Ptujska gospodarska razstava je odraz razumevanjcn delovnega Ijudstva iz vsega okraja za graditev socializma v Jugoslaviji V soboto popoldne so se priprav-ljalna deia za gospodarsko razstavo v Ptuju bližala končni obliki. Pri-pravljalni ocibor za izvedbo razsta-ve se je dobro zavedal, da predstav-Ija letošnja razstava odraz gospodar-skega razvoja v ptujskem okraju v okviru petletnega plana ter odraz samozavesti in odločnosti delovnih ljudi v okraju, da bodo v stanju iz-vesti vsako nalogo, ki bo izvirala iz potreb vsega delovnega ljudstva v okraju, v republiki Sloveniji in v vsej FLRJ. V nedeljo zjutraj je imel Ptuj sve-čan izgled. Z zeienjem okrašena okna, razobešene zastave ter zbira-nje množice so bili vietni znaki pri-prav za otvoritev razstave. Mestna godba je v zgadnjih jutranjih urah igrala po mestu budnico. Pred ko-iodvorom so se zbrali delavci in uslužbenci podjetij, šole in ustanove, se razporedili v povorko, ki je šla skozi mesto pred Mladiko ob Dravi, kjer je bilo pred otvoritvijo mno-/.leno zborovanje. Lepo je bilo videti pred Mladiko zbrano množico, iz-nad katere se je videlo 27 zastav in praporov, nešteto parol in transpa-rentov. V ospredju zbrani pionirji so od navdušenja vzklikali Titu in Partiji. Pridruževali so se jim tudi odrasli. To m bilo navadno zboro-vanje, temveč manifestacija doseda-njih delovnih uspehov, katerih do-kazi so bili razvrščeni v razstavnih prostorih v Mladiki. Po obnašanju r mladine in odraslih se je videlo, da fznajo naši delovni ljudje mnogo in marljivo delati, da znaio misditi in razglabljati, kako bi napravili čim več in kako bi čim prej izvedli na-loge prve petletke. Manifestacije, vzkliki in ovacije so zanje še stvari, na katere se navajajo in katere pri-svajajo vzporedno z rastjo razredne zavasti in deiovne samozavesti ter borbenosti za utrditev miroljubnih odnoeov med delovnimi ljudmi vsega .sveta. Na tribuni pred M 1 a .1 i k o je ljudstvo pozdravilo goste iz L j u b-l j a n e . tovariša inž. Jeienc Da-nila, pomočnika ministra za komu-nalne zadeve, tov. Bratko Ivana, po-močruka minLstra za " turo vlade LRS. tov Zagar Zorana, pomočnika mmistra za kmetijstvo; iz Maribora: tov. Avbelj Vik-torja. predsednika Ob LO. tov. Si-monič Franca. podpredsednika Ob LO. tov Lakner Siavka. tajnika Ob LO. tov Reberšek Karla. načelnika uprave obrti Ob LO in druge; iz P t u j a : tov Leskovec Franca, se-kretarja OK KPS in predsednika OLO. tov Mavser Ivana, org. sekre-tarja OK KPS iz Ptuja. zastcpnike JA, ljudske oblasti in množičnih or-ganizacij. Ofo 9 un je zborovanje otvoril se-kretar OK KPS Ptuj tov Leskovee Franc, ki je v kratkem nagovoru po pozdravu množice in predstavilvi došlih gostov in predstavnikov Ijud-ske oblasti m Partije poudaril po-men zborovanja v zvezi z otvoritvijo gospodarske razstave v času najhuj-šega klevetanja državnega in partij-skega vodstva Jugoslavne s strani predstavmkav impenalističnih držav in držav članic Informbiroja, na katere naše Ijudstvo od^ovarja s praktičnim izvajaivem načel mar-ksizma-leninizma ob graditvi močne socialistične nove Jugoslavije. Množici je govoril tudi tov Brat-ko Ivan, pomočnik ministra za zna- nost in kulturo vlade LRS, za njim pa tov. Simonič Framc, podpredsed-niik Ob LO za Mariborsko oblast. Prikazala sta velik pomen borbe dr-žavnega in partijskega vodstva Ju-go&lavije za ureditev odnosov med socialističnimi državami, za uvelja-vitev pravice suverenosti mailih na-rodov ter borbo jugoslovanssikdh na-rodov za lzvedbo prve petletke, ki predstavlja gospodarsiko osamosvoji-tev Jugoslavije. Poudarila sta veli-čino borbe za ohraniitev miru v svetu, ki ga je naše ljudstvo priprav-ljeno braniti s svojiim delom ica živ-ljenjem. Na koncu govora je tov. Leskovec Franc objavil množdci siklep okrajne-ga 10 o nagraditvi delavcev in na-meščencev podjetij in ustanov v ptujskem okraju -v znak priznanja za nesebično in požrtvovalno zalaga-nje pri izvajanju planskiih nalog. Skupne nagrade znašajo 131.000 din. Najnižji znesek nagrade je 800 din, najvišjd pa 4000 ddn. Iz MOD v Ptu-ju in iz poverjeništva za prosveto v Ptuju je prejelo nagrade po 8 lju- di, iz »OGRADA« v Ptujiu 6 lju-di, Okrajnih mliniov v Ptuju 5 Ijudi, iz Tovarne alumdnija Strnišče, iz kmetijske-obdelovalne zadruge Moš-kanjci, Okrajnih premogovnikov Vi-čanci-Podgorci, Mehanične tkainice Ptuj, Mlin in oljarne Središče, Pe-tovije, alkoholne ioidnstrije Ptuj, Or-moške opekame, Okrajne opekarne Janeževci in iz Tovarne pearila so bi-li nagrajeni po trije vzgledni de-lavci in delavke, iz Ofcraj. žvoplarne v Ptuju pa sta bili nagrajeni dve de-lavki. Ob koncu zborovanja je predlagal org. sekretar OOOF v Ptuju tov. Berginc Peter, da se pošlje pred-sednrkti vlade ,LRS, tov. Mihi Ma-rinku pozdravna resož^ucija. Ko jo je prečital, so jo zfcorovalci z navdu-šenjem sprejeli. Predsednik OLO tov. Leskovec je na-to prerezal rdeči trak v znak otvoriitve razstave, na kaa* so si pred-stavniki oblasti in Parbije ter gostje na čelu množice ogleda-li razstavne prostore. Naše delo Kmetijstvo A) Poljedclstvo Okrajni petlctni • plan postavlja tcme-lje razvoju kmetijstva na povečanje po-vršine orne zemlje, uporabi selekcionira-ranih semcn, umetnih gnojil in posveča pozornost industnjskim rasilinam. krom-pirju, povrtnmam in krmskim rastlinam. Na razstavnem prostoru je bila vsem tem pianskim potrebam izražena primerna pozornost, ki so jo tzkazala le državna posestva, kmetijske obdelovalne zadruge in zadružne ekonomijc, dočim kmetje sa-mi na razstavi niso udeleženi. Državno posestvo Dornava je razsta-vilo primere dobrih pridelkov krompirja. dornavske čebule, paprik, buč, korenja in zeljnatih glav Važnost hektarskega donosa krompirja je bila izražena pri vsa-ki vrsti krompirja z označbo sorte in do-nosa. Od razslavljenih šest vrst krompirja ie letos najbolj obrodila sorta »Bintje« (31)0 q), potem sorti »Bomov« in »Acker-segen« (22(i q) »Kresnik« (200 q), »Pozni rožnik« (180 q) in »Kanada« na poizkuš-n]i (60 q). Z razstavljenim diagramom pa je bila prikazana važnost gnojenja. ki je poleg dobre obdelave pripomoglo do izboljšanja hektarskih donosov. Zadružna ekonomi]a Hristof Minčo v praksi skrbi največ za povrtnino. Razsla-vila je vzornt pridelke česna, čebule, pe-terŠilja, kortnja. redkve, pese, hude in sladke paprike (6 sortj. starozagorsko vi-suko čebulo (por), 3—4 kg težko karfiolo. salato. zelje itd Lastni pridelek semen prcdstavlja za zadrugo velike moinosti razširitve v.;akovrstnih nasadov. Semena rdeče pese. fižola. čebule, paprike, solate, zelja, špinače, redkvice, paradižnikov so bila prcdmet zanimania ljudstva. Ekonomija TAM v Staršah je tudi pn-kazala skrb za pridelek krompirja. Sorta »Uneidovec« je obrodiia 41.000 kg na hekiar Mcstna ekonomija je prikazala krompirjevo sorlo »Kardinal« z 240 q do-nosa in »Oncidovcc« s 400 q. Sadjarsko-produktivna zadruga Osojnik jc pridelala na ha 300 q krompirjeve sorte »jubel« KOZ Trniče je pridelala krompirjeve sor-te »Jubel« 270 q, sorte »Kardinal« 280 q, »Oneidovca« 320 q, »Poznega rožnika« 200 q in »Marte- 220 q. KOZ Gorišnica je dosegla s krompirjem sorte »Jubel« na hekiar 300 q Poleg krompirja so ekono-mije in KOZ prikazale izredno velike bu-če, zemlje. koruzo, čebulo, pšenico, ovcs. ječmen in rž Državno posestvo •• Dorna-V! je razsiavilo 40 kg težko bučo. mcstna ekonomija Ptuj tn buče, težke 24—28 kg. KOZ Sobetinci pa }e razstavila bučo-dvojčka Po pndelku buč je razvidno. da posvečajo državna poscstva in zadruge pridelku oljnih rastlin in obencm krrn-skih rastlin potrebno pozornost. Pn večim razstavljalcev pa je bilo lahko opaziti ve-činoma enako velikost čebule. ki jc po-sebna rastlina v ptujskcm okraju KO/. Gorišnica jc na razstavi poudarila važ-nost sončnic s primcrom posebno velike sončnične kape Primcrov sladkorne pese, lauu, konoplje, soje ni bilo videti. B) Sadiarsfvo V razstavnem prostoru je prikazalo oblastno odkupno podjetje za odkup sadja in zelenjave, državni posestvi Pod-khnik in Zavrč, ekonomija Leskovec, sadjarsko-produktivna zadruga Osojmk, KOZ Prvenci, ekonomija gozdnega gospo-darstva Vurberk razne sorte jabolk. Pred-vsem oblastno odkupno podjetje je na-zorno razvrstilo lepe primere istosortnih jabolk, kot: kanadke, on-tario, zeleni šte-tinec, damasonski kosmač, karea, bosiop-ski kosmač, zlata parmena, lomionski pe-ping, ananas, pogačar, rožmarinka, bo-bovec, belfleur; hruške: blumen, bahovka, pastorovka. Prikazal se je tudi raačin pa-kiranja sadja za transport za bližnje in daljne tran&porte. Nikjer ni bilo poudar-jeno, ali je to sadje plod pritSikavega ali visokostebelnega drevja in ali je bilo to drevje zaščiteno pred drevesnirai boleam-mi. Vprašanju sadjarstva je posvetilo na razstavi posebno skrb državno posestvo Zavrč. Razstavilo je sorte jabolk, kot: lepocvetko, herbertovo rcneto, ananasovo reneto itd. Zrele ali posušene slive, hru-ške, orehi in krhlji so bili v malem za-stopani Slive so sploh izostale. Držav-no posestvo Podlehnik je naredilo iz orc-hov napis: Tito — Partija. Kostanj je razstavilo oblastno cwikupno podjetje. C) Viaogradmštvo Grozdje je razstavilo državno posestvo PodJebnik, ekonomi.ia Leskovcc, državno posestvo Zavrč, KOZ Prvenci, KOZ Go-rišnica. Državno posestvo Podlehnik je prikazalo relicf terasnega nasada, ki je za Haloze novost in stvar bodočega razvoja. Ta način vinogradniških nasadov je pri-kladen na strminah, kakor je to že iz-vedeno na Podlchniku. Državno posestvo Zavrč je prikazalo tudi grafikon razvoja vinogradništva in sadjarstva. Uspehe pn vinu potrjuje razstavljenih šest diplom Simbol Haloz pa je poudarjen s klopot-cem, na Čigar ogrodju so pos^avljene sie-klenice z vinom in obešcno grozdje. Vino-gradniško-obdelovalni zadrugi Gorca-Dež-no in Dravinjski vrh nista razstaviii grozdja Vinarska zadruga Slovenija-vino in oblastno VTino v Ptuju ter Vinarska za-druga v Ormožu so se na razstavi potru-dile prikazati razne vzorce vina iz Slov in haloškib goric. Vinarska zadruga v Ptuju je razstavila filter za ostro filtri-ranje, orjaški filter za vino, aparat za doziranje sodov. grafikon z označbo na-ročnikov naših vin (Francija, Svica, Ce-ška. Poljska. Madžarska itd.)- Med raz-stavljenimi steklenicami vin je tudi devet diplom za sortirana vina kot so haložan. haloški biser, traminec. haloški rizling, muSkatni silvanec. Sloveni ja-vino je raz-stavilo aparat za avtomatsko polnjcnje sleklenic, aparat za zamaševanje in na-čin pakiranja stekknic za transport. Oblastno vino Ptuj pa jc prikazalo pro-ccs čiščenja vin z želitino in odvzem bar-ve z eponitom; razslavilo je tudi apara-turo za določanje kislin ter ^parat za do-ločanje alkohola. D) Živinoreja Na dan otvoritve razstave je bilo raz-stavljenih par primerov plemenskih bikov kanjev in molznih krav, za katere so s« zanimali delovni Ijudje z državnih pose-stev, zadrug in ekonomij ter privatni kmetje. Prašiči niso razstavljeni. Perutni-narstvo in zajčjerejo je razstavila ekono-mija TAM iz Starš, Perutnina Ptuj in dru-štvo rejcev malih živali ter mestna eko-nomija. Okrajni lovski svet je razstavi: razne pasme psov, Gozdna uprava Ptnj pa tri srne. Okrajna čebelarska zadruga je razsta-vila vzorce panjev, od katerih je za trans-port čebel najprikladnejši Znidaršičev tif panja. Tov. Komelj je obiskovalcem raz-stave razlagal važnost čebelarstva in jiir pokazal način pridobi^anja medu od če-bele preko satovnic in panjev ter raznih naprav do medu in voska. Čebelarska za- druga je prikazala tudi čebelarsko Itte-raturo in več slik s Čebelarji — člani zadruge. Vse, kar je bilo razstavljeno v zvezi s kmetijstvom, je bila za državni kot za-družni sektor praktična šola in slika mož-nosti razvoja kmetijstva v vseh panogah od poljed^lstva do živinoreje. Na razstavi ni izostalo ribištvo. ki ga je nazorno prikazala okrajna ribarska za-druga. Tov. Peklar Marko je razlagal obiskovalcem važnost razvoja ribarstva v vodah na področju ptujskega okraja ter prikazal posebnosti ribolova trnkarjev in tnrežarjev. Okrajni lovski svet je razstavil razne gozdne živali in rogove postreljenih jele-nov in srnjakov. Razstavil je tudi prime-re lovskih pušk, ki so služile lovcem za pobijanje škodljive in za prehrano ljud-stva koristne divjačine. Elektrifikacija DES, obrat Ptuj, je razstavil relief elek-trieuega onarežja z objekti, \z katerega je razvidno, da stojijo Slov. gorice in Ha-loze pred problemom napeljave električ- nega' omrežja, pri čemer bodo imela pr-venstvo državna in zadružna posestva ter družbene zgradbe, nato pa tudi široka ljudska potrošnja elektrike. Lokalna industrija Premog Uprava mdnika Sodinci - Vičanci je r^zstavila vzorec premogovne rude iz svo-jega rud«ik-a ter nazorno prikazala način izkopavanja premoga. Nazorno je prika-zan rudoiški rov z žeieznico in jaški. Ve-liki diagram prikazuje postof>oo narašča-nje prcnkikcije. Kovinska induslrija in obrt Mestne obrtnc delavnice so razstavile lastni izdelek: velik štedilnik, ki je prime-ren za državna posestva in kmetijsko ob-delovalne zadruge. kolektivne kuhinje, ho-tele, meoze itd. Izdelava je precizna in okusna. Tudi klju^avničarja Ivanuša iž Središča in Gatrijan iz Ptuja ter klepar HoTvat iz Ormoža so razsiavili manjše štedihiike, ki so jih izdelali kot samo-stojni obrtmki. Kotlar Sološi Ludvik je razstavil velik kotel za kufoanje žganja, ki ga je sam izdelal. Ta kotel je vzbujal ve-liko pozomost pri vseh gledalcih, ker jc izredno masivno in tehoično popolno iz-delan. Mehanik Šegula Peter je razstavil dve obnovljeDi kolesi ter prikazal način obnavljanja kolesnih deiov. Mehanik Ilec Jože je razstavil lastne izdelke strojnih delov za ciotorna vozila, medtcm ko je mehanik Mar raz^tavil otroška trokolesa. Telka induKtrija Tovarna glinice in aluminija Strnišče je slikovito prikazala graditev tovarne v Str-niiču ter tehnične naprave, ki nadomešča-jo delovno silo pri težkih delrh. Vsaka slika je dokaz, da se na Strnišžu gradi veltk sociali?tični objekt, ki se tnu bo di-vil vsak delovni človek Jugoslavije in drugih držav. Na slikah se vidijo obrazi marljivih in predanih delavcev s pode-želja. ki sodelujejo pri gradnji. Par slik pa prikazuje nove stanovanjske objekte, ki predstavljajo udoben dom za vsakega stanovalca m delavca v strniški tovarni. Ketnična industrija Okrajna žveplarna je razstavila izdelke žveplenega zakada in razne stopnje izde-lave. Tovrstni izdelek je važen zlasti za-radi tega. ker ga potrebujejo vsi vino-rodni predeli v državi in ker ga je pod-ietje tudi dobavljalo raznim podjetjem v Šl^veniji kakor tudi v bratskih republi-kah. 1 ovarna strojil v Majšperku je razsta-vila žičnico v miniaturi, tanin. surovine ter labora^orijski postopek pridobivanja siro-jil. Prikazani pa so bili tudi izdelki de-lavnic tovarne strojil in skrb tovarne za preskrbo delavcev kolektiva. Industrija gradbenega materiala Okrajna opekarna v Ormožu in Ope-karna v Janežcvcih sta razstavili zidake in strešnike. Ormoška opekarna je bila prikazana z večvrstnimi fotoposnetki, da so si gledalci lahko ustvarili sliko tega obrata Opekarna Janeževci. ki je pred nedavmm začela obratovati kot strojna opekarna, je prikazala razliko med ročno in strojno izdelano opeko. Lesna industrija in obrt LIP Maribor, lesni obrat Ptuj, je raz-stavil raznovrstne lesnc polizdelke. kot-dele za upognjeno pohištvo. parketne plo-:'čice, debelejše in tanjše deske, grede. late in drugo. Invalidsko podjetje Ptuj in sodar Mar-čec Andrej so razstavili več izdelkov: kadi, sodov in sodčkov, potrebnih za vi-nogradništvo m ^ospodinjstvo Razstavlje-ni pa so tudi vozički, sanke, plugi ter razno kuhinjsko orodje drugih obrtnikov. Rešetar Pintar Anton iz Ptuja je edini tovrstni obrtnik v« okraju, ki izdeluje re-šeta in suho robo sploh. Mestne obrtne delavnice, mizarstvo Ptuj in Mizarna KLO Središče sta razstavila pohištvo iz javorovega in hrastovega lesa. Oba vzorca spalnic sta okusno izdelana. Posebno okusno je pohištvo iz javorovega lcsa, ki ima naravno svetlo batvo. Obrt-niki mizarji: Potrč Ignac. Ljubec Franc, Vidovič Franc, Šabeder Franc ter Kancler Franc iz Ptuja so razstavili garniture in dele pohištva, izmed katerega je spalnica iz orehove korentne domačega oreha obra-čala nase posebno pozorncst. Izdelana je bila v mizarski delavnici Ljubec Franca v Ptuju. Dom učencev v gospodarstvu lesne stroke je prvkazal šahov&lco raizico Pletarska zadruga v Ptuju jc razstavtla mnogo izdelkov, za katere so potr^bne su-rovine: vrba, trdi les, rafija, slama in rogoz. Razstavljeni otroški voziček, zami-sel tov. Panikvar Mirka, in izdelek tov. Gojkoviča Jakoba je posebej privabljal gledalce. Enako otroška postelja, košare za perilo, pohištveni deli, torbice, pleten-ke, copati in razni okrasni izdelki iz lesa. so bili predmet pozornosti. Razstavni pro-stor je bil vzorno pripravljen. J Tekslilna indnstrija Tovarna volneaih izdelkov v Majšper-ku je razStavila vzorne izdelke blaga iz volne in bombaža za moške in ženske obleke vseb Ietnih časov ter s številkami prikazala nagli dvig proizvodnje volnenih izdelkov. Maketa je nazorno prikazovala obseg tovarne, slike pa marljive delavke. Ljudstvo je obcudovalo prvovrstne vol-nene izdelke, ki bodo sčasoma dosegljivi vsem delovnim ljudem Mehanična tkalm-ca je v razstavnem oddelku prikazala prav lepe tekstilne proizvode. Poleg turinga. posteljnine in brisač, ki tvorijo jedro lct-ne proizvodnje, je bila prikazana razno-barvna flanela in tkanine za ženske ob!e-kc, ki po izdelavi in barvitosti dosegajo svetovne fabrikate Blago je solidno ir-delano. Tehničm obratovodja Potočnik Oton. tkalski mojster Zupanič Jože in ce-lotni delovni kolektiv so se potrudili. da prikažejo ljudstvu svoje znanje in spo-sobnosti. Upravnik tov. Maučič Albert se neumorno trudi za zadostno zalogo suro-vin in za dvig proizvodnje, ki se je v zad-njih dveh letih postopoma povefevala Razstavljeni grafikon nazorno pnka/.ujc dviganje kapacitete podjetja Izdelovanje pcrila v Invalidskem pod-lctju v Ptuju je doseglo uspehe, ki so na razslavi prikazani ljudstvu. Lepo izdeiauo moško in žensko perilo je uspeh dela m truda marljivih članic kolektiva, ki ea vodi upravnik tov Vučak Franc. Razstav !jen je električni stroj za krojenje dclov perila. V posebni sobi so bili razstavljeni ;z-delki krojažke zadruge. šivilj in plet;!k ter izdelki pletilca Mcdveda Franca z Brega, ki izdeluje na stroju otroškc gar-niture in moške ter ženske jopiče. (Nadaljevanje na 1. stianij ¦ (Nadaljevanei 6 l strani) Razni obrtniki Cevljarska produktivna zadruga, čev-ljarji privatniki. sedlarji in tapetniki u Ptuja in okolice. vrvar, lončar m svečar ter di-znikar so razstavili okusno izdelane predmctc svoje obrti. ki so vzbujali za-nimanje med gledalci Ljudska tehnika V razstavm sobi ljudske tehnike je bilo nazorno prikazano delo modelarjev. radio-tehnikov, fotoamaterjev, članov avtomoto-druStva. kako važno je ljudsko udej«tv > vanie v razvoju tehnike v socialistični državi. kier siuži tehnika Ijudstvu. nc pa poedincem Clani avtomotodruštva so se-stav.li in usposobili avtoinotor in izdelal konsti^ukcijo za mali avto, ki, bo služil članom za učenje Kinoprojektor ]e od časa do časa prikazova! slikc z ozkega filmOccga traka Razglasna postaja in ozvočenic razstavncga prostora sta lelo ljudske tchnike in sta od začetka razstave dalie dobro služila svojemu natnenu Živilska industrija Kazstavljcni izdeJki tz moke, mesa. sladkorja. alkoholne pijače. likcrji, jajca, očisčcna perutnma. mlečni izdclki so bi tako akusno pnpravljeni. da so privabili nasc vse obiskovalce razstave, ki $o se pn-pnfali. da si podjctja v zivilski indu-striji pnzadcvajo uporabiti vse domače proizvode v okusne in družbi konstne iz-dclkc Obiastno podjctje za odkup mlcka. podjetjr Perutnina. mestne pckarne in ostal? razstavljalci so s tem dokazah. da izvrJujejo naloge, ki so jim poverjcnc Požarnovarnostna razstava Napravcr in predmeti požarnovamostnr sluzbe so pnvabljali na razstavo bolj mo-ške gledalcc. ki rarumejo pomen varnosti družbcnih. zadružnih in zasebnih gospo-darskih objckiov m mventarja Umetnost in kultura V /adnjih dveh razstavnih sobah jc bila razstava umctniških slik, knjig. lokalnega tiska »Nažf dclo« in fotografov Za raz-sfavo slik niso bile zajefe vse slike umet-nikov iz Piuja in zafetnikov Po obisko-valcih ]e bilo lahko sklepati. da razume-vanjt za umetmško slikanje 5e ni prodrlo med široko množico. zato je bilo tudi o slikah premalo objcktivne pohvale in kri-tike. pa najst je šlo za dcla prof Mrža-' nbiskova!cetn pa je tudi razstava lokalne-ga ttska vsaj deloma razjasnila problcine tiska lokalnih časopisov. Na razslavnem dvorižču so bili nazor-no pnkazam pnmeri državnega in zadruž-ntga vrtnarstva in gozdarstva Na zahod-nem dclu razstavnega prostora so bili na-mcščem poljedelski stroji državnih in za-druznih posestev Srednji del razstavncga dvorišča je služil obiskovalcern razstave za )ddih in okrepčilo Dnevno je vladalo za razstavo vcliko zanimanje, saj je raz-siavo obiska!o samo dn srcde nad 12000 Ijudi. rned tcmi tudi predstavniki oblasti in Partijc iz bratske republike Hrvatske, ki so se o organizaciji razstave pohvalno izražali ln izrekli priznanje delovnim ko-lektivom ptujskega okraja * Začasna preuredttev šolske zgradbe Mladikf v Ptuju v razstavni prostor in uporaba Solskega dvorišča za razsiavo poljedelskih strojev, živinoreje, gozdar-stva, vrtnarstva in gojitev vrbe spada med prve prednosti ki so pripomogle k tcmu, da jc dobila razstava vzgleden iz-gled in obseg. V ostalem pa je obseg raz-stave, njen razpored močno prikrojen ob-stgu petletnega plana za ptujski okraj. Vsi razstavljeni predmeti prikazujejo predmctc potreb delovnega ljudstva v pro-izvajalnem odnosu in v privatncm življc-nju Surovine razstavljenih predmetov so domačega izvora, kakor. se razurne, tudi izdelki Kvaliteta izdelkov prikazuje stop-njo iznajdljivosti poedinih delovnih kolck-tivov in posamcznih proizvajalcev-obrtni-kov Vsi predmeti so precizno izdelani in na nobenem ni opaziti težkoč prizadevanj za matcrial, v koiikor je tega mogofe upo-rabljati izvcn okvira glavnih potrcb in-dustrializacije tn elektrifikacije naše dr-žavc Pripravljalnemu adboru za izvedbo razstave ni uspelo zamteresirati še večjega Stevila razstavljalcev. čeravno razstavlja nad 80 razstavljalcev iz vseh treh gospo-darskih sektorjev lokalne obrti in indu-strije, zraven tega pa še posebej večje šte-vilo državnih in zadružnih posestev in ustanov, ki so bile v stanju tekom časa opraviti neŠteto nalog, niso pa pri tem mislile na to. da bo treba vso deJo, na-pore in uspehe ter vzgledne Ijudi prika-zati tisočglavi množici delovnih ljudi iz področja okraja, republike in celo soscd-njih rcpublik. V večini razslavnih prosto-rov so razstavljeni predmeti, ni pa raz-viden pri večjem dclu razstavljalcev od-nos do okrajnega petletnega plana in &top-nje izvršitve istega, niti ni prikazana pro-dukcijska pot razstavljenega predmcta. Podjctja in ustanovc so se lahko odiočila, katere predmete bodo razstavila. niso se pa mogla očividno odločiti, katere oscbc iz kolcktiva bi morale prikazati množici kot vzgledne borce za izvedbo peUctkc in osebc, ki so imele za kvalitetno izdclavo razstavljenih predmetov najvef zaslug. Tako bi bila razstava obenem slikovUa manifestacija borcev za gospodarsko osa-raosvojitev Jugoslavijc in dokaz ni;hovih praktičnib naporov in uspehov. * Vse, kar je videlo ljudstvo na razstavi v Ptuju, je le dokaz resnice delovncga poleta in samozavcsti jugoslovanskih de-lovnih Ijudi, na katerih se razbijajo laži, ki prihajajo po radiu ali po uistni pro-pagandi čez meje s ciljem, da bi zavrli polet v Jugoslaviji in oslabili povezanost dclavcev in kmetov ter delovnih inteligen-tov z državnim in partijskim vodstv-om, na čclu s tov. fitom. Tekmovanju po Sirotanovičevem zgledu so se pridružili tudi delavci ,,Gradisa" v Strnišču Tehnično posvetovanfe o novem na-Činu dela je v gradbenem kolektivu »Gradis«-a v Strnišču rodilo sadove. Na sreddjtm delu haie A eltktrolize, kjtr so nam Madžari ustavili dostavo načr-tov in s tem mislUi, da ne bomo mogli gradbena dcla uspešmo dovršiti, so naši delavci v znak protesta prcti izvajanju nesocialistične protijugoslovanske gunje napovedali teknsovanie. Po predhotineui tekmovanju tesarjev in železokrivcev, ki so pnpravlii delovna tnesta betoner-jem, je betonerska brigada na tcm delu hale tekniovala dne 13. okt. 1949 in $ tetn zaključlla prvi del tekmovanja. Brigada je štela 35 tovarišev, kl so v nepcmih petih urah zabetonirali 180,5 ra3 ž&lezobetona in pri tem delu povprečno Uosegii noriuo 270,61%. V prvolni obvezi se je ista brigada obve-zala, da bo to delo izvršiia v desetih urah. Tekmovanje brigade ]e pričelo ob sedmili zjutraj. Frcd pričetkoni je bri-gadir-udarnik Crkvenčič Jcž^ takoie povtdal svojira tovarišetn; »Tovariši, d&iies tekmujemo na tistetn delu hale, za katerega nam Madžari nbo poslali n i rtov, tntslcč, da ga ne bumo mogii dovršilL Kakor viciite, se delo tud» m tem delu hale že v polnem jcku raz-vija. Ta fcorak v rtaši gradnji je pono ven dokaz, da ne potrebujerao odpovtr dar.e potuoči od člaiiic Iniormb roja. Po-kažimo danes svoie zmož;ioi>ti in preda laost Tltii in Partijl!