s-'j UALLCQ...
NO. 247
Domovi ima
MiVl
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
National and Internationa] Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 26. 1961
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LIX — VOL. LIX
Sovje!! dolžijo ZDA vmešavanja v Kongo
Združene države naj bi pritiskale k sklenitvi sporazuma Adule ini čombeja, da
bi zadnjega rešile pred uničenjem.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Sovjetski zastopnik pri ZN Valerijan Zorin je na tiskovni konferenci obdblžii! Združene države, da so mimo Varnostnega sveta organizirale mirovno “konferenco” mod predsednikom kongoške vlade Ciirilom Adule in predsednikom Katan-ge Mojsejem čombejem. Namen te konference naj bi bil rešiti čombeja pred popolnim porazom v boju z Združenimi narodi.
Predsednik kongoške vlade Adula sam je odločno zanikal vsako ameriško vmešavanje v razgovore s čombejem in izjavil, da je bila to čisto domača kongoška zadeva, čombe je v izjavi objavljeni v Brazzavil-lu, glavnem, mestu republike Kongo, nekdanjem Francoskem Kongu, trdil, da se je A-dula za vsako reč obračal po nasvet na ameriškega poslanika Gullibna. Namestnik glavnega tajnika Združenih narodov R. Bunche ki je delno sodeloval pri pripravi sestanka Adule s čombejem je zatrjeval časnikarjem, da niso Združene države nikdar skušale izvajati nanj kakršne koli vpliv glede njegovega dela
V	okviru ZN Vseh 16 let, odkar je v službi Združeniih narodov.
Katanga dogovora ni potrdila
LEOPOLDVILLE, Kongo,— Katanška vlada je zavrnila potrditev dogovora čombeja z Adulo in izjavila, da čombe ni imel pravice dogovor podpisati brez predhodnega pooblastila. Izjavila je, da mora dogovor potrditi katanška skupščina, potem bo šele veljaven.
V	krogih ZN smatrajo dogovor za obvezen za obe strani, čombe si je izgovori1 10 dni časa, da uredi vprašanje potrditve dogovora, predsednik vlade Konga Adula, pa zahteva, da Čombe pokaže že jutri, da bobe izpolniti dogovor.
V smislu dogovora morajo Priti jutri sem senatorji in poslanci iz Katange, ki so bili izvoljeni! v osrednji parlament. Doslej se zasedanja tega niso udeleževali.
ŽVoui grobovi
Frank Terdan
V	nedeljo je v Mt. Sinai bolnišnici umrl 62 let stari Frank Terdan z 1085 E. 71 St., doma v vasi Blate pri Ribnici, od koder je prišel 1. 1926. Sedaj je bil v pokoju, poprej je več let delal pri Willard Storage Battery Co. Tukaj zapušča ženo Angelo, roj. Mihelič, doma iz vasi Otavice, sinova Franka in Freda ter 4 vnuke, v Ljubljani pa sestro Marijo Grunt. Bil je član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 10:30 iz Zakrajsko-vega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih.
Jakob Habat
V	Lakeside bolnici je preminul 65 let stari Jakob Habat s 466 E. 143 St. V Charlston, 111., zapušča hčer Elso Nergand, vnuka Terry-a in brata Franka, tukaj pa prijateje — družino Frank Čebul. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zv. v Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavodu na 458 E. 152 St, potem bo truplo poslano v Chicago, 111., kjer bo pogreb. Tukaj je bival 45 let. Rojen je bil v Trzinu pri Domžalah, kjer zapušča brata Tomaža in druge sorodnike.
Mary Sporcic
Po daljši bolezni je po enem dnevu v Euclid Glenville bolnišnici preminula Mary Sporcic, roj. Pappas, stara 77 let, stanujoča na 750 E. 232 St v Euclidu, O. Bila je vdova, soprog John je umrl leta 1932. Tukaj zapušča sina Michaela, hčeri Barbaro Hočevar in Mary Hendrix, 5 vnukov in 4 pravnuke. Rojena
Kardinal Wyszynski protestira proti yladne-vmešavanju v verske ,zadeve
VARŠAVA, Polj. — Komunistični režim poljskega diktatorja Gomulke ima navado, da sproži vsako jesen nov prepir s katoliško cerkvijo. Letos ga je s tem, da je hotel cenzurirati katekizem za ljudske šole in nastavljati veroučitelje po šolah. Poleg tega je oviral dovoljeno delovanje katoliških redov.
Poljski škofje niso mogli molčati. Kot nalašč je na njihovo željo poslal kardinal Wyszynski ostro protestno noto, kjer obtožuje režim, da krši ustavo, nekatere človeške pravice in versko svobodo v cerkvenih poslopjih. Kardinal je naslovil protest ne na Gomulko, nego na predsednika poljskega parlamenta. Na papirju je namreč poljskai vlada odgovorna p o 1 j s k emu parlamentu.
'S'Sf «AS” KENNEDYEVA OBLJUBA JE
RAZVESELILA BERLINČANE
PORAST DOHODKOV
WASHINGTON, D. C. — Zobozdravniki v Združenih državah zaslužijo povprečno 83 cd-stotlkov več kot so leta 1929, zdravmakii pa okoli 157 odstotkov.
ga pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob 9:15 v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
Anna Kolic
V Metropolitan General bolnišnici je umrla preteklo soboto 54 let stara Anna Kolic, roj. Yoeks, s 1564 E. 31 St, doma v Glenkoe v Ohio. Bila je vdova Steva, ki je umrl v preteklem juniju, mati Margie Cizel, Steva, Katherine, Younis in Tonya ter 7-krat stara mati. Pogreb bo iiz Grdinovega pogreb, zavoda
BERLIN, Nem.— Gen. Lucius Clay, predsednikov osebni zastopnik v Berlinu, je izjavil v razgovoru s sodelavcem “Mor-genpost”, da je trdno prepričan, da nočeta vojne ne Zahod ne Sovjetska zveza in da zato leta 1962 ne bo prišlo do vojne zaradi Berlina, čeprav bomo doživeli nekaj “tesnih trenutkov”.
Zahodni Berlin je zagotovil, da bo ameriška vojaška posadka 6,500 mož ostala v mestu in da je sposobna skrbeti za njegovo varnost.
Predsednik Združenih držav je v posebni božični poslanici Zahodnemu Berlinu izjavil, da bodo ameriške sile ostale v Berlinu še dolgo in da bo Zah. Berlin ostal “še mnogo let žarek svobode”. — Ameriški protest pri Sovjetih.
BERLIN, Nem. — Prebivalstvo Zah. Berlina, ki živi pod stalnim pritiskom komunističnih groženj, se je razveselilo obljube predsednika Združenih držav Kennedya. da bodo Združene države ostale na strani Zah. Berlina, “dokler ne bo resnično dobre volje med ljudmi in jih ne bodo zidovi delili”. Berlinski župan Willie Brandt se je predsedniku za njegovo božično poslanico Zah. Berlinu zahvalil v posebni brzojavki in ga zagotovil, da se čutijo Berlinčani tesno povezane z ameriškim ljudstvom.
(Kljub napetosti in kljub zidu
so Berlinčani v zahodnem delu mesta Božič praznovali po starem običaju, pri tem pa mislili na svoje sorodnike in rojake onstran zidu v Vzhod. Berlinu, do katerih niso mogli. Rdeče straže vzdolž zidu niso pustile nikogar preblizu zidu. Ob zidu na strani | Zah. Berlina je bila postavljena vrsta božičnih dreves, ki so bila | čez praznike razsvetljena.
Ameriški protest
poslanik v Bonnu je v posebni j
, njih z Moskvo o vprašanju bo-noti ostro protestiral pri sovjet-j dočnosti Berlina sta se pred_
skem poslaniku v Vzhod. Nemčiji zaradi težav, ki so jih vzhodnonemške mejne straže v Berlinu delale ameriškemu poveljniku v Berlinu gen. Watsonu. Ta je hotel pretekli četrtek v vzhodni del mesta k sovjetskemu poveljniku polk. Solovjevu na domenjeni razgovor. Ob prehodu skozi zid so vzhodnonem-
je bila v Vidisevcu pri Glini na na E. 62 St. danes dopoldne ob Hrvatskem, kjer zapušča več so- devetih, v cerkev sv. Johna Can-rodnikov. Tukaj je bivala 48 let. !this ob 9:40, nato na Kalvarijo. Pogreb bo v četrtek ob osmih iz .
Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 453 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo.
Štefan Tovornik
V soboto je umrl na svojem domu na 1042 E. 67 St. 46 let stari Štefan Tovornik, doma na Hrvaškem, od koder je prišel sem 1. 1956. Zapustil je ženo Margareto, sina Štefana, hčer
Milich Djurkovich
Pretekli četrtek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 47 let stari Milich Djurkovich s 1618 E. 34 St., doma v Trsteniku v Srbiji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1950. Zapustil je ženo Marijo in sina Dragoljuba. Zaposlen je bil pri Fisher Body Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. danes ob 12:30 pop. v cerkev sv.
Agnes in tri brate (v Jugosla-.Save ob enih, nato na rusko viji). Zaposlen je bil pri J. He- pravoslavno pokopališče sv. Teo-cker Co. Pogreb bo z Grdinove-^dozija.
PotupEska v skrbeh zs kolonialna posest!
Vprašanje upora v Angoli je
pred NZ, Timor lahko vzame
vsak čas Sukamo, Makao pa
Mao.
LIZBONA, Port. — Med tiste prestolice, ki so imele slabe božične praznike, spada gotovo Lizbona. Ni še Portugalska prebolela udarca, ki ga je doživela v Indiji, že si slika strahove na steni, kadar pomisli na svoje o-stale kolonije. Kadar misli portugalska vlada na Angolo, misli tudi na indijske čete in bombnike v Katangi, na angolske upornike, ki se vneto organizirajo v Kongu, na žuganja na njen naslov, ki prihajajo iz raznih afriških držav.
Portugalska kolonija Timor je sosed - Indonezija. Kukamo-še ni pokazal svojega apetita po njej, toda pokaže ga lahko vsak dan, saj ima v Nehruju dober vzgled, kaj je treba napraviti.
Portugalska ima tudi malo kolonijo Makao na Kitajskem. Kolonija je obdana od vseh strani od rdeče Kitajske, ki ji je do sedaj prizanašala, kajti preko Makao je Peiping uvažal vse tisto vojno blago, ki ga preko Hong Konga ni mogel. Lahko tudi menja svoje stališče in preko noči pograbi Makao.
Portugalska vidi vse te ne-	_________
varnosti, pa se tudi zaveda, da|^e pa nj nolyenega st0la jim ni kos. Vdati se v usodo in j	ve£
čakati, kaj bo, je pa tudi hudo. j “Toženec, vi trdite da sta vaša Ker vlada na Portugalskem dik- prijatelja pograbila vsak en stol tatura, o vsem tem časopisje ne in Se začela obdelavati. Zakaj sme pisati, zato so pa vse skrbi pa niste stopili mednju in ju predmet živahnih debat po ka- skušali razdvojiti?” varnah, gostilnah, zasebnih se-1 “Nemogoče, gospod sodnik! ni Stankih in na ulicah.	bilo nikakega stola več!”
Amerika bo potipala razpoloženje Moskve
V smislu dogovora Macmillana in Kennedya bo ameriški poslanik v Moskvi skušal dognati, če obstoja kaka osnova za uspešne razgovore o Berlinu.
WASHINGTON, D. C, — Kljub temu, da francoski pred-B E R LIN, Nem. — Ameriški sednik De Gaulle ne mara za
enkrat še nič slišati o pogaja-
sednik ZDA Kennedy in predsednik britanske vlade Macmillan na sestanku na Bermu-dih domenila, da bo ameriški poslanik v Moskvi L. Thomp-
Iz Clevelanda in okolice
Sestanek Save—
Jutri, v sredo, zvečer ob 7:30 imajo članice in člani Save v Baragovem domu sestanek, na katerem bo podal msgr. M. Škerbec duhovno misel k letošnjim božičnim praznikom. Na sestanek so vabljeni tudi fantje in dekleta, ki bodo v tem šolskem letu končali High School. Popravek—
Pretekli teden je umrla Julija Hokaver, roj. Globočnik, s Chickasaw Ave. in ne Kokaver, kot nam je bilo napačno sporočeno.
Sodišče odločilo o Society for Savings—
Okrajno sodišče je odločilo, da morajo dobiti lastniki hranilnih vlog pc seznamu cd 31. decem-ora 1958 pripadajoči delež od 30 milijonov dolarjev preostanka Society for Savings, ko je oila ta naslednje leto spremo-ajcna v Society National Bank. Lastniki vlog bodo dobili na vsakih $500 vloge delnico z votivno pravico, za $250 pa posebna potrdila. Oboje bodo lahko prodali ali pa obdržali. Sodišče je odločilo, da mora Society National Bank delnice začeti razpošiljati pred 30. majem 1962. Vodstvo denaimega zavoda je sodišču ‘hvaležno” za odločitev, ki je v
son skušal dognati, ali obstoji |giavnem odobrila njegov načrt.
kaka osnova za uspešne razgovore za ureditev bodočnosti Zah. Berlina ali ne.
Kennedy in Macmillan sta ugoteviila, da so pokazali sov-
ške straže zahtevale legitimaci-!	preskusi atomskega oro-
je od njegovih spremljevalcev vl^a vedk sovjetski napredek
civilu. Ameriški general se je temu uprl in se vrnil v Zah. Berlin.
Omenjeni dogodek je sprožil oster protest pri sovjetskem zastopniku v Berlinu, pričakujejo pa, da bo državno tajnišvot protestiralo še posebej v Moskvi, ker smatra, da je vprašanje izredne važnosti.
Proti odločitvi je možna pritožba tekom 20 dni. Če do te ne pride, ostane odločitev končho veljavna!
na tem polju in se odločila, da naj Amerika in Anglija pripravita vse potrebno za obnovo preskusov atomskega oro- i žja .v ozračju, če bo potreba varnosti svobodnega sveta to zahtevala.
Predstavniki ZDA in Vel. Britanije se bodo 6. januarja 1962 sestali iv VVashingtonu k razipravi o vstopu Vel. Briita-nije v Evropski Skupni trg.
Sestanek na Bermudih je predložili Macmillan. Potekal je v prijate'jskem razpoloženju. Na njem so bila obravna-' va vsa vprašanja mednarodne politike, ki zadevajo koristi obeh dežel, prav posebno pa ona, kjer sta London in Washington različnega mnenja.
Sovjetsko svarilo Belgiji
LONDON, Vel. Brit. — Moskovski radio je objavil, da je Sovjetska zveza posvarila Belgi-3o, naj ne daje na svojem ozemlju zahodnonemškim četam NA-TO oporišč, če se noče izpostavljati nevarnosti.
Kongo po sporazumu med Adulo in Čombejem
Bodimo pri vsaki vožnji pre-v'dni in zmanjšujmo število žrtev!
CS.OUDY
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in malo toplejše. Na-lotavanje snega. Najvišja temperatura 35.
NDOLA, Sev. Rod. — V Ro-1 ljudje in ne Čombe. Ta se je deziji gledajo na razvoj dogod- razletela v prestoiici, ne pa zu-
kov v Kongu precej drugače kot v kongoški prestoiici Leo-poldvillu ali v krogih ZN v New Yorku. Kdor sledi mešanici tragedije in ironije v političnih dogodkih v Kongu, mora vsaj vedeti, kaj misli o tem sosedna Rodezija tudi v tem slučaju, ako ji ne da prav.
Do sporazuma med Adulo in Čombejem je prišlo radi tega, ker je postal položaj v katanški prestoiici neznosen, ne samo za civilno prebivalstvo, ampak tudi za čete ZN in katanške čete. Čete ZN so s pomočjo bomb in vojnih letal sicer razbile katanške čete, toda njihova oblast sega danes le na mesto Elizabeth-ville in okolico. Tam vlada mir, zunaj tega področja vlada samo premirje po načelu tradicije. Čete ZN so zmagale, toda niso dosegle svojega namena, niso uničile katanške vojaške organizacije, ki jo vodijo čisto drugi
naj nje. Politiki ZN ni preostalo nič drugega kol hitro iskati pot do premirja, splošna mednarodna kritika njenega postopanja jo je v tej nameri samo še podpirala. Na drugi strani, je pa tudi katanška vojaška organizacija v Elisabethvillu propadla, v notranjosti province pa še ni bila ustvarjena; to je bil za Čombeja povod, da išče pot do premirja. Kennedy je predlagal, naj bo sporazum med Adulo in Čombejem pogoj in povod za premirje. Sporazum je bil dosežen, toda premirje pa formalno ni bilo sklenjeno, vsaj ne takoj po doseženem sporazumu.
Koliko je sporazum vreden? Kdor si hoče dati odgovor, mora vpoštevati, da je prišlo do sestanka med Adulo in Čombejem samo pod pritiskom ZN in njenih prijateljev. Ravno tako je bil sporazum dosežen pod istim pritiskom. Čombe je nanj zelo
hitro pristal, dasiravno je med 8 glavnimi točkami sporazuma samo ena, ki govori o federalni ureditvi kongoške države. Dalje je Čombe znan kot človek, ki se ne drži sporazumov. Ni nobenega jamstva, da se bo sedaj. Za njegovim hrbtom stoji namreč močna organizacija, ki ima svoje središče v Rodeziji in ki trenutno reorganizira katanške vojaške oddelke. Ima že svoje formalno središče na meji med Katango in Rodezijo, postavlja svojo radijo-oddajno postajo in vežba svoje čete v gverilski vojni v kongoških džunglah. Ta organizacija bo odločala, kaj naj se godi v Katangi, ne pa morda Čombejeva vlada ali Čombejev lokalni parlament v Elisabethvillu.
Vse to daje povod za domnevo, da je Čombe šel na pogajanja z Adulom samo zato, da se izkoplje iz trenotnih težav v katanški prestoiici in da pridobi na času. Sporazum bo izvrševal
Sekou Toure pregnal sovjetskega poslanika
PARIZ, Fr. — Gvinejski pred-5ednik Sekou Toure je “naprosil” ruskega poslanika Soloda, naj takoj zapusti njegovo deželo “iz osebnih razlogov”. Pod tem razlogom se najbrže skriva Komunistična organizacija levičarskih novembrskih nemirov v gvinejski prestoiici Konakri. Zato se je moral iz Moskve umakniti tudi gvinejski poslanik, da je pariteta postopanja zavarovana.
samo takrat in v toliko, kolikor bo to v njegovem interesu. S četami ZN se ne bo več boril na odprtem polju. Jih bo lahko tako uničeval kot komunisti vladne čete v državljanski vojni v Laosu ali Vietnamu. Da mu bo šel ta posel od rok, bodo že poskrbeli razni “najemniki”. Formalno mu tega ne bo mogel nihče očitati, kajti na sestanku v Kitoni so zastopniki ZN napravili veliko napako, da niso sporazumu med Čombejem in Adulo priključili takoj tudi pogodbe o premirju.
Sporazum, ki sta ga sklenila Adula in Čombe, je torej samo zaključil eno poglavje v kongoški drami in nič več. Po krajši ali daljši pavzi se bo začelo novo. Ne smemo pričakovati, am-	,	, ..
beljsa za .ureditev sporov
pak samo upati, da ne bo tako ]tot vojaška sila, ki jo je upora-
Nehru naj se gre učit politične morale v — Kemijo!
LONDON, Ang. — V vzhodni Afriki sta dve pokrajini, ki bosta kmalu postali samostojni državi. Kot so spodobi, bosta iz njunega prebivalstva nastala tudi dva “naroda”. To sta Kenija in Zanzibar.
Že pred desetletji je Zanzibar dobil del kenijskega morskega obrežja pod svojo suvereniteto. Upravo obrežja je prepustil Angliji proti plačevanju letne odškodnine. Sedaj je Anglija predložila obema “državama”, naj se pobotata za obrežje na ta način, da bo Kenija plačala nekaj nad $2,000,000, pa bo obrežje s prebivalstvom vred prišlo pod Kenijo.
Kupčija ni sicer v duhu “sa-moodločitve”, toda je še zmeraj
krvavo, kot je bilo tisto, ki ga je sporazum zaključil.
bil indijski Nehru proti portugalski Goi.
Zadnje vesti
BOGOTA, Col. — Oblasti so prijele večje število oseb zaradi bombe, ki je eksplodirala v vojaškem oporišču v B u g i na sveti večer med procesijo in ubila 50 ljudi, preko sto pa jih ranila.
PALM BEACH, Fla. — Zdravje predsednikovega očeta Josepha Kennedya, ki ga je pred časom zadela kap, pa se ga lotila konec tedna še pljučnica, se je nekoliko popravilo. Danes bodo zdravniki pregledali natančno tudi zdravstveno stanje samega predsednika Kennedya.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Katanške oblasti so protestirale. ko je bilo objavljeno, da bodo letala ZN prepeljala okoli tisoč vojakov domače kongoške vojske na letališče Kamina v Katangi. ZN opravičujejo svoj korak s tem, da so te čete v sklopu čet ZN.
CLEVELAND. O. — Od preteklega petka večer pa da danes zjutraj je bilo na cestah vse dežele po doslej zbranih podatkih skupno 509 mrtvih. Ni pa izključeno, da število naraste na 550. Prometni varnostni svet je sodil, da bo število mrtvih v prometnih nesrečah tekom praznikov okoli 500.
Ameriška Domovina
/1-M r l<= 'Vsr M O fVl F
-EK
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 •— Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Pobiithed dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 247 Tues., Dec. 26, 1961
Politične kupčije v Združenih narodih
Toda to so male kupčije v primeri z drugo, ki bo verjetno kmalu nastopila, čete ZN so vojaške formacije, izjemoma lahko pomagajo pri delu za obnovo mira in reda, niso pa poklicane, da ga vzdržujejo. To je stvar policije. Že sedaj godrnjajo evropske čete ZN v Kongu, da so jim dali “zgrešeno nalogo” in da nočejo biti za policijo v divjih kon-goških džunglah. Nadomestek bi se morda dal dobiti v četah iz raznih afriških držav, toda kdo bo držal te čete na vajetih, če ne ameriški dolar? Skratka, črna diplomacija ZN bo zmeraj našla prilike za kupčevanje z Ameriko. Ali bo pa Amerika zmeraj pripravljena za take vrste posle? Tako važnih slučajev kot je sprejem rdeče Kitajske v ZN, ne bo dosti. Ali bo za manjše tudi treba plačevati tako visoke cene?

BESEDA IZ NARODA |
Nande Novak piše iz Šmihela na Koroškem
Šmihel, Kor. — Spoštovani gospod urednik! Z največjim veseljem in ponosom čitam v Arne* riški Domovini poročila o številnih narodno kulturnih prireditvah Slovencev v Clevelandu, Chicagu in drugih krajih.
Da je bilo narodno kulturno delo med Slovenci v Ameriki že pred prvo in po prvi svetovni vojni zelo lepo razvito, pričajo številni krasni slovenski domovi z bogatimi arhivi in knjižnica-
vpeljana v ’delo tam rojenih Amerikanccv.
Prihod novonaseljencev po drugi svetovni vojni pa je kulturno delo Slovencev poživil v taki meri, da danes tudi od novonaseljencev se nihče ne more mu manjka do-
Marsikomu se je čudno zdelo, kako to, da je Amerika tako vstrajno zagovarjala politiko ZN v Kongu in da se ni zbala niti nevarnosti, da se bo radi tega sporekla s svojimi najvažnejšimi evropskimi zavezniki. Vsa Evropa ni odobravala državljanske vojne v Katangi. Tam so čete ZN dejansko opravljale policijsko službo, kar je bilo pokrito z lepimi besedami, da je treba obnoviti “red in mir” v Katangi, pri tem so prišle v odkrit spor s četami Čombeja m njegovimi dobrovoljci, ki jih je politika ZN krstila za najemni ^ gg danes nudijo dragocen
ke.	_	.	material tozadevnim priredit-
Razvila se je prava državljanska vojna s rudnimi part-! am ysa ^as^. jn spoštovanje nerji. Na eni strani je bil Čombe kot politični vodnik Ka-j Di0niriem te narodne za-tange, na drugi strani bi morala biti centralna vlada iz Leo-NekSeri od teh so še poldville, pa je ni bilo nikjer, ker sploh nima svoje astne (janes trdna opora nadaljevanju armade. Njo je v državljanski vojni zastopala organizaci- , dela ja ZN s svojimi četami. Državljanska vojna se je razvijala | Druga'svetovna vojna je t0 in končala, kot so napovedovali njem evropski kritiki: ceteidelo	z ker so mnogi
ZN so ne radi svoje sposobnost«, ampak rad. svoje 1^. na bojna polja mladina pa tehnične premoči v zraku zmagale, to se | bila že vpeliana v družbo in pravi zasedbe so katansko prestohco in par industrijskih središč ter prometnih vozlov. Vso ostalo provinco, ki je tako velika kot Francija, so prepustile svoji usodi. Za seboj in okoli sebe so sprožile val sovraštva do ZN in njihovih organov od strani domačega prebivalstva brez ozira na polt.
Naša administracija je morala za vse to vedeti in vse	'
predvideti pa je vendar vlekla z ZN. Zakaj? Sedanjo ipo-’ v ’	,
Liko ZN do Konga diktira dejansko azijsko-afriški blok, ki	slovenskega razvednla,
šteje okoli 50 članic ZN. Radi tega jo mora tudi zagovar- ““J” er'llk° ''lde“ jati. Z njim je držala Amerika. Zakaj? Skrivnost je odkrilo glasovanje v ZN o sprejemu rdeče Kitajske v ZN. Naša administracija je bila proti sprejemu, toda v ZN je kazalo, da bo večina za sprejem. Kako preprečiti sprejem? Naša administracija se je po kratkem oklevanju odločila za sledečo taktiko: ZN naj proglasijo vprašanje sprejema Kitajske kot “važno” zadevo. Ako jo smatrajo za važno, mora za sprejem glasovati najmanj 66 držav-članic. To se pravi,
Ameriki je treba dobiti samo okoli 40 držav, ki bodo glasovale proti ali se vzdržale glasovanja.
Naša delegacija se je pod vodstvom Stevensona spravila takoj na delo. Obljubila je državam azijsko-afriškega bloka, da bo podpirala njihovo politiko v ZN glede Konga, zato pa naj blokovske države ne nastopijo strnjeno za sprejem Kitajske. Načrt se je lepo posrečil. Amerika je zmagala pri glasovanju, ali je zadeva Kitajske važna zadeva.
Propadel je ruski predlog o sprejemu Kitajske v ZN. Rdeča Kitajska bo morala torej dobiti zase najmanj dve tretjini glasov, če hoče priti v ZN, Bog ve, kdaj v prihodnosti.
Ameriška zmaga je torej lepa, visoka je pa tudi cena, ki jo je naša administracija morala plačati. Mnogi diplomati mislijo, da je bila iprevisoka, in se pri tem opirajo na sledeča dejstva. Rdeča Kitajska ni danes več tak strah za nevtralce, kot je bila še do jeseni. Takrat se je sprla z Moskvo in kdo ve, ali ni bilo Moskvi, kar všeč, da je njen predlog v kitajsko korist tako imenitno propadel. Nevtralci se torej danes ne boje več tako zelo zamere v Peipingu kot pred par meseci. Ameriški zmagi je torej po ovinkih pripomogel sam Hruščev! Take slučaje ironije si usoda marsikdaj dovoljuje v politiki.
Analiza glasovanja kaže dalje, da azijsko-afriški blok ni glasoval strnjeno. Proti Kitajski so bile vse bivše francoske kolonije razven ene, proti njej so nastopile tudi tiste azijske države, ki jim je Moskva zadnje čase po nepotrebnem žugala. Nekaj afriških držav ni glasovalo, ker se ni hotelo zameriti Ameriki. Smatrale so, da je zanje zamera v Ameriki škodljivejša od zamere v Peipingu. Da bo vse skupaj še malo bolj popoprano, so časnikarski poročevalci v ZN takoj po izidu glasovanja začeli kar javno namigavati, da je glasovanje zato tako ugodno izpadlo za Ameriko, ker je naša administracija pokazala toliko razumevanja za politiko azijsko-afriškega bloka glede Konga.
Komaj so v ZN odglasovali točko o Kitajski, že so prišli iz Washingfona glasovi, ki so napovedali spremembo smeri naše politike do Konga; nič več; Čombeja na kolena, ampak sprava med Čombejem in predsednikom centralne vlade Adulo! Naraven predpogoj za spravo je konec državljanske vojne, ki ga je v take vrste vojni zelo lahko doseči s primerno “zmago” v katanški prestolici. Treba je zasesti samo središče mesta, pa je zmaga tu. Kdo gospodari zunaj prestolice, na to naj nihče ne misli, da ne bo kvaril načrtov. Kako spraviti Čombeja in Adulo pod en klobuk, je drugo vprašanje, morda bo tudi tu potrebna mala politična kupčija, ne v ZN, ampak kar v Kongu na terenu.
Političnih kupčij v ZN še ne bo konec, vsaj kolikor se tiče Konga. Azijsko-afriški blok je zainteresiran na vzdrževanju čet ZN. Moštvo bi že dal, toda denar naj da Ame-
skoro vsem drugim pevcem in pevkam vzelo glas ter je večina pevk v smehu zbežala za orgle. Organist je hvala Bogu takoj spoznal nevarno situacijo, odprl
Slovenska pravda o svojem delu in ciljih
London, Vel. Brit. — Dne 15. novembra 1961 je bil zaključen V. redni občni zbor Slovenske
vse registre ter samo z orglami Pravde, ki je pismeno potekal
no priznane opere in- operete v slovenskem jeziku. G. dirigent, režiser Šubelj, ki je duša tega dela, zasluži za to nesebično u-metniško delo največje priznanje in spoštovanje slovenskega naroda.
Tudi druga pevska in dramatična društva: Korotan-, Slavček, Kres, Slovan, Lilija itd., se z velikim uspehom udejstvujejo in sledijo v napredku že boljšim društvom v domovini. Tudi vsem tem iskrene čestitke!
Iskrene čestitke tudi cerkvenim pevskim zborom pri Mariji Vnebovzeti, Sv. Vidu in pid Sv. Lovrencu, ki pod vodstvom neutrudljivih pevovodij nudijo toliko lepoto cerkvene glasbe, da tudi tu vsak, ki pride v te cerkve, lahko uživa vso lepoto cerkvene glasbe, kot nekdaj v domovini.
Menda ne bo odveč, da ob tej priliki omenim, da so bili mnogi, sedanji najboljši operni pevci in pevke v Sloveniji, katere sem osebno poznal, člani cerkvenih pevskih zborov.
Valerija Heybal je bila, pred-no je stopila v najvišje umetniške prostore, stalna članica cerkvenega pevskega zbora v Kamniku. Njen oče Josip Heybal je bil tam izvrsten organist, ki je naučil in izvajal v cerkvi tudi svetovno priznane skladbe. Pri tem zboru je sedanja primadona Valerija Heybal sodelovala že iz otroških let. Ob vsaki priliki, kadarkoli je prišla v Kamnik, je prišla na kor ter sodelovala pri zboru, nikdar pa se ni silila za solo, četudi je bila že evropsko priznana umetnica. Ko sva jo tik pred izbruhom II. svetovne vojne šla z vlad. svetnikom dr. Vidicem prosit, da bi napravila samostojen koncert v Kamniku za Rdeči križ, je v svoji skromnosti izjavila, da zelo rada to stori, vendar pa da bo po njenem mnenju večji uspeh, če se ta
tek je ta umetnica nudila večkrat, ko je prišla v dekanijsko in samostansko cerkev k šmarnicam ter s svojim krasnim glasom zapela najlepše solo-meio-dije slovenskih šmarničnih pesmi.
Druga stalna članica cerkvenega pevskega zbora v Kamniku, preden je odšla v Beograd, je bila Anita Mezetova, ki se je ravno pod vodstvom g. Savinška zavedla svojih odličnih sposobnosti za nadaljno pot v opero.
Tretja, Bernot-Golobova, mezzosopran, ki je na mednarodni tekmi v Rimu odnesla prvo nagrado, je bila tudi članica cerkvenega pevskega zbora, preden je odšla v opero.
Prvak zagrebške opere Gostič Jože, je bil tudi član cerkvenega pevskega zbora ter je tudi pozneje zelo rad prišel pomagat pet raznim zborom v Kamniku in okolici. Na Križev teden, ko so prišle iz več fara procesije, smo skušali podati naj lepše, kar smo znali. Na sporedu je bila tudi Premrlova “Pred tvoj oltar, Kraljica maja...” s tenorskim solom. Domač najboljši tenorist, ki bi imel to peti, je zbolel. Poslal sem pošto do opernega pevca Gostiča, s katerim sva bila dobra prijatelja, ter ga prosil, da naj pride, če mogoče, da nas reši zadrege za solo pri tej pesmi. Drugo jutro je prišel peš poldrugo uro daleč, ves nasmejan, da je na ta način imel priliko napraviti tako krasen majski izlet. Ko sem videl, da poje tudi pri drugih pesmih, sem mu rekel, naj se nikar ne trudi tudi s tem. Odvrnil mi je: “Kako bi mogel biti tako neusmiljen, da bi drugim pevcem ne pomagal, ker so tudi pri drugih pesmih težja mesta in če ne bi pomagal, bi se mi zdelo, kot bi nekoga videl, da ga zmaguje težko breme in bi mu ne pomagal.
Od teh slovenskih vrhov pevske in igralske umetnosti se lahko učimo skromnosti, ponižnosti in požrtvovalnosti, da pomagamo povsod kjerkoli moremo.
Dovolite g. urednik, da Vam ob tej priliki opišem še par zabavnih slučajev, ki sem jih tekom svojega 56-letnega udej stvovanja doživel pri petju.
1. Na Štefanovo po Božiču je bil v neki predmestni fari pri Kamniku Vsako ' leto naj večji cerkveni shod, na katerega so redno prišli ljudje ‘iz več fara. Seveda smo se za to priliko dobro pripravili ter izvajali vse najlepše, kar smo znali. Ker imajo božične pesmi precej lepih solo, smo seveda te razdelili med najboljše pevce in pevke, da so se malo bolj postavili in imeli potem večje veselje. Neka dobra altistka je tudi dobila solo z besedilom “Zveseli se žalostna zemlja”. Imela pa je to razvado, da je stalno bulila v note, četudi je znala vse na pamet. Ob razdelitvi not sem jo izrečno opozoril, da naj vsaj v začetku in na koncu pazi na dirigenta. Pa mi odvrne: “Jaz se ne bom I nikdar zmotila, naj le drugi pazijo!” Sam ne vem, kaj mi je prišlo na um, da sem ji ob izročitvi te pesmi na z napravil stre-
nadaljeval celotno melodijo do konca. Ta slavna pevka je že čez 40 let v Ameriki in jo ne smem imenovati, ker bi bila preveč huda.
2.	Oče slavne primadone Valerije Heybal, Jože Heybal, je v dekanijski cerkvi v Kamniku moral večkrat izvajati težke latinske maše, katere so pevci dobro znali. Vendar pa je bilo le veliko boljšega, da je nekdo dirigiral in pokazal posameznim glasovom vstop. Če ni bilo drugega, je pa mene naprosil. Ob neki priliki smo izvajali Gruberjevo “Jubileums Messe”, katero sem obvladal do vseh podrobnosti na pamet. Proti koncu “Glorije”, ko se zelo slovesno stopnjuje “Gum Sancto Špiritu .. do veličastnega konca pa sem opazil, da se pevci in pevke zvijajo od smeha ter so mnoge pevke kar izginile za orgle. Ko končamo Glorijo, pa mi da glavna solistka Mici Kratnarjeva ogledalce, naj se pogledam vanj. S strahom sem opazil, da izgledam kot pravi zamorec. Ker ni bilo taktirke pri roki, sem uporabil svoje nalivno pero, s katerim sem se oškropil. To tinto sem zbrisal z robcem po vsem obrazu, da sem izgledai res kot zamorec. Ta dogodek mi je še v Ameriko sporočila neka pevka,-
3.	Za boljše prilike v domači farni cerkvi smo izvajali tudi 6-glasno Marijino pesem “Marija vsaki čas”. Začne bariton solo, nadaljuje zbor, nakar na zadnji takt zbora vstopi tenorski solo. Bariton solo je pel oče sedanjega opernega pevca Plahuta Jer-nejčka v Augsburgu v Nemčiji. Tenor solo pa je imel njegov stric Janče Plahuta. Prav nič nisem opazil, da on ni pripravljen, ter mu samo nakažem, da vstopi s solo. Ta pa ni imel not, a je znal napev na pamet. Besedilo mu ni prišlo na um ter je namesto besedila — moral bi peti besedilo: Kot angelj je nekdaj, prepevam jaz sedaj — pel: la la ia, la la la, la la la, la la la, naprej pa je pravilno pel “češčena si Marija...” Tudi ta zmota je napravila toliko smeha, da smo komaj nadaljevali.
4.	Neka dobra altistka, ki še sedaj doma poje, bi se zelo rada postavila s solo za neko majniško znano pesem Vodopivčeve “Tisoč slavospevov krasnih”. Prvo kitico je pela neka starejša pevka, drugo kitico pa je nadaljevala ona. Pri besedilu “Tebe išče misel moja” pa je bilo na prejšnji strani samo še mi... V veliki nervozi pa ni mogla hitro obrniti ter je namesto misel izrekla Micka tvoja, kar seveda ne paše med cerkveno odobreno besedilo. Tej pevki še danes nagajajo s Micka tvoja ... v domovini.
G. urednik! Mogoče boste v tem dopisu dobili kaj za priob-čitev v Ameriški Domovini, kar seveda bo mogoče moralo se kaj preurediti.
Vam, gospod urednik, vsem čitateljem Ameriške Domovine, vsem članom in članicam pevskih in igralskih skupin, želim blagoslovljen Božič in srečno, uspehov polno novo leto.
Nande Novak
deset mesecev. Poleg pregleda dela, opravljenega v dveh letih pred tem občnim zborom (stabilizacija organizacije po izvršenih načelnih spremembah; reorganizacija založbe; izdajanje internih RAZGOVOROV, poleg okrožnic za člane1; izboljšanje materialne osnove KLICA TRIGLAVA; poznani politični intervjuji; spomenica o cerkvenih razmerah na slovenskem Koroškem; vpliv KLICA TRIGLAV v javnosti, ki se kaže v 75 ponatisih ah omembah v slovenskem, hrvatskem, srb;s,kemj macedon-skem in tujem tisku; se je občni zbor ukvarjal predvsem z vpraršanjem tiskamega KLICA TRIGLAV, že leto dni pred začetkom občnega zbora je bil postavljen poseben Tiskovni odbor, ki je pripravil za občni zbor obširen strokovni elaborat o tem vprašanju. Na občnem zboru “sta prevladovali predvsem dve stališči glede tega, ki sta se odrazili tudi v dveh nasprotujočih si predlogih: po enem naj bi se v zvezi z drugimi partnerji osnovala lastna tiskarna (s formalno ali neformalno Pravdino podporo), ki naj bi tiskala KLIC TRIGLAVA po znosni ceni; po | drugem, predlogu naj bi nekaj
—	pozdravil prakso, da SP združuje demokratične Slovence različnih političnih naziranj, kar omogoča širšo in globljo razpravo, obenem pa krepi duha strpnoslti in sodelovanja; k temu naj bodo pritegnjeni, v okviru organizacijskih dioločb) tudi demokrati drugih narodnosti;
—	povabil svoje člane, da sodelujejo v političnih strankah in skupinah, in
—	naročil izvršnemu odboru, da to podpira.
13) V zadnji resoluciji se je občni zbor zavzel za skupni nastop vseh Slovencev v Italiji za dosego zaščitnega zakona in izpolnitev določil londonskega sporazuma, ne da bi bila ob tem okrnjena samostojnost posameznih političnih organizacij.
NOVI IZVRŠNI ODBOR
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi izvršni odbor:
Gr: Pavle Borštnik, Vekoslav Farkaš, Lojize Zupan, Dušan Pleničar, Dr. Ljubo Sire, Štefan Tomažič.
Za nadzornika je bil izvoljen g. Božo Polanc, za njegovega namestnika pa g. Milan Eržen.
članov in prijateljev zagotovilo svojo redno pomoč listu; s čemer bi se — poleg naročnine — potem KLIC TRIGLAVA tiskal v kakšni tuji tiskarni. Prvi predlog zahteva kajpak; večje začetne investicije in ga je mogoče vzeti kot donosnega le tekom daljše dobe; drugi predlog je možno uresničiti hitreje, vendar pa obstoji vprašanje, koliko časa bi bila subvencija potrebna in če bi ta bila redna. Pri glasovanju je prodrl prvi predlog.
Med drugimi resolucijami občnega zbora kaže omeniti še sledeče:
3)	Občni zbor se zahvaljuje Dobrodelnemu združenju, svobodnih državljanov Jugoslavije za njegovo dolgoletno pomoč Socialnemu skladu Klica Triglava.
4)	Slovenska Pravda naj prouči vprašanje toliko omenjane srbizacije vprašanje
Sskierij« prija m-
v«
ana
Življenje na Zemlji ima sorazmerno oZke temperaturne meje: kaljivost mnogih tropskih rastlin preneha pri 50 stopinjah vročine, redke tropske ribe še prenesejo temperaturo vode nad 35 stopinj, v nekaterih gejzirih, vodnih vrelcih ognjeniškega izvora, pa so odkrili živa bitja celo pri temperaturi blizu 90 stopinj Celzija. Za vročino neobčutljive bakterije in nekatere posebne alge so dobile vzdevek “termofilne,” se pravi, da Jim prijajo visoke temperature. Najpogosteje jih najdemo tam, kjer se zaradi razpadanja organskih snovi močno zviša temperatura, na primer v gnoju in v velikih kupih premalo suhega sena.
Bistvena značilnost in za zdaj še nerazvozlana uganka termo-fil je dejstvo, da njihovi trosi kljubujejo 20 minut trajajoči vročini 120 stopinj Celzija. V laboratorijih so ugotovili, da so Slovenije in (10) 'posamezni trosi ostali živi še po ekonomskega izkori-i 60-urnem kuhanju. Presenetlji-
ščanja Slovenije od strani Beo-jva je ta odpornost proti visokim grada, ter naj o obojem objavi temperaturam, saj je znano, da svoje zaključke.	(izgubi beljakovina v živih celi-
5)	Nadaljuje naj se z intervju- cah više organiziranih živali in ji političnih osebnosti, kot jih rastlin naravne lastnosti že pri je objavljal KLIC TRIGLAVA j60 stopinjah Celzija.
v pretekli dobi.	j y reviji “Naravoslovni pri-
6)	Budno je treba spremljati 'spevfci” je zapisal Imšenecki) da položaj na Koroškem ^znanstveniki doslej še niso od-
cerkveni in storiti vse, kar se le da, da se ta izboljšuje.
7)	Občni zbor se zahvaljuje sedanjim in bivšim poverjenikom Klica Triglava, ki niso člani Slovenske Pravde, a kljub temu požrtvovalno vršijo prevzeti posel.
8)	Med obema predlogoma za
krili vzrokov za odpornost bakterij poti visokim temperaturam, čeprav se je zvrstilo že mnog0 poskusov. Z umetno gojitvijo termofilnih bakterij so dosegi1 le delne uspehe, medtem ko s° se bakterije zlahka “navadile” na antibiotike, zdravila in razne strupe. Štiri mesece je trajal°>
Silveslrsvo valijo
Euclid, O. — Direfctorij, Gos-podinjski odsek in Klub društev Slov. društ. doma na Reoher ave. bo priredil v nedeljo, 31. dec,, v domovih prostorih običajno Silvestrovo zabavo, na katero vabi vse rojakinje in rojake.
Vstopnina bo 50 centov. Igra-
zvišanje članarine je predrl (preden so se nekatere kvasovke nižji. Članarina bo odslej letno |navadile na temperaturo 42 sto-L3, odnosno $10.00. Istočasno jejpinj Celzija. Takšne glivice pobila izglasovana (9) resolucija,'trelbu jej o tovarne alkohola v ki določa članarino za izredne! južnih pokrajinah, da se pri zvi-člane Ll. odnosno $3 na leto, kar'šani temperaturi ne ustavi pr0' pa ne vključuje zastonj preje-(ces vrenja v kadeh, manja KLICA TRIGLAVA, kot j Termofilni organizmi lahko je to primer pri rednih članih, j povzročijo požar v skladiščih 11) “Politična” resolucija ob- ^bombaža, kož in pri drugih la' črnega zbora v celoti odobrava dijakih tovorih, koristne nalog6 izjavo izvršnega odbora Slov. Pa opravljajo v čistilnih napra-Pravde z dnem 23. aprila 1960 vah. Iz odpadnih voda zbrane glede značaja Slovenske Pravde:
šico. Z velikim navdušenjem je
zapela: Zveseli se žalostna zem-(ia bo Grabnarjeva godba, na zbo-jlja — ker je bila na črki z stre- razpolago pa bo tudi okusen
pospeševati svobodno razpravo in se z vsem pogumom osredotočati na temeljnih vprašanjih časa. Zato je občni zbor:
—	naročil, da je treba okrepiti obstoječa sredstva svobodnega razpravljanja v Slovenski Pravdi!!
—	ugotovil, da je to možno le, če ostane Slov. Pravda politično neodvisna;
koncert priredi skupno z
rom, pri katerem bi tudi ona|šica, je s povdarkom izrekla na- 'prigrizek in pijača. Dekleta in rika. Torej povod za novo kupčijo. Treba je dalje plačati sodelovala z manjšimi solo-jmesto z pa ž-mlja. To je tako fantje se pridno pripravljajo, da primanjkljaj v proračunu ZN; zopet povod za novo kutpčijo. vlogami. Izreden umetniški uži- čudno smešno izzvenelo, da je bodo postregli vsakemu in vsem
pomagali k veselemu razpoloženju.
Na svidenje v nedeljo!
Frank Segulin, predsed. Kluba društev.
organske snovi se zaradi delovanja mikroorganizmov razkro-jijoj ob tem pa se razvijeta g°s' podarsiko uporabna gorljiva pl1' na vodik in metan. S termofiln1' mi mikroorganizmi je mogoče ^ kraitkšem času ugotoviti trpež' nogt celuloznega materiala, ki ga uporabljajo pri izolaciji kabl()V ter ribiških mrež in raznih vrvi-Celulozo presnavljajoče bakterije v dveh ali treh dneh popolnoma razkrojijo izolacijski material, ki ni dovolj odporen.
— Francoska prestolnica Pariz ima sedaj okoli 6.6 milijonov prebivalcev.
jl
Q12%o» ||
/Imeri^ka Domovi n/k
/1IV1E W ■ C/l l%|— HO/W1E
AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOV6NIAN MORNING NGWSPAPtiR
Sveti Oudotvorec v HamiS-tonu
Hamilton, Ont. — Sv. Nikolaj, Minski škof, je moral biti za čuda ljubezniv in prijazen mož, ker je še danes, po toliko stoletjih, tako priljubljen na vzhodu in na zapadu. Slovi kot prijatelj otrok, dobrotnik mladine in kot zavetnik čolnarjev, brodarjev in mornarjev. V vzhodni cerkvi nosi naslov: Čudodelnik ali čudotvoree, ker poročajoj da je Bog na njegovo priprošnjo storil mnogo čudežev. Tudi pri nas v Hamiltonu je letošnji obisk tega čiudotvorca povzročil, če že ne čudežev, pa vsaj precej čudes. Kako moder mož je Sv. Miklavž, se vidi iz tega, da za svoj nastop v Hamiltonu ni pripeljal angelcev iz nebes. “Čemu naj jih jemljem s seboj,” si je mislil, “če jih pa lahko naberem tam, na mestu, kolikor jih rabim.” Tri mesece pred njegovim prihodom, smo razposlali njegovo' naročilo našim malim, ki so takoj začeli s pripravami in vajami. G. Frank Jeraj jih je učil in vadil. Včasih smo se Hamiltonci peljali v Burlington, drugič so pa Burlingtonci priškli k nam na vaje. Poprej niso znali niti ene slovenske pesmice, sedaj pa po Hamiltonu in po Burlingtonu ti ptički žvr-golijo Grzinčičeve napeve:
“Mi angelci smo mali,
nas Bogec rad ima.”
“Danes so tole Bogec dejali, ko so poslali me na zemljo:
skotilo samo 12 čisto navadnih peklenščkov, ki niso prav nič nevarni. Pojejo pa tako lepo, da če bi jih pošteno umili in ostrgali s sirkovimi krtačami, bi morda odkrili, da so še napol angeli. Tudi Lucifer ima sijajen glas in je urnobesno krožil turobne peklenske melodije. Slišal sem, da zato tako lepo pojejo, ker si v peklu vsako jutro in vsak večer izplaknejo grla z vrelo smolo in žveplom. Lucifer je tudi pesnik in zlaga verze. Silno se je jezil in zabavljal čez našega župnika Fr. Tomca. Neprestano je meril nanj in ga jemal na muhe. Vsi smo bili tega zelo veseli, ker duhovnik, ki ga ima vrag rad in ga hudoba hvali, ni nič prida.
Tudi s sv. Nikolajem ni vse ta. ko, kakor smo si mislili. Prišel je k nam iz Toronta. Seveda tam je bilo več dela, pa ne za angele, ampak za parklje, ker Toronto je zelo pregrešno mesto, kakor se sliši. Zamudil se je, ker je trajalo zelo dolgo, preden so tam vse grešnike pretepli, zvezali in v pekel pometali. Prišel je in se nam predstavil kot častitljiv star mož z dolgo belo brado in s slano v laseh. Govoril in pel je pa s takim čistim lahkim in mladostnim tenorjem, da smo takoj posumili, da ni tako star, kakor se dela. Gotovo se napravi starega, ko pride na zemljo, v nebesih je pa še lep mlad mož. Saj vemo, da se v nebesih vsi pomladijo, ker tam je večna mladost in večna pomlad.
Miklavž je klical otroke in odrasle in jim dajal darila s primernimi opomini in nauki. Tudi nas župnik je bil klican k njemu. Tedaj pa so nekateri poredneži tam od zadaj nagovarjali Miklavža, da naj ukaže župniku na kolena in “častbok-ca,” in da naj moli očenaš, ker da se je zadnjič v cerkvi zmotil. Mislite si grdo natolcevanje in predrznost, župnik, pa da ne bi znal moliti očenaša! Miklavž jih ni poslušal, ker ve, da so poredni. Drugo leto je rekel, da bo nje poklical, jih del na kolena ter jim ukazal moliti drugo žalostno skrivnost: “Ki je za nas bičan bil.” Medtem ko bodo molili, bo pa zraven stoječi parkelj s korobačem napletal po jila in šivala dolge tedne pred|hrlbtu. Tako jih bo minila ob-predsiavo. Krepko so ji poma-Mastnost.
gale še sledeče gospe:	Dragica	Četrto čudo, ki ga je Sv. Niko.
Strgulc, Slavka Vehovec, Jožica laj navdihnil je bil oder z vso Šuštaršič in Kristina Kolar. Vse opremo za nebeški, peklenski in je bilo prikrojeno in okrašeno z ■ Hamiltonski prizor. Čarodej je izbranim okusom in umetniškim J pa bil naš dragi G. Alfonz Mo-čutom. Videl sem angelce pri zetič. Ni šala, dragi moji, kadar

Kodrček mali metuljček moj zali
teci tja,------
. . . kjer Hamilton lepi stoji.”
Skoda samo, da mikrofoni in zvočniki niso delovali tako da jih zadaj nismo dobro slišali.
Ta čudovito lep angelski prizor so nam ustvarile nekatere hamiitonske gospe. Tekale so po trgovinah, urezovale, šivale, openjale peruti in likale, včasih pozno v noč. Vse delo je vodila Ga. Milka Mozetičeva, ki je kro.
dva ali tri take čarodeje med nami. Pomagali so mu G. Albert Mlekuž, ki je spreten scenični slikar. G. Jožko Nemec in G.
BOŽIČ DOMA
Te dni, ko praznujemo Božič tudi Velika noč sta nam bila do-
srečni ob smehljaju svojih otrok, lahko hodili k maši se vendar pogostoma zgodi, da v polni temi, ko nas nihče ni nam misli nehote uhajajo daleč videl, vsaj na poti ne. Kajti v nazaj, v leta preteklosti, ko smo cerkva smo se vedno že podza-bili še sami otroci in smo vese-vestno bali, da nas le ni nekdo lili svoje starše.	videl, ki ne bi smel.
Ivan Žigon. Kaže, da bo vzgled; v okviru svojih družin in smo brodošla le še zato, G. Mozetiča pritegnil nove sodelavce. To bo življenje in gibanje v naši novi dvorani, kadar bo dograjena, če je že sedaj tako lepo, ko moramo vse najemati, vse prositi, vse pričarati iz niča.
Smo, kakor Jezus, ki je rekel “Ptice imajo gnezda in lisice jame, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil.”
Peto čudo je že rabljen pa še dober klavir. Dva tedna smo ga iskali in sii belili glave, kako priti do njega. Novega bi si ne mogli privoščiti. Stal nas je $300. — in ni še plačan. Pa nam bo Sv. Miklavž pomagal in koga navdihnil, da nam ga pomaga plačati.
Šesto in največje čudo je dober vzgojni in duhovni vpliv Miklavževih običajev na mladino in odrasle. Prav ko to pišem, poročajo iz Rima, da je Sv. Stolica posvarila katoličane, naj ne sledijo in sprejemajo raznih poganskih običajev od poganskega okolja, v katerem živimo. Eden najgrših je tisti dedec, ki ga imenujejo Santa Clause. Prinesli so ga v Ameriko strupeni sovražniki katoličanov, holandski kalvinci, popačili so mu ime iz St. Nickolas v Santa Clause, da bi se ponorčevali iz katoliškega svetnika in običaja. Dobrodušen star pijanček, v rdečem plašču, s steklenico v žepu, priza-buhlega obraza in z nosom kot kumara, je sedaj prijatelj otrok in simbol Božiča.
V Miklavževi legendi je pa toliko lepega in vzgojnega in polovico krščanskega nauka. Tako na primer; nauk o občestvu svetih, o varstvu angelov, o kazni za greh in nagradi za čednost, nauk o usmiljenju do ubogih in medsebojni ljubezni itd. Veseli me, ko berem, kako Slovenci povsod oživljajo Miklavževe običaje. Prav tako! Držimo naše, ker je boljše in lepše; in ne sprejemajmo tujega, ki je slabše.
Fr. L. Tomtz.
ker smo o polnoči:
Sv. Vidu v Clevelandu in one v Torontu in lahko rečem, ne da bi se bahal, da hamiltonski nosijo krono.
Tretje čudo, ki ga pripisujemo priprošnji sv. Nikolaja je dejstvo, da v Hamiltonu ni nobenega teh glavnih hudobcev. Zastonj iščeš kakšnega Luciferja ali vsaj Belcebuba. Lucifer, ki je nastopal pri nas, je prišel iz St. Catharines. V Hamiltonu in Burling-
je treba star in umazan oder brez opreme, obleči v čisto belino in srebrni blišč in ga preplaviti z jarko svetlobo. Takoj nato pa ga spremeniti v črno rdečo skalno jamo, obdano s plameni. Nato pa vse škupaj prestaviti v pokrajino s Hamiltonom, jezerom in z burlintonskim mostom v ozadju. Nad sto ur prostovoljnega dela in potov so angeli zapisali na njegov rovaš v knjigo
Da, bilo je lepo doma! Domotožje nam spomine še olepšava. Kdo se ne spominja daril sv. Miklavža, daril, ki so nam bila kot nekak uvod v velik praznik par tednov potem: Božič? Kdo se ne spominja na pot, ki urno jo vsako leto prehodili ob polnoči, k slovesni maši, kdo se ne spominja cerkve polne ljudi, prijateljev in voščil, pozdravov vse okoli. . .
In naslednji dan je bil dan veselja in resničnega počitka. Tudi najrevnejši dom si je ta dan privoščil potico in vsaj kozarec vina. Marsikdo je zopet šel k maši podnevi, in se nato ustavil s prijatelji na pogovor, stopil morda v gostilno “na kozarec” in nato dalje praznoval doma . . .
Bil je praznik! Bili so dnevi . . . škoda, da jih ni več tu . . . Tako verjetno govori marsikak izseljenec. Jaz ne. Ne, jaz tega domotožja, takih spominov nimam. Moji so bolj žalostni ali. recimo, bolj pusti in me zato preveč ne privlačujejo, pa tudi če se jih le ne morem otresti. Saj ravno zato pišem.
Daleč v Italiji, kjer mi je tekla mladost od petega leta dalje, so bili moji božični prazniki le sanje o sreči teh, katerih fašizem ne preganja in jim je dano moliti Boga po svoje, po slovensko. In medlo je stopala v osredje mojih spominov daljna domača certkev in domači ljudje, stara mati in stari oče, sestrična Joži' ca, bratranec Francelj; spomini sedaj, a živi kot so ostale žive v spominu besede očeta v teh letih:
“Morda pa le pride dan, ko se vrnemo spet domov . . .” In besede matere:
“Da, lepo je bilo . .
tonu se je do sedaj izleglo in življenja. O, ko bi imeli še vsaj
fg	SREČNO' NOVO LETO	||
ŽELI
VSEM,1 ODJEMALCEM
I
I
"DERMASTJA MEAT MARKET"
194 Augusta Street Toronto, Ont., Tel.: EM 8-0490
Obenem se želimo zahvaliti vsem odjemalcem in se priporočamo še za naprej tudi ostalim rojakom. Imamo prvovrstne mesne izdelke, sveže in predelane, doma izdelane in prekajene in to po zmernih cenah.
Lastnik I. J. DERMASTJA
Slovo od starega leta v Hamiltonu
Hamilton, Ont. — Gotovo je, da človek ne more dolgo živeti brez kakšnega veselja, kajti veselje je življenje in žalost — umiranje. Zato mi vsi, mlajši in starejši Slovenci v Hamiltonu, ne mislimo žalovati in prepevati bile za starim letom. Poslovili se bomo od njega kar z radostnim petjem, smehom in veselimi klici: “Staro leto, ven; — novo, notri!”
Vabimo vse naše sosede na odličen družabni večer v soboto, 30. decembra, v St. Michael’s Hall na James St. N. v Hamiltonu.
Ob 6. zvečer se bodo odprla vrata v ozaljšano dvorano. Ne kuhajte doma večerje in se ne trudite s pomivanjem loncev in skled, kajti ko boste vstopili v dvorano, bo tako prijetno dišalo iz kuhinje, da si boste za maj. hen denar, takoj oskrbeli obilen obrok okusnega golaža z vsemi dodatki.
Med večerjo bodo razni igralci in pevci poskrbeli za kratek čas.
Ob 7. zvečer se bodo pojavili na odru člani znanega plesopga orkestra G. I. žužka iz St. Catharines in udarili na poskočne Strune. Tedaj naj si vsakdo vzame lep barvan klobuček in si ga postrani pripne nad uho ta
No, naše sanje so se uresničile leta po tem. Res smo prišli med svoje ljudi — po osvoboditvi leta 1945. Izginil je fašizem,
Najtežje pa je bilo potem, podnevi. Bil je dan kot vsaik drug v tednu. Ob isti uri smo bili spet vsi v šolski zbornici. In vendar ne, ta dan ni bil enak drugim. V zbornici je ta dan vladala nenavadna tišina. Mnogi kolegi so se celo bali voščiti dober dan. Redkobesedni smo bili in zamišljeni. Hiteli smo vsdk po svojih opravilih. Spominjali smo se nehote sindkal-'mih sestankov, kjer nam je nekdo stalno govoril, pogOstoma kričal, da med nami ni mesta za cerkvene miši. . .
Le z leti smo se opogumili in na Skrivaj smo si ta dan nekateri stisnili roke, ko smo si voščili dober dan. In potem smo stopali v učilnice, kjer so nas učenci — ta dan — gledali nekako drugače, večinoma zaspano. Mnogi so se nam tajinstve-no smehljali. Vedeli so, da bomo predavali — ta dan in naslednji — brez spraševanja. Njihov nasmeh pa je pomenil in nam pravil še mnogo več. Bila je med nami in njimi neka vez, bil je nek tih sporazum, neka tajna . . .
Le kak nagajivec si je upal mimogrede omeniti, da bodo ta dan imeli na mizi potico' in da je “sinoči” fnaffia napekla kolačev.
“Kaj za en praznik pa imate?!! . . .” sem navadno spraševal. In z naglasom, ki je vse izdajal, sem se delal, kot da ne vem.
“Bratca smo dobili . . ,” je odgovarjal kak hudomušnež, in vse je ostajalo pri tem, toda njegov naglas je naravnost vpil, da ve, in da ve, da tudi jaz vem. Da,j bila je neka tiha, tajna vez med mano in njimi. In zato smo se tudi imeli radi. Ce mi je danes težko po kom, mi je predvsem po njih, po tej nedolžni mladini.
Opoldne, po končanem pouku, smo že vnaprej vedeli, da se ho-
da so otroci vsaj po tem vedeli, da je praznik. Toda tudi to se je delalo nekako na skrivaj, “da ta in ta v soseščini ne zve . . .” Vrata so bila zaklenjena, ko smo pekli in tudi ko smo jedli. Šele pozno popoldne, a ne vsako leto, smo po navadi šli malo ven po “nakupe,” pa smo se “slučajno” ustavljali pri tem ali onem dobrem znancu. K nam je redko-kdo prihajal.
“Zakaj pa imajo v Gorici praznik in v Trstu? . . .” me je spraševala mala hčerka, ki tega ni mogla razumeti. Prav zanjo in za njeno sestrico sem pred nekaj leti odšel v tujino. Zato, da ji lahko povem “zakaj”: zakaj moramo na tem svetu trpeti.
Ne. Takih božičnih praznikov, mi je po starših, ki so z menoj nekoč sanjali o svobodi v veliki domači družini na zemlji prednikov. Težko mi je po bratih in prijateljih. Težko mi je po mojih učencih, ne po takih — praznikih!
Zdravko Jelinčič.
Naši vojaki posrsdsio sodelujejo pri vojaških akcijah v Juž. V^elnasnu
SAIGON, Viet. — Opazovalci cenijo, da je sedaj kakih 2,000 Amerikancev v vojaških suknjah, ki aktivno, toda ne neposredno, sodelujejo v vietnamski državljahski vojni. V glavnem so vojaški izvedenci, ki poučujejo vietnamske vojake o taktiki v gverilskem vojskovanju. Veliko jih je tudi zaposlenih pri helikopterjih. Prevažajo vojake, orožje in hrano na primerna mesta v vietnamskih džunglah.
Dosti Amerikancev je zaposlenih pri organizaciji obveščevalne službe, ki pozna vse polno instrumentov, ki so vietnamskim vojakom čisto neznani. Nekaj naših vojakov opravlja tudi odgovorna dela v vietnamskem obrežnem brodovju> ki pozna tudi take stvari, kot so plastični čolni, ki jih na morskem bregu demontirajo in prenašajo z motorji vred čez hribe naravnost v džungle.
