za povračilo vplačanih doklad. Jugoslovansko finančno pravo. Tiskarna »Merkur« d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23, namerava izdati knjigo pod gornjim naslovom, napisano od Štefana Sušeč, načelnika finančnega oddelka v p. Knjiga bo obsegala 360 strani in bo nudila razen zakonov, uredb, pravilnikov itd. tudi potrebna pojasnila vsakomur, ki bo iskal informacije o zemljiškem davku, zgradarini, pridobnini, retnini, družbenem davku, uslužbenskem davku, o splošnem in skupnem prometnem davku, o davku na luksus, na neoženjene osebe in o vojnici; dalje materijo o drž. trošarini in zakonu o taksah. V taksnem delu bo knjiga posebno priročna za župne urade. — Že iz povedanega je razvidno, da bo knjiga zelo dobro služila vsem župnim uradom. Priporočamo zato nje nabavo že v subskripciji (80 Din). Pozneje bo stala 100 Din. Naroči naj se takoj pri zgornjem naslovu. »Kronika ljubljanskega mesta«. Ljubljanska mestna občina bo začela izdajati revijo z zgornjim naslovom. Poleg številnih ilustracij jo bodo krasile slike v bakrotisku in večbarvne umetniške priloge. Sodelovali bodo najuglednejši znanstveniki, književniki, slikarji, glasbeniki in arhitekti. Izhajala bo štirikrat na leto na 120 straneh v eni številki in bo stala celoletno 60 Din. — Ko priporočamo naročbo, vabimo naročnike, da se priglase potom škofijskega ordinariata, ker se bo del naročnine vrnil v sklad Duh. podpornega društva. Orglarska šola. Tej številki lista so priložene položnice za plačilo prispevkov cerkva za Orglarsko šolo 1. 1934. Župni uradi naj dolžni znesek (4 Din od 100 duš) čimprej nakažejo. Ker je šola navezana samo na te prispevke, naj bi večje župnije prispevale več kot dolžni znesek 200 Din. 87. Slovstvo. Dr. Jakob Aleksič: Stanovska država. Po načelih okrožnice Quadragesimo anno . Maribor 1933. Tiskala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena 12 Din. Priporočamo. Monsig. dr. Karel Weczerzik-Planheim: Rom. Amtlicher Reiseführer. Dunaj 1933. V založbi: Offizielles katholisches Pilgerfahrtenkomitee, Wien VIII. Piaristengasse 43. — Vsem, ki nameravajo potovati v Rim, se mora ta vodnik najtopleje priporočiti, ker presega vse dosedanje tovrstne, kar zadeva popolnost in zanesljivost. Romar bo našel v njem vse zaželene podatke o spomenikih krščanskega in poganskega Rima. »Knjižice«. Salezijanska družba na Rakovniku je začela izdajati drobne knjižice, po dve na mesec. Zvezki ene zbirke bodo podajali čtivo, ki naj pospešuje rast duhovnega življenja v duši, zvezki druge zbirke pa bodo poljudno razpravljali O' verskih resnicah ter o vprašanjih, ki so ž njimi v zvezi. Vsaka knjiga bo obsegala vobče po 32 strani in stala 1 Din. Več je razvidno iz prospektov. Priporočamo. Dr. Franc Ušeničnik: Pastoralno bogoslovje. 591 strani. Druga popravljena izdaja. Ljubljana 1932, založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani, nevezana 140 Din, polplatno 160 Din, polusnje 180 Din. — Pisatelj upošteva v popravljeni drugi izdaji najnovejše odloke Svete Stolice o krščanskem zakonu, o vzgoji, o duhovnih vajah, o katoliški akciji in socialnem vprašanju. Dodal je tudi več novih odstavkov, tako: duhovno vodstvo mladine, pastoralni obiski v družinah, liturgično življenje v župniji, delavsko vprašanje, društveno delovanje. Knjiga govori v prvem delu o osebi dušnega pastirja, v drugem o dušnem pastirju kot voditelju krščanske občine. — Druga nič manj važna knjiga, od istega pisatelja je Liturgika, ki obsega 373 strani in stane nevezana 96 Din, polplatno vezana 110 Din, polusnje 125 Din. — Je to sedaj prva, strokovno znanstveno* pisana katoliška liturgika, ki obdelava vsa liturgična vprašanja in vse zunanje obrede svetih opravil. Koliko ogromnega gradiva je pisatelj obdelal v tej knjigi, razvidimo že iz pregleda vsebine. Pisatelj je preštudiral starejše in novejše liturgično slovstvo, vse kritično presodil, kar ustreza duhu cerkvene liturgije. — Obe knjigi sta namenjeni v prvi vrsti kandidatom duhovniškega stanu kot