« Z navdušenjem jt brlg^d." pristopila k delu. V začttku dela se jc pokazaia kot najbof.Sa skupina delovodje LampJč Staneta. Prva je Iz-polnila nalogc. Ku je opravH.i delo, jt priskočila na poraoč o«taltm tovarišern. Naibolj so se v tej grupi odJikovaii bH-gadsr Ovca J«nez in bstoncrji Sev«r Matija, Štifiar Marlja in FrfdrHi Janko-Vldei uspehe prve jjrupe, je (ttdi^Kohc* kova skupitia bolj živo nrijela za deJo-Kab"k |e tetol za kitbikom v veliko brezno opaža piramrdalnih temeliev. Ma-šinlst' betonskegra mešalca tovarli Me-sarič Siraon je pospeševal (cmpo del*:. Prl niešalcu je vzpodbujgl tovariše, k) fo polnili in odvažali beton. k hitrejšemu delu. Tekmovanje se ]e prlbliževalo h kuu-cu. Postednji teraelj je bil /abeioniran. Sektorski vodia tovariš iug. PodlesniU Branko je napovedal rezultate rmago-vite brigade: »279,61% je bila dosežena norma, doscdaj najboljši rezultat beto-nerske brigade v Strnišču. Etekt novega nai.na dela je popoln.« Predsednšk sin-dikalnc podružnice tovariš Bajt Stant je izročil zmagoslavnl brlgadl prehodno sindikalno zastavico naiboljše brigade. Fxer so na sektorjju elektrolize dosedaj po novem mčma pokazall največ uspe-hov, dobi scktor od stranl sindikalne podružnice tudi prehodr.o sektorsko za-stavo. Navdušeni bHgadirji so izjavili, da bodo na ten« sektonu še tekmovaii in dosegli še boljše rezultate. Ko ie udarnik Cirkvenčič spreiemal zastavo, Se dejal: »Tovariši, to je šele začetek, .Gradisovci' borno še pokazali, kako se z delom odgovarja klevetnl-koml« Po predaji zastav |e brigadirje nag9-voril tovariš Geič Jakob. Pozdravil |ih je v Imenu Republiškega odbora graJ-benih delavcev, iim čestit«! k dostžti-nlni uspehom in med drusim dejal: »P«-pričan sem, da ie ta polet vzpodbuda za nadalinji razvoj ncvega načina dela na vsera gradilišču. Ravno v teni vs-šem delu se je odražala predanost Par-tiii in Titu. a ta predanost je isločasno krepek odgovor informbirojevskun drža-vam, ki so mislile, da bodo s svojo sa-botažo in nelojalno poliiiko zavrle naš delovni polct.« Rezultati tesa prvega ve»'jega tekmo-vanja na Strniščn so velikl. Na vseh ostalih sektorjsh gradnje tovarne se de-lavci pripravljaio, da z novim načlnoni dela tekmujejo in pokažejo klevetnikom, kako se gradi pri nas socializem. UŠ Kako bo urejen odkup žit v gospodarskem letu 1950-51 Zvezna vlada ]e pravkar izdala uredbo o odkupu žita v gospodarskem letu 1950-51 Kakor doslej, tako bo tudi v tern !etu ob ezni odkup žiraric Pndelovaici so dolžni po setvenern planu posejati dolo-čene površine z žitcm in tako zagotoviti zadi>6?no pro'zvodnjo da bodo :zpolnili svoie obveznosti do države glede žita v 6kladu s predpisi uredbe Kmetie in kniečke obdelovalne zadruge so dolžni prodati državi določeno količino žita in sicer pšenico. rz, soržico, pir. oves m koruzo Razen kmetov in zadrug mora^o prodati državi žito tudi nekmetje. ki imaio zemljo pose^ano z žitom ter tiste osebe. ki so vzeie ali dale remljo v za-kuo ali v najem na Dolovico Pooblaščsnim odkupnim pod]et]em se mora obvezno prodati tudi celotna mla-tilniška menca. mlinska nerica manipu-laiivni mlinski presežki menca robkača in debelega koruznega zdroba ter žitaric ki iih dobivajo traktorske postaje in po-staje za čiščenje semena kot nadome-sti!o za svo;e de'ovne usluge . rav ta-ko morajo prodati kmečke obde!ova!ne zadm^e vse kolirine (merice), ki jih do-bijo kot nadomestilo za storitve. stOTie-^e kmetor.i (nezadružnikom). Odkup /ita se bo vršil po določenih državnih fvezanih) cenah Kmetiiskitn Kateg Obseg obdel. zem. I. Od 2 do 3 ha II Od 3 do S ha m. Od 5 do 8 ha IV. Od 8 do 10 ha V Od 10 do 15 ba VI Od 15! do 20 ha VII Od 20 in več ha Podrobnost o odkupu žita bodo vlade Ijudskih republtk določile 6 posebniml odredbami. V obdelovalno površino šteie}o njive, vrtovi in vrtici, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Za obdelovalno površino se bo-do štela tudi tista zemljišča, ki so bila prei nji\^, ki pa jih je lastnik i? špeku-lativnih nagibov ali drugih neupraviče-nih razlogov prenehal obdelovati Zem-ljišča. posejena ali posajena z industrij-skimj rastlinami in sočivjem (zelenjavo). glede katerih se je kmet pogodil z drža-vo zaradi odkupa, se bodo upoštevala prl določanju kategorije. v katero 6pada km^tijsko gospodarstvo, vendar pa se ne bodo računala k obdelovalni površini. na nodlagi katere bo določena obvgzna oddaia žifa Vlada Ijudske republike lah ko odredi, da se vinogradi v posameznih vinogradniških in sadjarskih rajonih upoštevajo pri določanju kategorije. pač Pa se ne vračunajo med obdelovalno po-vršino. na podlagi katere se določi ob-ve7na odiaia žita. Ce bi toča suša, požar ali podobno uničilo žito, lahko zvezni rainister za dr-žavne nabave po izvršeni cenitvj donoea zniža v prizadetih krajih količino obvez-ne oddaje. Krajevni Ijudski odbor bo v sporazu-mu s kmetijskimi organi vodil od setve do dozoritve žita evidenco o resničnn posejanih površinah na svojem območju o stanju posevkov in drugih podatkib. važnih za izpolnitev plana kraetijske proizvodnje Obveznosti kmečkih obdelovalnih tadrug Količino obvezne oddaje žita obdelo-valne zadruge se določi v proizvodnem gospodarstvora m zadrugaro se bodo po-lec kupne cene izdajali tudi boni la nakuo industri]skih izdelkov po nitj.h enotnih cenah do vislne. določene « po-sebnim predpisom. Kmeti|6ka gospodarstva lahko t pre-sežki žita. ki jim ostanejo po obvezni oddaji, svobodno razpolagajo v okviru obstoječih predpisov Kmetijska gospo-darstva kj imajo mani kot 2 ha obde-lovalne zemlje. so oproščena obvezne oddaje žita Viade Ijudskib repuolik bodo v »fcviiu državnega plana izdale plan odkuoa ter qa razdelile na obasti Ooiasti pn boco svoie plane nadalie porazd-elile na okra-ie. Določanje obvezne ©ddaje Krajevni Ijudski odbor bo pred set-vttc naloži! vsakemu kmetijskemu go-spodarstvu razen aosiodarstev pod 2ha koiičino in vrsto žita, ki jo moTa krae-tijsko gospodarstvo prodat' potem, ko dozoriio žita letnika 1949-50 Količina žita. ki jo tx> moral kmet prodatl državi se doioča po kategoriji, v katero spali, postaji NM tn v stanovanju učitelj-stva ter organov NM v Juršincih, kakor v stanovanjih delavcev, ki iiimajo svojih gozdov, sili tudi letos okoliške krajevne odbore k reševa-nju problemov preskrbe z drvmi iz lokalnih virov. Mnogi lastniki goz-dov bi se že morali tekom dosedanjih let po oevoboditvi sprijazniti z mi-slijo, da so nam otroci največja dra-gocenost in da je treba skrbeti za udobje šoloobveznih otrok pozimi. Praiktično pa izgleda, da čakajo last-niki gazdov vtmko leto do Časa, ko pritiisine mraz, ko otroci nekaj časa prezebajo, ko pritisiie krajevni Ijud-ski odbor s pomočjo nadrejenih or-ganov, da dobi šoLa kurivo. Krajevni ljtidski odbor v Sakuža-ku se je med drugim že sepLembra lotii vprašanja prispevka goriva v Soli v Jiiršineih in NM za to zimo Na odborovi seji j€ predsednik KLO, Gačnik Štefan, ob reševanju tega vprašanja kot posebne tooke dnev-nega reda poudairil, da je plan za lotkalne potrebe drv že razbit m spo-ročen lafitnikom gozdov na področju KLO Sakušak ter je obenera ugo-tovil, da kmetje drv še niso oddali Seji je pnsostvoval tudi šob*ki upra-vitelj tov. Deriani, ki je navzočemu odboru posebej pojasnil pomen od-daje drv za učilnice, da ne bi otroci brez potrebe zmrzovali. Odborniki so sklenili, da se ponovno predpiše oddaja drv za lokalne potrebe doma-čim gozdnim posestnikom in sicer večjim po dva prm, mamjšim pa po 1 prm drv. Cas prvega predpisa je minil brez itspeha. Krajevni ljud.^iki odbor nd-kaikor m uveljavil svoje avtoritete, ni raziskal vzrokov, zakaj ni bil plan oddaje drv izveden, temveč je krat-kamalo zaradi mirne rešitve vpraša-nja pristail aa to, da še enkrat izda r>dlo6be, da zopet čaka, da čakajo otroci v mrzlih učilnicah, kdaj si bodo poedinci vzeli toliko časa, da bodo poslali za otroke v šolo neko-liko drv. Nedvomno to ni odprt problem sa-mo v Sakušaku, zato bodo morali krajevni ljudski odbori določiti dan oddaje drv brez nadaljnjega odlaša-nja, da bodo šoloobvezni otroci zava-rovani pred kvarnimi posledicami sedenja v nezakurjeoih prostorih. P. Z. Mihovci, oktobra 1949 Med kmeti na področju KLO Cir-kovci se pojavi nerazpoloženje v slu-čajih, ko večji del vasi izpolni svoje obveze, medtem ko iz ene ali druge akcije izostanejo poedinci, ki po:tku-Sajo srečo, da bi se izognili pred-vsem težjim nalogam. Sodelovanje pri izvajanju gozdne-ga plana z vprego so spre^eli nelca-teri kmetje s težavo. ker niso bili vajeni odhajati z doana z vprego za več dni ali celo tednov, vendar so se ob re&nosti planskega gospodarstva tudi temu pozivu cdzvali. Peršuh Franc iz Mihovcev št. 14, ki poseduje 17,8 ha zemlje, in Goljat Marija iz Mihovcev št. 36, ki pose-duje 20 ha zemlje, se prevozne akcije nista udeležila Peršuh Franc bi mo-ral dati v akcijo enega konja, voz in opremo, drugega konja pa Goljat Marija. Prevoziti bi morala 50 prm ]esa v korist gozdne uiprave v Ko-njicah. Obvezi se nista odzvala. Iz-govarjala sta se, da nimata človeka, ki bi ga poslala s konji na vožnjo. Redne pritožbe zoper obvezo nista vložila. Njun odnos do plana v go-zdarstvu je vsekakor moral vplivati tudi na druge kmete, ker se vsi sma-trajo enako obvezani napram izvedbi nalog. Izvršni odbor OLO je moral zoper njiju podvzeti ukrep, ki je do-kaz zavednim kmetom, da pri plan-skih nalogah ni izjem in da ljudska oblast ne mare biti popvLstijiva na-pram poedinceim, ki poskušajo s svojo nedisciplino zavirati razvoj socializma. Po pet tisoč dinarjev de-narne kazni je vzgojna mera, ki ju bo zresnila, da v bodoče ne bosta zaostajala za sokmeti iz Mihovcev, ali se izmikala sl^upno z njimi izpol-njevati naloge graditve socialistične Jugoslavije. B. K. Za Rdeči križ Na see bilo zbranih 412 dinarjev za potrebe Rdečega krlža v ptujskem okraja S tem so delovni ljudje ix Baria!a\c dokazali, da razurnejo vlogo organizacije Rdečega križa in da so v počastitev spomina na pokojno Katarrno ibraM pn-spevek, ki bo v korist drulben'm potrs-bam. Z. H. Izrivanje saboterjev in špekulantov z gospodarskih položajev v Salovcih Salovci, oktobra 1949 Praktično izvajanje ustavnega na-čela glede zasebne lastnine, da se sme omejiti in razlastiti, če to za-hteva splošna korist, je bilo doslej v ptujskern okraju dokazano z mno-gimi primeri zakonitih ukrepov zo-per gospodarske saboterje in špeku-lante, ki so uporabljali pravico za-sebne lastnine v škodo ljudski skupnosti Splošno je znano, da je odkup ži-taric v ptujskem okraju dobro po-tekel. Poedinci iz Šalovec pa se niso hoteli pridružiti večini kmetov v ptujskem okraju, temveč manjšini ?aboterjev. da bi špekulirali s pri-delki. Lah Jakob in Kolarič Anton iz Ša-lovec sta uporabljala pravico zasebne iastnine v družbeno škodo. 324.057 din neplačanega •Savka za leto 1948 in naplačane akontacije za prvo pol-letje 1949, dolg 915 kg pšenice in 5:0 kg rži, 1522 kg govejega mesa in nad 2000 litrov mleka, so dokazi družbene škode iz zasebne ta.>tn'.ne Lah Jakoba. Tak odnos napram plan-skim nalogam ne kaže znaikov volje Lah Jakoba, da bi s svojim gospo-darstvo-m koristil razvoju socializma, zato je bilo nujno, da je Lah Jakobu zakonito odvzet gospodarski položaj na 41,30 ha zemlje. Glede odnosa samega, ki ga je imel Lah Jakob do plaaskega gospodarstva, ni težko trditi, da je Lah Jakob podoben sabo terjem in špekulantom, za katere predvidevajo ljudski zakoni osebno kazen. Zato ni čudno, da je okrajno sodišče v Ptuju izreklo obsodbo 0 popolni zaplembi premoženja in od-vzemu prostotsti Lah Jakobu za 14 mesecev, zaradi starosti pogojno za dobo dveh let. Enako je s Kolarič Antonom iz Salovec. Davčni dolg za leto 1948 in akontacija za prvo polletje 1949 v skupnem znesku 113.179 din, dolg 375 kg pšenice in 400 kg ječmena ter dolg nad 2000 litrov mleka ka-žejo, da Kolarič Anton ni rmel res-nega namena s svojim gospodarskim položajem pomagati graditi sociali-zem. Tudi njemu je bilo nujno potom zakona onemogočiti, da bi še v bo-dcče zavzemal gospodarski položaj na 25,45 ha zemlje. Prenehati je mo-ralo čakanje, da bi v Šalovcih za-čeli poedinci razmišljati o nalogah zasebnega gospodarstva v socialistič-ni družbi. Okrajno sodišče v Ptuju je s sodbo napravilo temu konec in izreklo odvzem prostosti Kola_rič An-tonu za eno leto, zaradi starosti s pogojno odložitvijo za dobo 12 me-secev, in s popolno zaiplemibo premo-ženja. Delovni ljudje v Salovcih ne bo-do dopustili, da bi ostala ta zemlja slabše obdelana kot je bila v pri-vatnem sektorju. Tega ne bo srnel dopmstiti krajevni ljuds»ki odbcr, ni-ti množične or^anizacije. Na tej družbeni zemlji bo začelo v Šalov-cih kolektivno obdelovanje ter iz-polnievanje planskih nalog. S to zemljo se začne v Salovcih druž-beni sektor gospodarstva, na kate-rem se bo razvijalo novo gospodar-sko življenje. I. s. Proslava 30 letnice SKOJ-a v Ptuju V petek 14. t. m. Je mladina Ptuia proslavila 30-letnico SKOJa s svečano proslavo v mestnera gledališču. Prosiavo je otvorila članica OS LMS tov. Golob Marija. Na proslavi ]e nato govorila tov Golobova, ki je v svojem govoru orisald zgodovino SKOJa, njegovo borbo ea pravice delavskega razreda in preganja-n*a s strani rež:mov predaprilske Jugo-slavije. Poudarila |e veiik pomen in vlo go SKOJa v narodnoosvobodilni bcrbi. Sporonila se ie mnngih mladincev-sko-Jevcev. ki so se v Halozah in Slovenskih gcricah borili na strani heroja Lacka Droti fašizmu. V drugein delu svojeg^ govora je naglasila velike delovne po-dvige mladinske organizacije po osvobo-ditvi na doIji. socialistlčne izgradnje domovine. Dotaknila se je tudi znanih klevet, ki iih širijo države Informbiroja proti naši mladinski organizaclji. Pravi-\o da smo nacionalisti in fašisti, toda mi jim na vse to odgovarjamo z do-sledno graditvijo socializmn pr' nas. Tu-di mladlna iz ptujskega okraja s svojim požrtvovalnim delom na socializaciji va si s Sirotanovičevim gibanjem po to-varnah, bo skupno z ostalo mladino Ju-goslavije dokazala neosncwanost klevet in l?.ži, katrre siplje|o na nas »vzhodnJ kritiki«. — Po.govoru je sledila reci'a-ciia tov. Skaze. moški pevski ibor SKUD »Jože Lacko« je zapel nekai pesmi. J? gledali&fa je mladina s prebivalstvom Ptuja krenila na Panoramo. kjer fe v proslavo velike obletnice zagorel kres, ob katerem so še naprei manlfe.stin i svojo predanost Partiji in tov. Titu. K. M. Kmečka komisija pri Okrajnem odboru OF o Ptuju izvaja letni plan ob pomoči delavcev iz Strnišča Kmečka komisija pri OO OF v Ptuju je v svojem letnem planu zajela med drugim obvezo občutne pomoči kmetij-sko obdelovalnim sadrugam s tem, da organizira delovne kolektive iz obratov In podjetij za nedeljska strokovna deia, ki jih zadružniki sami iz tehničnih ali drugih razlogov nj morejo opraviti, V tem pogleou je dosegla kmečka ko-misija veliko razumevanja s stranj mat-IJivih delaycev iz tovarne v StrniSču, ki so odhiteli na pomoč vinogradniški ob-delovalni zadrugi Gorca-Dežno, pred kratkim pa obiskali Sadjarsko obdelo-valno zadrugo Osojnik in }i popravili nujna popravr_ strojev ia orotlja. 33 delavcev iz tovarne Strnišče je dokazalo zadmžnikom iz Osojnikove zadruge med-sebojno povezanost delavcev z zadruž-niki in skupnost interesov graditve so-clalizma. Clan nadzomega odbora Osojnikove zadruge tov. Drole Viktor je sprejel prostovoljcc iž Strnišča, ki so 15 minut po prihodu prijeli za delo, vsak po svoji sposobnosti v dobri medsebojni poveza-vi. Dobro so bili razporejeni IJudje kot orodje. Delo je Uo od rok. Varilca sta soajala dele, ki so bili polomljeni in niso nikomur koristili. Uspeh dela se je pokazal v sledečem: zakrpanih Je bilo 150 komadov pločevinaste posode za-družnikov, popravljenih 61 korcadov orodja, vil, krompov, sekir, in motik, za uporaboso bili usposobljeni šivalni stroj, štiri dvokolesa, obračalnik za seno, trav-ni*ke grablje, vodna frpslka na vodnja-ku, električna črpalka, trije kljucl, tri ključavnice, dve sponki za voz. elektro-mo or in pet likalnikov. V 2°? skupplh delovnJh arah je bilo opravljeno del > ki bi znatno pospešilo razna dela ta-družnikov. Med delom je zadruga prostovoljce \z Strnišča primerno pogostila. po končanem deln pa so se delavci iz StrniSča in *a-družuiki skupno razveselrli ob zvokih harmonike in ob zavestl, da zahteva gra-ditev sorializma preivsem rjradJtev ri-srčnih odnosov med delavci ln kraeti ter zadmžniki, ker je edino ob takih odno-sil mogoče pravilno ceniti uspelie gra-ditve socialfzma, kl jih dnevno žanjcjo delavc« v tovarnah. zadružniki in kmelje na poi|ih. Vinogi Ijudje so navaieni nedelje praz-novati z brezdeljem. Delavcl iz Strni^ra njihovih obfutkov ne b\ zamenjali s svo-)o zavestjo, da žrtvufejo orosti čas *a doseganje vedno novih uspehov. P. C. Množična pomoč pri pospravljanju kmet, pridelkov je velike gospodarske važnosti V nedeljo, 9. oktobra t. L je oblast-no podjetje »Sadje in zelenjava« v Ptuju dobilo pomoč za zbiranje sadja s strani množičnih organizacij \z Ptuja. Dvestopetdeset mladincev in čla-nic sindikalne podružnice sodišča se je ob pol osmih zjutraj odpeljalo s kamioni v Gorco-Dežno, kjer so se takoj lotiil dela v sadonosnikih vino-gradniške obdelovalne zadruge. Trga-nje in zbiranje sadja sta bili nalogi ki ju člani zadruge zraven ostalih del brez pomoči nismo mogli opra-viti v času, ki je bil za odkup sadja potreben. V tri brigade razporejeni mladinci so napovedali medsebojno tekmovanje Akcija je trajala do 17. ure. Prva brigada je v osmih urah nabrala 40.000 kg jabolk, ostale bri-gade in člani zadruge pa 50.000 kg. 9 vagonov nabranih jabolk je vse-kakor uspeh za odkupno podjetje kot za zadrugo. Po mnogih sadonosnikih v ptuj-skem okraju še leži nepobrano sadje, ki bi lahko koristilo delovnemu ljud-stvu, če bi krajevne množične or-ganizacije brez ozira na sektor last-ništva pomagale pospraviti. Nedvomno prednji primer pomoči pri jesenskih delih ne bo zadnji, če bodo funkcionarji lokalnih množič-nih orgamzacij razumeli, da so vsi proizvodi iz našega kmetijstva v sa-mostojni graditvi socializma nepre-cenljivega pomena in da je nujno potrebna obsodba tistih poedincev, ki bi zanamarjali skrb za pospravo pri-delkov, ki so plod celoletnega na-pornega in dragocenega dela. I. A. Mladinski aktiv na drž. posestvu v Ormožu tvorijo predani in marljivi člani Mladinski aktiv državnega posestva v Ortnožu, ki šteje 18 članov in čigar se-kretarka je lov. Vovk Nežka spada med aktive v ptujskem okraju, ki so se resno lotili ntfloge, da bi združili mladino v aktiv razredno Zovtdnih. delovnih in v tovarišk°m duhu vzgojenih Ijudi nove Jugoslaviie. Po vzgledu mladine v vinarsko obde-I~vafni zadrugi Litmerk so uredili ""alo miadinsko ^konomijo. Zemljo *.Bnjo jlro je odstr>pila uprava drž posestva v Or-tnožu Tri are zemlie so porabili /.a ze-lenfavo in cvetice. Temy predlonu se-kretarke Nežike nJkdo ni nasprotoval. Lepo ie bilo videti mladirke, ko so sadi-ie, plele in okopavale za'enjadni in cve-tličri nasad v »ntladinskem vrtu« Posre-čilo se jim |e pridclat! naiboljšo 7:e!eT>'a-vo in cvetje. Zeleniavo so prodali. Akti-vu ie bila s teni dana mof.nost sbupno s sind^kalno organizacijo oditi na izlet na morje. Pri delu aktiva niso zanemarjaH važ-nosti kulturnega udefstvovanja. Sodelo-vali so pri raznih pro^lavah. Ob nedeljah so se člani aktiva zb!ra'i in prirejali za-bavne vefere. Po napornem delu tekom tedna fim pristofa tndi primerno razve-drilo. V akcfjo za graditev Novega Beograda fn Avtoceste se fe iz aktiva vključilo v drugo ptujsko MDB 11 mladincev. Mar-ljivcsf pri delu so dokazall s tem, da se je iz akcije vrnila ena udarnica in 6 po-hvaljenih. Da bi biia Avtocesta zgrajena do 29. novembra t. 1. ln Novi BeogTad, se je v ponovno akdjo odzvnlo 7 mla-dincev iz drž. posestva Ormrž. Veselijo se, i& bodo ob otvoritvi Avtoceste vide-li voditelja jugoslovanskih narodov »er mar^ala tov. Tita. Delo odsotnih tovarlšev na drž. pose-stvu so prevzeli kof svojo obvezo do-ma ostali mladinci in \o tudj častno iz-nolniujejo. Tekmuieio za 39. obletnico SKOJ-a in si prizadevajo. da bi bili v okraju med najbolišimi. Na dan 3C. oblrt-nlce nstanovitve SKOJ-č bodo dis« iz Strnišča. V brigado sq se vkljtičili po večini najboljši člani sindi-kata. Zavedali so se veKke naloge, da je treba pomagaii, da bodo člani niihove s;ndikalne podfužnice za zinio preskrb-Ijeni z drvnii. 34 članom brigade ie na-čsioval tov. MarLoč Jože. V začctku dc!a je razdelil brlgcdo na 6 sknpfn, kar se je pri delovnih uspehih izkazalo kot pravilno. Sliupiue so uvedle medLebo<:r;o tekmovanje ter dvignile iy'inek dela za 25 odst. Prvotno sprejeti plan 1400 pnn drv je bil naknsdno zvi-šan še za 600 prm. Tako je prišlo 2 pnn na posameznega brlgadiria. Tekmovanje med skupinami je bilo zelo živahno. Najbolj sta se tekazaii prva, druga in šesta skupina, kl so v zadn|!h štirina;stfh dnah i^polnile normo 125 odstotno. Med nafboljse člane bri-gade so se uvrstili: tov. Planfšek An-drei, star 58 lat, Zadravec Matij», star 54 let, Štefanec MatiJa in Smej Vinko, kateri niso niti za dan izostsU od dela. V celoti je brigada izpolnlla normo s 112 odst. Komandant brlgade ni zapo-stavljal poliiičn^ga rtcla. Tedpnsfro je Imcl sestanke s skt!p?novod|i. Razprav- ljali so o organizacljskih ?n tehnlčnih vprašanjih v zvezi s sečnjo. Enkrat te-densko je bii mladinski sestanek in en-krat (edensko sestanek z vsemi briga-dirj!. Gospodarsko politlčni problerai v ncšl državi in izven nažih meja so blll predmet referata in diskusije na tem sestanku. To je največ pripomoglo k živahaetnu tekmovanju med skupinaml in k prekoračenju norme. V prvih dneh ie bila norma izpolniena le 35 do 50 odstotno. NepremaKljivo ovlro ie ves čas dela brigade predstavljalo poman]-kanje orodja. K uspchu brigade sta znatno doprina-šali tudi kuharici Skledar Marija darili s cvetjem, Prišel je dan 10. oktobra, ko so pio-nirji iz Ormoža z akademijo proslavili 30. obletnico SKOJa. S tem je bilo za-ključeno tckratno tekmovanje. Ves do-poldan so pripravljali pionirji skupno s pionirsko voditeljico tov. Elo »Dom ljud-ske prosvete«. NLso hoteli dopustiti v Domoi niikakih znakov, da so imeli Or-možani pred par dnevi v Domu vinsko trgatev. Na akademiji so se prav vsi pionirji potrudili. Vedeli so, da jih gleda ljud-Btvo. Tudi načelnka okrajnega pionir-skega štat>a tov. Zvonka še je odzvala njihovemu vabilti \n ]e pnšla na akade-mijo. Prav posebno pa se ;e izkazal pio-nir z deklaraacijo: »Mi vstajamo iu Vas je strah«. To je deklamiral tako leoo n neu6trašno kot bi čutil za seboi annado neustrašnih ln kot da govori v imenu ie cele armade. Tudi druge točke proqrama sobile skrbno pripravljene. Marsikatera mamica ie bila ponosna, da je tudi njen otrok nastopal Ob koncu akademiie je pionirka pre-čitala pozdravnc resolucijo, ki so 1« pionirji poslali okrami partijski fconfe-renci, ki se je vršila naslednji dan- V njej so pionirji obliubili Partiii in Titu. da bodo zvesto izpolnjevali vse naloge, k'. jih pred njih postavljata Partija in Tito LJUDSKA TEHNIKA Ljudska tehnika vključuje v Ptuju v svojo organiz?cijo tudi Domorsko bro-darsko gruno, ki ima v svojib vrstah nekFi izvrstnib brodarjev Na nedavnem tekmovanju na Bledu so brodaru iz ptuj-ske pornorske biodarske grupe: Vidcvič Franc Kajzersperger Alfonz, K.a)zerspei ge? Mil 3n ter mladinci Srol. Vidovič Vihar m Kostajnšek 7asedli '.epa mesta Tudi Reslerjeve se ie izkazala kljub te-mu da je §elf tri mesece pred tekmo-vanjem sedla orvif v kajak Na'-edeni iispehi so dokaz da je pred oomorsko brodarsko grupo v Ptuju še 'epa bodoč-nost. ki je pa seveda odvisna oredvsein od pr?vočasnega m zadostnega oskrbo--anja s potrebnmi čolni, ki so ?im sice' prav za prav že obljublieni S tekmovaftjem na Bledu so ptutski brodarii zakliučili s svojim delom na prostem za letošnjo sezono. Za nadalj-nje dslo Da si bodo oostaviii smernice in naloge na občnem zboru, ki ga bodo imeli v prihodnjih dneh. Z uspešniro de-lom v pretekli sezoni je pomo;skc bro-darska grupa v Ptuju prispevala k Pp-pularizauji Liudske tehnike — ene važ-nih. komponent gospodarske izgradnie naše socialistične države. K. E. PTUJSKI IN MARIBORSKI KAJAKASl SO TEKMOVALII V nedeljo, dne 16. L m. so v Ptuju pomerili 6voje tnoči na meddruštvenem tekmovanju kajakašt maribor6kega m ptujskega pomorsko-brodarskega dru-štva Dočim je bi) pri članih in mladin-cih odziv polnoštevilen, članice \n mla-dinke niso nastopale, ker vz neznanega vzroka Mariborčanke niso prišle na tek-movanje, čeprav 6o bile prav tako po-vabljene in so jih Ptujčanke čakale Posamezni rezultati so nekoliko slab^i. kakor je bilo pričakovati, feprav so tekmovali nekateri člani slovenske eki-pe, ki so zastopali Sloveniio na nedav-nem državnem prvenstvu na Bledu (Srol, Vidovi^). Ptujčani so « sijajno zmago ponovno dokazali, da spada njihova ekipa med najboljše ekipe v Sloveniji, čeprav se je šele letos ustanovila. Razočaral pa je tokrat Vidovič, ki s€ je pri članih plasiral še!e na tretje mesto. Pos-amezni rezultati tekmovaTija: Clani 2000 m: 1 Kajzersberger Alfonz (Ptuj) 12,10 2. Srol Oskar (Ptuj) 13.02. 3. Vidovič Franc (Ptuj) 13,11 4 Frank (Maribor) 14.06. 5. Trtnik (Maribor} 16.11. Zagradišnik (Maribor) je med tekmova-njem odstopil. Mladinci 1000 m: 1. Vihar Slavko 7,00. 2. Urbanok (Maribor) 7,10. 3 Vidovič Alojz (Ptuj) 7,40. 4. 2erjan Mirko (Ma-ribor) 7,45. Kostanjšek fPtui) w Rudolf (Maribor) sta med tekmovaniem cnlsto-pila. S tem tekmovanjem eo ptujski in mariborski brodarji zakljufili svoje uspešno delo med letonL K. E. MESTNI KINO PTUJ predvajo sledečc filme: Od 21. do 24. okt: »Proces«, avstrij- ski umetn film Od 25. do 27. okt.t »Na svoji zeraljl«, (T) slovenski umetn. film Od 28. do 31. okt.: »Gosl' In sanje«, (E) če§ki umetn. filrn. Od 1. do 7. nov.: »Hamlet«. (C> an- gleški umetn. film. Od 8. do 10 nov.: »Carobno zrno«, (K) sovjetski umetn. film, Kino-predstave dnevno ob 18.30 in 20.30 uri, ob nedeljah ob 16.. 18.3D in 20.30 uri. M. Iljin Priroda in ljudje »TRIKRAT DEVET NARODOV« V nenavadno deželo so zašli sovjetslci učenjaki, ki so prišli v afganistan6ke go-re Tam je /se nenavadno: hiše. Ijudje, njihov jezik in običaji. Popotniki so našli mesto, ki se ne raz-prcstira v dolžino in širino, marveč v dolžmo in višino V tem mestu ni hiš marveč so namesto njih votline, in sicei ceiih dvanajst tisoč votlin. razvršrenih na šestih pohcah. Vse vznožje gore je razjedeno — votlina ie ob votlini, neka-tere so prirodne druge umetne Od po-lice do police vodijo v skalo vsekane steze Dve votlini sta mnogokrat večii od ostalih Teh dveh niso izsekali v qoro za Ijudi. marveč za boqove V vsaki se dviga prav d o svodov, v vsej višini mesta, velikanski ki^ Bude; eden je vet-ji, drugi manjši. Večji Buda je visok 53 metrov. Popotniki so Dar'i vas, ki \e podobna osjemu sat^u V njG* so razvrščene oa kole oprte lesene zgradbe v nadstropiib druga nad drugo Od nadstropja do nad-stropja od ulice do ulice vodijo stopni-ce. Te vas; od spoda ni moaoče opaziti Kc so se ii popotnik: približali 1e sprva niso zagledali Ce jc hore^ videti tnoraš nagniti glavo nazaj Vas visi visoko na rebri. kakor da so ^o tja zanesle ptice Svojevrstna so mesta in vasi v tej de-želi. In tudi Ijudie so svojevrstni Pre-bodiš nekaj ur in vse se spremeni'. jezik noša, hise in ceio barva kože, oči ter las pri ljudeh. Ruska pravljica pripoveduje o »trikrat devetih deželah«. Tu pa imamo »trikrat devet« narodov v eni deželi. Tu je na primer vas, v katen so vse hiie lesene in razvrš^ene v nadstropjih V sosedni vasi p^ imaio hiše kamnitne temelje in ilovnate stene. V tej vasi go-vorijo jezik »farki«, v drugi jezik »pu-štu« v tretji jezik Kafirov V prvi ime-nujejo sonce »avtub« v drugi »jelmar« v tretji »sun« Prebivalci dveh sosednih vasi se med seboj ne razumejo in so tudi po zunanjosti različni. eni so po bePh obrazih in plavih bradah podobni Evro-pejcem drugi pa so črni kakor Črnci En: nosiio pisane halie, široke hlare in turbane na glavah. drugi hodijo kakoT praljudje okoli v kožah ki nimajo roka-vov, marveč samo luknje. Kako je prišlo do tega, da so se znašii v istih gorah ti različni narodi z različ-nimi jeziki in običaii? Kdo je pogna] v gor po ravninah ob vznožju gora. In tam v novi domovini za visokimi gorami so ohranila svoje 6tare bbičaje, svoi jezik, svojo nošo. Ohranils so tudi tiste rastli-ne ki so jih gojila v preišnji domovini. Hudo je bilo poljedelcem med skalami in prepadi Vsak najmanjši prostorček so si prizadevali očistiti in spremeniti v polje. Imeli so polja, ki so obsegala sa-mo po nekai kvadratnih metrov. Tako se je naseljevalo v gorah pleme za pleraenom, kakor na stopnicah lestve. Vsako ie živelo samo zase, ločeno od drugega Niti sosedje se niso med seboj obiskbvali — težavno je biio lesti čez gorske prelaze povrhu pa so se begunci bali zlesti iz svojih brlogov Prebivalce sosedne vasi so imeli v drugi vasi za razbojnike. In v te vasi, podobne gnezdom. brlo-gom in uljnjakom, so se odpravili so-vjet6ld raziskovalci. Majčkene njivice. zeleni otočki v do-linah ob gorskih potokih so kavor nalašč zanje ohranili rastline davnih poljedel-cev. DOMOVINA ZITA Tako so sovjetski raziskovalci našli dcmovino mehke pšenice. Za visokim zidon gora so spoznavali po dolinah :n po obronkih kar naprej nove in nove vrste pšenice. Pri em vrsti 1e klasie rdece, pri drugi belo, pri tretji modro, pri četrti črno. Ž enega klasa sr-ši^o prst dolge rese, drugi ima kratke rese. tretii jih sploh nima. Ta klas je nežen in mehak, drugi raskav in krhek; ta je pokrit z žametnim pubom, oni pa je goi, Tudi zrna so najrazličrejša: ta so dolga, ona jajčasta, tretja so skoraj okrogla, ena so velika, druga srednja, tretja majhna, ta so bela, ona rdeča. Na enein in istem polju je po Det-najst do dvajset vrst. Pritlikave pšenice, ki velja za zelo redko rastlino, s6 bi.a tu cela polja. Zbirka raziskovancev se je neprestano apopolnjevala z novimi vrstami, ki jih učenjaki fe niso poznali in <•- katere je bilo treba izmisliti imena, 6lovesna la-tinska imena, kakoi pristoji rastlini. Do-bile so na primer imena: Triticum vulgare Cabilicuro Vav. Triticum vulgare Heraticum Vav et Kob. Triticum vulgare Badahchanicum Vav et Kob V teh imenih so spojene besede *;eh narodov in treh vekov Triticum vui-gare sc imenuje mehka pšenica v jeziku sta-rih Rimljanov. Kabul, Herat in Badahšan so imena af-ganistanskih tnest in pokrajin ki so ohranile §e do današnjih dni srednjeve-šv' obraz. Vav. in Kob 6ta kratici za imeni so-vjefskih učenjakov Vavilova in Kobele-va. MUZEJ NA TRGU Minula stoletia ne izginejo brez sledu. Preteklost živi še nadalje sredi sedanjo-sti. Še dandanes so na zemlji mesta. kl so ostala prav taka. kakršna so bila pred stoletji. O Heratu nam pripoveduie akademik Vavilov naslednje: »Netlakovane in nerazsvetljene ulice. Pri vsaki hiši v tesnih ulicah Herata -o odtočne greznice. Nepazljiv pešec tvega, d& ga polijejo z nesnago. . V večjib ulicab se zbira nesnaga po žlebovih v tnajhne miakuže. ki so zarasle z vodnim rastliniem — to so zelena iezera Herata. Iz teh uraazanih mlakuž zajemato pitr.o vodo za liudi in iivali. V pol.tnih m?-secih je v Heratu nezno~en sr ad.« Pred tri sto štiri sto leti je bil Pariz prav takšen Ni poznai uličnih svetiik, Tudi tlaka ni bilo Sredi ulic so bili od-toČTio žlebovi Venomer se ie sliša! klic. »Gare 1'eau!