Vietnamska armada se torej hitro modernizira, kar čutijo tudi komunistični gverilci. Nišo brez razloga povabili vojaške tovariše iz Peipinga in Hanoi-ja na posvetovanja, kaj storiti proti novim vojaškim metodam vietnamske armade.
Olajša hrblobol medtem ko delate
NI treba, da vas hrbtobol drži od dela. Nosite Johnson’s Medicated Back Plaster (obliž). Ublažuje, podpira in lajša boleče hrbtne mišice kot nobena mastna maža ali žav-ba. Pojdite po svojih normalnih opravkih dela udobno, sproščeni neznosnih bolečin v križu.
Nošenje Johnsonovega Back Plaster je kot bi imeli prenosno toplotno blazinico. Greje boleče mesto, umiri mišice in stimulira obtok krvi, kar prinese olajšanje.
Johnson’s Medicated Back Plaster dobite v naši lekarni. Samo 43 centov.
temeljil nadoblast zveze nad posameznimi državami članicami v zadevah, ki so urejene v pogodbah Evropske gospodarske skupnosti.
izginili italijanski napisi. Prvič ^ločeni kolegi pritožili, da v življenju sem videl slovenske ar*es	ve za^aj otroci
šole kot učitelj otrok tistih, ki so iaploh niSt> bili P^vljeni in da
z menoj nelkoč sanjali o svobodi. |S0 skoraj vsi Mi 'kislih °!brazov
j in zaspani. Nihče jim ni odgo-Im skoraj bi rekel, da sem bil varjaL Saj tudi ;bi 5ilo brez po_
srečen, ko bi ne bilo ravno za- mena: tudi oni so dobro vedeli adi Božiča in naših starih cer- «zaflcaj» niso otroci bili .priprav_ kvenih praznikov in nedelj, ijjeni “zakaj” so bili zaspani, Vem, da so marsikomu že od,“zakaj» kisbh obraiZ(>v. Nepri-nekdaj bili vsi ti prazniki in vse, j eten molk je navadno nastajal kar je cerkvenega, in sploh vse, in šele z leti, mnogo pozneje, ko kai se tiče vere, le trn v peti. smo tega skoraj že bili “vajeni,” Nihče jih ne sili praznovati tega, se spominjam, da je takim ko-
kar nočejo. Toda nikoli ne bom mogel razumeti, zakaj bi drugi ne smeli tega delati in zakaj bi drugi morali igrati farizeja, ki eno misli) a nasprotno trdi.
Oh, kako puste so bile nedelje, ko je človek hodil k maši Skoraj Skrivaj in se je veselil zi. me, ker je bila tedaj prva maša še ponoči.
Nam naj kdo pride govorit o tej svdbodi! Božič, in pozneje
ko, da se mu bo lepo podal med
Med odmorom bodo vlekli številke.
Vstopnina je samo $1.50 za osebo.
Sloben’c Slovenca vabi:
“Le priti ne pozabi tja dbVv dvorano k nam, smo dobre volje tam!”
Na veselo svidenje!
Za gradbeni odbor
Rado Marušič, tajnik.
legom nek moj dobri prijatelj in kolega; stari partizanski borec, a ne komunist in tudi ne brezverec, odgovoril nekoč:
“Verjetno so preveč “lumpa-li” po noči ... in šli spat šele o pol dveh . . .”
Šele na poti domov smo slišali prva voščila: znancev, prijateljev, staršev naših šolskih otrok, dijakov samih. Toda v glasu vseh je bilo nekaj žalostnega, očitajočega, skoraj boječega.
“Srečen Božič želim. . .” mi je navadno rekel deček, ki je danes že mož.” Veste, vam voščim, ker vem, da tudi vi praznujete. Tata mi je rekel . . .” In se mi je nasmehnil. Kot ta še mnogo drugih je voščilo. Mnogi, premnogi, pa so tiho izginili ta dan in pred šolo ni bilo navadnega smejanja, živžava.
Doma je bila na mizi potica ih obed je bil boljši kot po navadi,
Italija obsojena pred sodiščem Evropske gospodarske skupnosti
BRUXELLES Belg. — V belgijski prestolici posluje posebno sodišče Evropske gospodarske zveze, ki razsoja tudi v sporih med članicami zveze in izvršilnim odborom zveze. Do sedaj še ni imelo dela, sedaj pa je razsodilo v prvem sporu med zvezo in Italijo.
V smislu pravilnika zveze ne sme nobena država povišati carinskih tarif preko višine, ki je obstojala 1. 1958. Ravno tako ne sme vpeljati novih omejitev v uvozu. Italija se te točke v pravilniku ni držala. Vpeljala je o-mejitve v uvozu svinjskega mesa. Izvršilni odbor jo je radi tega tožil pri zveznem sodišču. Italija je pravdo zgubila, plačati mora pravdne stroške in brisati omejitve, seveda samo na-pram državam članicam. Na-pram Jugoslaviji, ki ni članica zveze, pa lahko omejuje uvoz, kakor hoče.
Vsa stvar ne bi bila značilna, ako ne bi tekom pravde pogorelo laško stališče, da je namreč Italija suverena država in da v zunanji trgovini lahko dela, kar hoče. Sodišče se je postavalo na stališče, da Italija ni suverena v vseh tistih gospodarskih zadevah, ki so na novo regulirane s pravilnikom Evropske gospodarske skupnosti. Je to prvi načelen sklep zveznega sodišča, ki je pravno končno veljavno u-
Kdo naj plača odškodnino za ruševine in zgubljena življenja v Ka-tangi?
BRUXELLES, Belg. — O tem vprašanju je na dolgo razpravljal belgijski senat. Večina je bila mnenja, da je za vso škodo odgovorna organizacija ZN in da jo je treba tožiti. Drugi zopet mislijo, da ni izključeno, da bo pravda dobljena, toda ZN so revni kot cerkvena miš, kaj naj jim pa upniki zarubijo?
Za vso zadevo bodo skušali zainteresirati Mednarodno sodišče v Haagu na Nizozemskem. Da bo odškodnina morala biti plačana, bodo že poskrbele družbe, ki imajo rudnike v Katangi. Imajo namreč tudi dosti denarja za pravdanje.
Na drugi strani hoče kongoška centralna vlada sodno preganjati tiste, ki so plačevali in plačujejo davke Combe ju in ne centralni vladi. “Preganjanja” se prizadeti dosti ne bojijo, žuga-nje je pa vendarle prililo nekaj olja na politični požar, ki divja sedaj v kongoških provincah. -------------—o---------
Slabi časi
— Zdaj so pa res slabi časi. Izdatke bom moral na polovico skrčiti.
— že prav, toda kaj poreče na to tvoja polovica?
MALI OGLASI
Opremljena restavracija
s 5-sobnim stanovanjem se odda v najem za $80 mesečno, 80 milj iz Clevelanda, ob glavni cesti. Odlična prilika dohodka za upokojeni ali brezposelni par. Kličite Saegertown, Pennsylvania 3840.	(26, 29 dec)
.. KADAR STE PREHLAJENI! -pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-003*
Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi po pošti!
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St.
CE HOČETE . . .
prodati aii kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607

Karel Mauser:
S3
šS
LJUDJE POD BIČEM 1
1
III. 4cl
i
sl
I

Pojdite dopoldne lepo v pisarno in če bi se pokazala potreba, vas bomo že pravočasno klicali. Tu potrebujem samo mirnega človeka. —
Ni se skušal upirati. Opravil se je in odšel.
Ko sta ostala sama se je doktor Petran obrnil proti Neži.
— Je vse urejeno, sestra?—
— Da — je rekla. — Preteklost v Nataši se je mirno sesedla. Bi!a je tako strašno šibka. —
— Pojdem ponj z avtom, nihče še slutil ne bo. Videti bo, kakor da sem za konzultacijo pripeljal še enega zdravnika. Vendar je eno, kar vam moram povedati — požirati ne more več. Obhajati je ne bo mogel. —
— Vem, gospod doktor — je rekla.
Odprla mu je vrata.
V	dvajsetih minutah je bil nazaj. Duhovnik je bi! v civilu in šele v predsobi, kjer je Neža že spustila zastore, je oblekel talar.
Nato je Neža odšla v spalnico, zaprla žaluzije do kraja in ugasnila luč tudi na svoji nočni omarici. V popolni temi se je ljubeče sklonila nad Natašo.
— Prišel je, Nataša. Pošiljata ti ga stara Mara in Silva. — Potem se je sklonila čisto do njenega obraza, ki ga ni mogla videti, in šepetala kakor od daleč:
— Nataša, Bog je lju-be-zen. —
Na pol je odprla vrata in ko je postava z vijoličasto štolo stopila čez prag, je cdšla in počasi ter tiho vrata zaprla.
V	kuhinji je nalila kavo zdravniku, sedla na svoj stol in ko je trdo sklepala prste, je pustila solzam, da so ji tekle po licu in v drobnih kapljah padale na sklenjene roke.
Ko je doktor Petran čez nekaj časa porinil skodelico po mizi, je hripavo rekel:
— Sestra Virgina, saj se samo čas izteče, življenje nikoli.
Počasi je dvignila svoj solzni obraz in se skušala nasmehniti.
— Da, gospod doktor. Življenje nikoli, le čas se ustavi.
Ko je Bregar stopil v pisarno in obesil plašč na kljuko, je mimogrede mrtvo pogledal v Lidijino sobo. Lidija je tipkala in samo toliko dvignila obraz, da ga je pozdravila. Toda kakor brž Se je obrnil pi'oti svoji pisalni mizi, je obstal. V navadnem kozarcu je bil velik šopek belih telohov. Nekaj ljubkega, vdanega je bilo v širokih, belih cvetovih.
Bil je prvi dih pomladi.
S tihimi, previdnimi koraki je stopil proti Lidijini sobi in ko se je naslonil na podboje, je Lidija prenehala tipkati.
— Gotovo ste vi prinesli to cvetje, Lidija — je rekel krhko.
— Da, tovariš direktor. Včeraj sem ga nabrala na Rožniku. Mislila sem, da bi ga va-
CH1CAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
COOK~^-~LIGHT HOUSEWORK (Woman over 30 years.) — Other help employed. Must love children. Good home. Own room, bath, TV, $40 week. Must be reliable. References required. — Write immediately to: Mrs. Phillip F. Vogel, 317 E. Acacia Rd., Milwaukee 17, Wis.
(251)
ša žena bila vesela. Bolniku cvetje vedno dobro dene. —
— Prinesli ste ga torej njej
—	je rekel in v istem hipu mu je bil glas truden in ubit.
— Da — je rekla. Zelo se mi smili. —
— Hvala, Lidija — je slovk-nil. — Mislim, da ga bo vesela, čeprav ima morda le še en dan ali dva življenja. —
Potegnil je s prsti po obrazu, se odtrgal od podbojev, toda še vedno gledal proti njej.