navodilo za poznejše dušnopastirsko delovanje. Pa tudi dušnim pastirjem bo knjiga zanesljiva vodnica pri izvrševanju njihove službe. — Važno za gg. duhovnike je dovoljenje obeh škofijskih ordinariatov (ljubljanskega in mariborskega), da se Ušeničnikovo Pastoralno bogoslovje in Liturgika sme nabaviti za župne urade in župnijske knjižnice s cerkvenim denarjem. V tem primeru ostane knjiga v župnem uradu za uporabo na razpolago vsem dušnim pastirjem dotične župnije. — Obe knjigi vnovič kar najtopleje priporočamo. Red in pravilo maše z vlogami. — Za širjenje liturgičnega gibanja med ljudstvom je ta liturgični molitvenik zelo pripraven; obsega v slovenskem prevodu maše za vse nedelje in praznike, tako da ljudstvo lahko sledi mašniku in opravlja skupno ž njim mašno daritev. — Naroči se v misijonski pisarni v Ljubljani, Semeniška ulica 2, ali v knjigarnah. Stane broširana 20 Din, na deset izvodov eden povrhu. 88. Škofijska kronika. Za upravitelja dekanije Cerknica je bil imenovan Alojzij Wester, župnik v Grahovem pri Cerknici. Podeljeni sta bili župniji: Ježica Janezu P u c e 1 j u , župniku pri Sv. Vidu nad Cerknico, ki je bil na župnijo umeščen dne 21. novembra 1933, in Zagorje ob Savi Francu M a r k e ž u, žup. upravitelju na Vinici. Umeščena sta bila: dne 23. septembra 1933 na podeljeno mu župnijo Šmarije Anton Ravnikar, kaplan-ekspozit na Grosupljem, in dne 1. decembra 1933 Valentin Sitar, župnik v Zagorju ob Savi, na podeljeno mu župnijo Preddvor. Prezentirani so bili: Ivan St raj h ar, župnik v Borovnici, za župnijo Cerknica (umeščen 7. novembra 1933); Karel žužek, župnik pri Sv. Trojici nad Cerknico, za župnijo Sv. Vid nad Cerknico; Ivan Platiša, kaplan v Komendi, za župnijo Smlednik, Franc Majdič, župnik v Motniku, za župnijo Sodražica, in Ciril Jerina, kaplan v Zagorju ob Savi, na župnijo Borovnica. Imenovani so bili za honorarne veroučitelje: Ivan Kraljič, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, za I. drž. realno gimnazijo v Ljubljani; dr. Viljem Fajdiga, kaplan v Škofji Loki, ter Alojzij K o š m e r 1 j, stolni vikar v Ljubljani, za III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani in dr. Pavel Simončič, vikar v Kranju, za drž. realno gimnazijo v Kranju. Premeščen je bil Anton Gole, kaplan v Kovorju, za kaplana-ekspo-zita na Grosuplje. Konkurzni izpit so dovršili: Mirko Bartol, kaplan v Preserju; Anton Dodič, kaplan v Škocijanu pri Mokronogu; Jožef Kapus, kaplan v Dolih pri Litiji, Franc Klopčič, žup. upravitelj v Osilnici; Jožef K r e i n e r, žup. upravitelj v Polomu; Anton Pipa, ekspozit v Košiči; Pavel Podbregar, ekspozit na Muljavi; dalje: Janez Habjan, žup. upravitelj na Gori pri Sodražici; Tomaž Javornik, župni upravitelj v Javorju pri Litiji; Jernej Kovič, žup. upravitelj na Polšniku; Alojzij Krisch, žup. upravitelj v Borovcu; Janez Pogačar, žup. upravitelj na Dobovcu, in Henrik W i 11 i n e , žup. upravitelj v Planini pri Črnomlju. Ordinacije: Višje redove sta prejela: Subdiakonat dne 23. septembra 1933 fr. Norbert Klement, 0. Teut., diakonat dne 12. novembra 1933 pa fr. Marija Jožef Schneider, O. Cart. Umrl je Janez N e m a n j i č, župnik v pok., v Metliki dne 3. oktobra 1933, v starosti 70 let. Naj v miru počiva! Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 2. decembra 1933. f GREGORIJ, škof. Jože Jagodic, v. d. ravn. Vsebina: 71. Določbe o vednem češčenju Sv. Reš. Tel. — 72. Odloki o odpustkih. — 73. Petletne škofove fakultete. — 74. Fakultete spovednikov ob misijonih. — 75. Razne fakultete. — 76. Zakon o verskem pouku. — 77. Število tedenskih veroučnih ur. — 78. Šolski počitniški dnevi in prazniki. — 79. Služba božja 17. decembra 1933. — 80. Bratovščina sv. Družine. — 81. 0 urejanju gospodarstva z gozdovi. — 82. Spi-sovanje matic :in njih kopij. — 83. Izjava. — 84. Razmejitev župnij. — 85. Pripadnost grkokatolikov v Sloveniji. — 86. Razne objave. — 87. Slovstvo. — 88. Škofijska kronika. Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč.