29. NOVEMBER MALO DRUGAČE
Šentjoško praznovanje ne bo pozabljeno
Mlad človek brez nadarjenosti je star človek. Ta modrost nam pove, da smo v Sentjoštu sami mladi ljudje. Prvi »Pokaži kaj znaš« je bil pred 15 leti, v bistvu pa je šlo sedaj za isto zveličavno idejo: mladim, oziroma vsem mladim po duši, dati možnost, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj znajo.
Za vsakega slehernika je prvi nastop - prvi javni nastop na odru velikega pomena. Narava je dala vsakemu izmed nas različne darove, katere posredujemo drug drugemu, to pa je bil namen naše vesele prireditve. Najmlajši so bili prvi na vrsti in s tem dali korajžo ostalim bolj velikim. Mateja in Valči sta jih vodili, peli in plesali z nji-mi. Erika je zaigrala na klavir Prav luštno je res na deželi. Jure, Nina, Marko in Andraž, pa Matej in Igor, Sara in Erika so pod vodstvom Snapkove Marije naredili zanimivo razstavo. Na desni strani odra je stal iz škatel narejen in pobarvan velik tovornjak, ki je pripeljal same imenitne stvari. Zraven pa so stale vse mogoče figurice iz gline in risbice. Tudi mala Tatjanca je požela velik aplavz, ko je odkimavala z glavico in pela: Jaz ne bom doma ostala. Za svoj zaključek so se posedli na stopnice in prijeli čez rame in zapeti. Potem so pa vstali, prijeli velike črke v roke in sestavili napis Pokaži kaj znaš.
Na vrsti je bila nato ščntjoška osnovna šola. Igralka - vedno smejoča Špela - si je prizadevala svoje nadobudne učenke kaj pametnega navaditi, pa ji ni dosti uspelo, ker se je izkazalo, da so oni pametnejši.
Pa tudi račke so plesali. Matej pa je odrecitiral pesem Naša mama jcot profesor. Katarina pa se je korajžno postavila pred rnikrofon in zapela kar tri pesmi, ki so požele aplavz. Splačalo se je. Na vrsti je bil Poldetov Roman mlajši iz Kurje vasi. »Jaz sem muzikant«. Po tihem vam povem, da ga harmonika okol nosi, jo imapa raje kot dekleta. Snapkov Borut je dokazal, da zna od vseh bratov (ima še tri) najbolje kuhati. Medtem ko je on kuhal, pa se je predstavila cela družina Snapkove-ga Matije in Brede s staro pesmijo Ljubezen do domovine in Koguškova dekleta so tudi zapela ob spremljavi Čukovega Marjana.
Že je bil na vrsti kviz. Koliko smeha je požel, ko je glavni dobitek - velika bela kokoš v leseni kletki začela kokodajsati. Vrstila so se nadvse domiselna vprašanja, ki so jih sestavili Poldetov Lojze, Martinov Janez in Petrov Lado. Na pri-mer: najvišja in najnižja domačija v Šentjoštu. To sta Sovčkova in Jurčkova! Kolikokrat pripelje na dan avtobus? Petkrat! Koliko je zvonov v Šentjo-ški fari? Šestnajst! Katerih priimkov je največ? Prvih Oblakov, drugih po vrsti Kavčičev! Koliko ljudi zaposluje Šentjošt? Okroglo 50! Koliko časa leže kokoš? 21 dni ... tudi 14!...
Tudi razsodišče-smo imeli - Marto in Ladota. Povezovalka Poldkova Mihela je povedala prisrč-no: Naše kmečko dekle se izživlja pri delu v do-mači hiši in na domačem polju. V pesem razliva svojo radost in svojo bol. Na to temo so se pred-stavila šentjoška dekleta kot perice z domiselno sceno in igrivimi prizori.
Predstavila sta sg dva junaka, ki bi lahko spre-menila težak gospodarski položaj v Jugoslaviji. Če bi le dovoljenje dobila od ZlS-a. Iz nii sta pričara-la denar, ki se je po vrednosti večal. Nazadnje smo lahko že videli novih 20 tisočakov, brez kate-rega danes ne moreš več v trgovino. Joj, kakšno ploskanje je odmevalo v polni dvorani. To sta bila
Mihov Peter iz Smrečja in Tinetov David iz Kurje vasi.
Spodbudili smo tudi Kuclerjevega Radota iz Butajnove in njegovega sina Toneta. Zaigrala sta tri domače. Za vesel konec pa so poskrbeli šentjo-ški folkloristi, ki napredujejo pod vodstvom viške-ga študenta Ladota in Poldkove Irene iz Šentjo-šta. Na koncu pa je bilo povedano, da se je na današnji dan rodil slovenski pesnik, pisatelj, dra-matik in gledališki kritik Branko Hofman, ki si je izbral svoj prostor pod soncem v Lipalici pri Hor-julu. Torej na mnoga zdrava leta ti želi polna dvorana v Šentjoštu.
In nazadnje zapojmo čast in hvalo rojstvu »naše republike. Pa če je navsezadnje še tako zapufana, skritizirana, obtoževana in očrnjena« ostaja in bo
ostala naša domovina. Nastopajoči so dobili in pojedli kurjo obaro, s katerim se je trudila Pold-kova žena Pavla. Posladkali smo se tudi z Boruto-vo specialiteto in še to: kokoška je odkokodajsala z Mihovim Jožetom v Smrečje. Glavno breme je nosila Snapkova Marta. Glasbo spušal in luč privi-jal Snapkov Peter mlajši, prostovoljne prispevke pa pobirala in se zahvaljevala Tonetova Marica. Nabralo se je toliko, da smo pokrili vse stroške, razen elektrike.
Iz vsega tega je razvidno, da smo v Šentjoštu veselo praznovali dan republike, vsetn vsakda-njim težavam takim in takim, gospodarskim in političnim v brk.
Kavčič Ivanka - Snapkova