— Hvala, Lidija. —
Nato ge je vrnil k mizi. Bilo je nekaj pošte, ki jo je mehanično prebiral, deval na stran in spet jemal v roke. Vsa, so se mu zdela enaka, navadna trgovska pisma, suhoparna in v tem hipu brez pomena. Kako strašno brez smisla lahko postanejo stvari, v katerih si nekoč imel užitek in zadoščenje.
Do opoldne nista spregovo^ rila besede. Ko je odhaja*, mu je telohe povila z nitjo.
— Hvala še enkrat, Lidija. Popoldne me verjetno ne bo. Že danes bi se znalo zgoditi, da bi. . . —
Hitro se je zasukal in odšel skoz vrata.
Nataša je bila v resnici srečna, ko ji je prinesel šopek. Gladila mu je roko, s katero ji je cvetje podržava! pred obrazom in ko je prišla Neža z drobno vazo, še je Bregarju zazdelo, da je celo v Nežinih očeh neko srečno zadovoljstvo.
— Kako lepo, da ste se spomnili gospod Bregar — je rekla veselo. — Ste ga kupili na trgu? —
— Da.. . seveda, na trgu,
—	je rekel v zadregi. — Lepo je to prvo pomladno cvetje.—
Nataša ga je gledala in sredi gledanja so se ji pričele zapirati oči. Tiho sta odšla iz
ZA ODDIH V MORJE — Finski predsednik Kekkonen se je med uradnim obiskom v Združenih državah ustavil tudi na Havajih. Na sliki ga vidimo, ko se gre v morje hladit. Po obisku v ZDA je moral v Sibirijo na razgovor z ruskim Hrušce-vim, ko je ta zahteval skupne v&jaško-obrambne korake proti “nemški nevarnosti.
šobe.
— Se vam zdi, Neža, da to njeno spanje pomeni dobro znamenje? —
— Ne, gospod Bregar. Popoldne ne hodite v pisarno. Doktor Petran bo zvečer prišel še enkrat. Boji se, da bi konec znal priti že ponoči. Srce naglo peša. —
Topo je gledal vanjo in v licih mu je živčno potrepeta-valo.
— Tako strašno mučno je vse to — je reke’. — Celo to življenje, vse to... —
Kakor da ne ve, kaj bi še rekel, gleda v okno in v svetle lise na zastoru.
— V svojo sobo grem, Neža. Če se vam bo zdelo potrebno, me pokličite. —
— Seveda, gospod Bregar. Skrbno bom pazila nanjo1. — Vrata v Natašino spalnico je samo priprla, da je mogla vsak hip pogledati na poste’jo. Občutek, da je smrt že na pragu, je preplavil celo hišo. Bregar v svoji sobi se ni premaknil.
Malo čez šesto uro je zdravnik spet prišel. Kakor brž ga
je Blaž zaslišal, je prišel v kuhinjo, toda doktor Petran je odšel naravnost v spalnico. Nataiša je komaj še premaknila oči in ob injekciji se ji roka niti malo ni zganila. Kakor da
se je tenka igla zadrla v mrtvo meso.
— Počakam do sedme — je rekel, ko se je vrnil v predsobo. Blaž je bil mrliško bled, z jezikom kar naprej oblizoval
Potovanje v Evropo, v Slovenijo!
i Potovanja v Evropo, posebno v SLOVENIJO, so se v zadnjih letih med rojaki na splošno priljubila. Iz leta v leto odhaja več rojakov in rojakinj obiskat sorodnike in si ogledat “stari kraj”.
Za 1. 1962 so rezervirana mesta NA LADJI UNITED STATES: 21. aprila, 18. maja in 1. junija iz New Yorka.
Ta ledja je najhitrejša in najmodernejša! VM, ki so potovali z njo, so bili zelo zadovoljni!
Oni, ki žele potovati Z LETALI, lete lahko do ZAGREBA, od tam do Ljubljane pa z busom. Rezervirana so mesta na JET-LETALIII iz New Yorka v Evropo za:
25. april,	16. in 26. maj,
8. in 16. junij,	1. in 22. julij,	20. avgust
POTNI DOKUMENTI — vse informacije brezplačno; preskrbimo potni list in vize.
Postrežba v Jugoslaviji — Urejeno je vse potrebno v dogovoru s KOMPASOM (Putnikom) za stanovanja v hotelih in pripravljeni so načrti za izlete po Sloveniji in Jugoslaviji.
POSTREŽBA V NEW YORKU IN PARIZU — Bled Travel ima svojega zastopnika v New Yorku in Parizu, ki pričaka potnike ter poskrbi /se potrebno za prevoz bodisi na ladje ali vlake!
(Odločite se za potovanje čim prej, da Vam bomo mogli vse potrebno urediti brez težav o pravem času!
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. C!air Ave. Cleveland, Ohio
JOSEPH SUHADOLNIK, lastnik
EX 1-8787
.	■ :	:	'-.V . '	. ..	i	’ .- .. ; M;	:
1961
/Naznanilo in Zahajala
V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, cta je dne 25. novembra 1£31 v Gospodu zaspala in odšla v večno življenje naša preljuba mama, stara in prastara mati
Frances Knaus
Pokojna je bila rojena S. marca 1374 v vasi Podklanec pri Sodražici na Dolenjskem. Od tam je prišla v Ameriko v letu 18SS.
Pogreb nepozabne pokojne jc bil dne 29. novembra ISol iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. V župni cerkvi sv. Vida je Rt. Rev. Mr,gr Louis Baznik, daroval za pokojno slovesno pogrebno sv. mašo. Asistirala sta mu Rev. Louis Rupar in Rev. Jošt Martelanc. Na pokopališču Kalvarija smo položili truplo k poslednjemu počitku v skupno družinsko grobnico.
Ljubi Bog povrni vsem, ki so v dneh bolečine ob bridki izgubi in v času največje žalosti kakorkoli izkazali svojo ljubezen in spoštovanje do naše mame in nam svojo naklonjenost. Razposlali smo posebne zahvale vsem, ki jih poznamo in imamo njihove naslove, vendar je mogoče, da smo koga izpustili. Zato lepo prosimo naj vsak sprejme to javno zahvalo.
Posebej izrekamo našo zahvalo župniku Rt. Rev. Msgr. Louis Bazniku za daritev sv. maše, za molitve ob mrtvaškem odru, za spremstvo do groba in za vse pogrebne slovesnosti in molitve. Naj sprejmejo zahvalo častiti gospodje; Rev. Jošt Martelanc za asistenco in zlasti za redne obiske pri bolnici vsak mesec tekom zadnjih let njene bolezni, Rev. Raymond Hobart za podelitev poslednjih svetih zakramentov in Rev. Francis Baraga za navzočnost pri pogrebni sveti maši.
U. S. Senator in Mrs. Frank Lausche sta prihitela iz Washington, D. C. k mrt-
Spomni se o Jezus mili, da so zanjo Te umorili.
Ti, o Bog, usmiljen bodi!
Večno srečo mami daj!
Mir in pokoj vekomaj!
Žalujoči:
hčere: MRS. CHRISTINE VERBIČ, MRS. FRANCES LAUSCHE, MRS. VERA GLUCK, M RS. HELEN ELSASSER sinova JOHN in JERRY
zeti CHARLES LAUSCHE, HANS GLUCK, DAVE ELSASSER vnuki, pravnuki in ostali sorodniki!
Cleveland, Ohio, dne 26. decembra 1981.
vaškemu odru pokojne. Globoko smo jima hvaležni.
Prisrčna hvala članicam društva št. 132 KSKJ sv. Marije Magdalene in članicam Oltarnega društva pri sv. Vidu, da so prišle pokojno skupno počastit, so zanjo skupno molile v pogrebnem zavodu, se udeležile pogrebne sv. maše in spremile pokojno na pokopališče.
Hvaležni smo vsem, ki so darovali za svete maše za pokojno, za dobre namene, za cvetlice in vence, ki so krasili njeno krsto in oder. Tisočera hvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod, vsem tistim, ki so prišli pokojno kropit, ki so se udeležili pogreba ter vsem ki so molili in molijo zanjo.
Grdinovemu pogrebnemu zavodu naše iskreno priznanje za odlično vodstvo vseh priprav za pogreb in pogrebnega sprevoda.
Končno hvala vsem za osebne in pismene izraze sožalja, ki smo jih dobili od vseh strani.
ustnice in na hitro utripal z očmi. Govorili so šepetajo, z velikim trudom vlekli iz sebe posamezne besede, ki so nato razstrgane obvisele med njimi.
Čez eno uro so vsi trije odšli v spalnico. Nataša ni odprla oči. Petran jo je prijel za zapestje in pri tem mrtvo^ gledal v odejo.
— Srce hitro peša. Nocoj ne hodite spat, sestra. —
Ko je zdravnik odšel, se je Bregar spet zavlekel v svojo sobo. Neža je pripravila stol k postelji in ko je ugasnila luč v veži, je sedla in se zastrmela v umiranje. Ničesar več ni mogla napraviti. Izvlekla je svoj
drobni rožni venec, si ga spustila na krilo in ustnice so se ji bežno premikale. Trdo in vdano je čemela na stolu in le dvakrat je za hip odšla v kuhinjo ter spila požirek vode. Zdaj pa zdaj je pogladila roko na odeji, toda Nataša se ni zganila.
•Ssr- Syr.	.-JZ'
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
§18115 Neff Rd. IV 1-42211 | Cleveland 19, Ohio ^
§ §
TO BE SURE OF HAVING CASH WHEN YOU NEED IT—FOR CHRISTMAS PLANNING—NEXT YEAR—AND EVERY YEAR-CHILDRENS EDUCATION, A COMFORTABLE RETIREMENT, TRAVEL-PLUS ALL THE OTHER DREAMS OF NICE AND NECESSARY THINGS FOR THE FUTURE.
All Savings Deposited Ihmgh JAkUAkY 15th...Earn
il%
%
from JANUARY 1st!

013 East 185th St. 25000 Euclid Ave. 6235 St. Clair Ave.
M
1
Se priporočamo	g
ZA roPKAVlTI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE, j* VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. £ NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO	£
FRANK KURE	p
Lahko pišete na ta naslov;	„
R. F. D. No. I, Konte 44, Newbury, Ohio	K
Pokličite telefoničcio: JOrdan 4-5503	K
Mullmly Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM	AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD 1200.00 NAPREJ
I 365 East 156tlti Street	KEnmore l-»41l
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..17002 Lakeshore Blvil.
Pokličite podnevi ali ponoči HEndernon 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne ceno
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
4f
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000
Ce hočeš dobro sebi in svojini dragim, zavaruj se pri naiboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 00. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJl
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, IH.