« (Pozor na vodoM Vcvda' Tp je bila prenežnb beseda za pomije. kl so iih zlivali iz oken Obranil se ie dnevnik ueke nemške princese ki ie odpotovala s svoiih qra-ičin v Pariz. Na ulicah po katerih se je vozila. je bil toiikšen smrad. da se ie v kočiji onesvestila Afganistanska meeta in vasi so živa zgodovina narodov njihov^h noš, dalov-nil orodij in krlturnih astlin Trg v afganistanskem tcestu ie najzani-m«veiši muzei T tetn muzeiu niso predmeti v stekle-nih otnarah. roarveč ležijo kar na tleh, Gore melon in granatnih labolk kupi če-bule. korenia qraha repe in redkve. z žitom nabiti r.,ehovi iz ovčie kože — vst to so redki vzorci. po katerih lehko proučuiemo zqodovmo Tu lahko ^ledimo vsei zgodovinl me-lone, granatnega labolka. oreha ln qraha začenšj od divie melone. divjega granat-nega jabolka, diviega oreha in divieaa graha Tu so repa, špinača in leča doma, vrodnem kratu. Tu dobiš iahko prav do-cen; vse v;ste. kakrsne hočeš. s katerimi koli znariltiostmi in svojstvi. Vse ti '.ežijo tu pred nogami. Treba ti je samo izbirati Marljivi delavci ptujskih podjetij in ustanov Premk Alojz }e glavni nadzornlk pro- l, ¦:>. n6i in Koče\ar iSrediščei Sod^la ie pred tnajhnim š'e-vilom gl&dalcev tov. Fionančič Mira z napaJjanu. K. B PRVENSTVO SLOVENIJE V KEGUANJUI V nedeljo. dne 16 t. m. )e bil v Pttju odigran prvenstveni keghaški dvoboj v okviru 51oven«ke lige med SSD Pole-tom I. tn U iB TD Ptu;em TD PTUJ : SSD POLET n. 181:171 V prvem srečanju so zmagali z tčz-hko ene pnpomoglo Mari-borčanom predvsem dejstvo. da toajo homogeneišo ekipo. dočim ie pri Ptuj-čanib Ie par odličnih kegljačev (Arnugii- Dvobo) je potekai v prijateljskem razpoioženiu Po dvoboju so si igrad skupno ogiedali okramo gospodarsto tazstavo Za Polet 1 so nastopali: Simič. .Jako-pm. Malovražič, Račič. Dvoržak, Gm-movšek Kinetič, Scruc. Pajer, Veršič. Za Polet II. so nastopali: Kočevar, Breznik, Rmšan. Cuš, Cestnik. Aid. Duh, Divjan Robič in Reboli Za TD Ptui so nastopali: Puž. Ploh.' Arnuga. Junger. Terpmc. Gasparl, Va-kotič. Pintarič, Gregorec m Krajnik K.B. SD DRAVA : SD MILlCNIK (LJUBLJ.) 2:1 |0:0) V nedeljo. dne 16 t m. je bila aa igrišču v Ljudskem vrtu kvaliiikaci)sta oogom-etna tekma za vstop » prvo sloveneko ligo med mosivima ptujste Drave in Miličnika iz Ljubi]ane. Ta tekma je bila za oba nasprotnika zelo važna. ker oba reflektirata na vstap v ligo. Miličnik je ;mel v tem že pre-ceišnjo prednost pred Dravo. saj je bil neporažen. tnedtem ko ie Drava že iz-gubila 4 točke Drava si j-e s tem. ko je zadala Miličniku prvi poraz, zopet po-večala izglede za ugoden plasman v tera. tekmovaniu Ves prvi polčas je potekal v stalni premoči domačih Drava je imela vsč prilik z?. ki ba šrr rjstajfe neizkori- iiin so imeli Ptnj- čani krasno priiiko za gol: žoga )e bila že na saani črti gola. toda odličen gcl-man. ki se je pri moštvu Miličnika najbolj izkazal. je rešil svoja vrata Do konca polčasa se je igra vršila pre-težno le aa strani Miličnika. toda za-radi neodločnega nauada Drave in da-bre obrambe Miličnika se ie pivi pol-čas končal brez gola. V prvih minutah dnigega polčasa je bila igra izenačena, toda Drava je kmalu prevzela iniciativo Sele v 20 mm. je uepelo po lepi kombinaciji Sirec Ivanu privesti Dravo v vodstvo Po tem u€pe-hu Drave so skušali goetje na vsak na-čin izenačiti. To jim je uspelo šele čez 10 mm. po levi zve^i Po tem go!u so bili Miličniki nekaj minut v lahni prs-moči in je Berlič. ki je zamenjal v dra-gem polčasu v golu 5irec Fraiica. le s težavo rešil nekaj prav nevarnih sitiM-cij. Toda Drava si >e opomogla tn na-pravila pravo ofenzivo na nasprotniko\a vrata V 34 min je nastala ers meter pred golom Miličnika gneča golmaia jo imel žogo že v rokah. kljub temu pa se je nepričakovano znašla v mreži; n.i se moglo ugotoviti, kdo fe bil strelec tega za Dravo zmagovitega gola. na|-verjetneje pa je. da je to bil avtogcl. Do konca tekme so bih aostje v latoi premoči, v čemer so razvidai aa,pori go6tov po izenačeniu. Sodil je prav dobro Presmger iz Ce-lja pred približno B00 gledalci Pri Dravj je »okrai najboli agaja! Strehar. ki je s to lekmo posledniič reprezenti-ra! Ptuj pred svoiim odhodom k vo\a-kom, pri Miličniku pa je bn oa'boljši golman Rezultat bi po predvedenj tgri bi! lahko še ugodnejši za Dravo. to ve-Ija zlasti za prvi oolčas Drava je rvastopila v naslednjl pc-stavi: Sirec Franc (Berlič), Hanzel, Se> dinšek, Strehar, Gajzer Sirec (van. Kol-šek, Repič. Berlič, iSirec Franc) Pero-ševič in Merc. K. M NK BRANIK (MARIBORl : SD DRAVA (PTUJ) 6:0 |3:0| V predtekmi tekme Drava : Miličnifc sta se pomerili piomrski moštvi mari-borskega Branika in ptu?ske Drave v finalni telimi Manborskega oogomet-r.ega okrožja za pokai Pepeta Zornade. Pricakovati ]e bila s:gurna zmdga do-mačib pionirev, sa] so doslej v&dno premagah pionire Branika Toda to-krat so popolnoma razoš«rali in so dc-pustili gostuiočim kar 6 zadetkov v svoj gol Boljša lgra js bila za pričakovati zlasti od pionirja Zupanca pa tudi vsi drugi niso igrali kat je bilo za pričakc-vati ' K. M. LOVCl : RIBlCl 2:0 (2:0) V nedeljo sta se pomerili v prijatelj-sk; tekmi fudi moštvi »Lovcev« in »Ri-bičev« Zraagaii so v tei bumorističui teknn zasluženo Lovci z 2:0 K. M. TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI Borba proti krvavi uši je dolžnost zadružnikov PMnl iner Zorec Egon Krvava uš je eden največjih škod-Ijivcev jablan. Domneva se, da je bila v 18. stoletiu prenešena iz Amerike. Imenuje se krvava uš zato, ker se po-cedi iz nie rdeča krvi podobna tekočina, če jo stisnemo. Opazimo ]o posebno v maju na ja-blanah. ko vsaka prenaša smetani po dobno snov. ki ii služi za obrambo pred mokroto in sovražniki Napada posebno uiblane — visokodebelne m pritlične — vsake starosti in siccr predvsem one dsle. ki 'inaio tanko in nežno lubje, posebno rada ca zajeda razne rane, ki se celiio. Pri pritličnem drevju pa jo najderno tudi na koreninah Povsod se nahaja v kupčkih ali vrstah. Če pogle-damo v tako naselbino malo natančneje. opazimo v njej tri vrste različno ve-likih iri raznobarvnih uši. Dorasle sa-mice so največje, nedorasle pa so mani-še, oboje pa brez kril. Vse čepe mirno na svcjih mestili ir. drže svoj zaboden rilček v nežno kožo. odkoder srkajo sokove in odvzemajo rastlinskim delom potrebno hrano. Vsled tega nastaiaio na drevesih grčaste. raku podobne braz-gotine Zanimiv ie življenjski razvoj tega mrčesa Samice rodijo, ko so dorasls. brez oploditve žive mladiče. samice z istimi lastnostmi. Vsaka samica izieže 30 do 40 mladih samic, ki hitro ra-stejo. Kc dorastejo. skrbe na isti način za razmnoževanje. Ce pomislirno da iz-leže samica čo 40 živih mladih samic. ki začno takoj s svojim uničevainim delom in da se to dogodi 8 do 10 krat na leto. si laliko predstavljamo. kako se razvije rod. ki izhaia iz ene san^e rnatere. Koncem ooletja. večkrc>< t\idi že v juliju pa se pojavijo uši samice. ki imajo po dva para belih kril. Te sedijo z drugimi brezkrilnimi samicami sku-paj, dokler se nekega dne ne dvignejo v zrak in v vetru poletijo križem sveta, včasih prav daleč. Ustavijo se na kakšni veji ter izležejo po 3 do 6 mladičev. To ;o spolne živali, ki imajo nalogo ohraniti vrsto preko zime in sicer s pomočjo zimskega jajčeca. Samci so mnoso manjši in zelenkasti, samice ne-koliko večje ter rumenkaste. Spolne ži« vali ne uživajo nobene hrane in tudi nirnajo za tc potrebnih organov Po oploditvi samec pogine, samica pa iz-leže jajčeca, iz katerih se zopet izle-žejo brezkrilne samice. Tako se zopet začne razmnoževanje teh uši. Potomci nespolnega razmnoževania jeseni veči-noma poginejo. nekaj mladib samic pa prezimi v razpokah in špraniah ter spo-mladi nadaljuje svoje pogubonosno delo. Krvava u§ je. dokler napada le tu in tam kako vejico. mani nevarna Ce pa računamo z njenim razmnoževanjem ki se vrši v geometričnem zaporediu. mo-ramo takoi v začetku, ko jo opazimo, začeti proti njej boj. Drevje in cepiče iz tujih krajev moramo skrbno pregle-dati. skrb^ti tnoramo za gladka in zdrava debla in veje. da u$i ne najdejo zavetišč. da rane zamažemo, da napadene nogan:-ke pravočasno odstranimo in drevje z dodatnim gnojem okrepimc Krvava uS napada nekatere vrste jablan rajši ka-kor druge. nekaterih pa sploh ne napada Rada napada- ziato parmeno. rumeni belfleur vse kalvile. Sampnnjsko reneto in druge boli.še sorte Redko ali spioh ne napada: kanadke. srafenStainke. rde-čeea ^tetinca n londonskega pepinga. Krvavo uš zatiramo najuspešneje jeseni in poziini Živalce zmečkamo niehanično, ali pa jih zmočimo s tekočinami, ki raztapijajo vrlmjo prevleko in ubijajo ušu Najboljše vršimo to delo z dobrim čopičem. Močno napadena drevesa zdraviti je nehvalež-no delo in ie najbolje, če jih posekaino in zažgemo. Sredstva. ki so poceni in ki jih laliko pripravimo doina. so sle-deča: 1. Petrolsjeva emulzija- to sredstvo temeljito pokončuje krvavo uš. Je se-stavljena iz K kg mazavega mila. ki ga raztopimo v 1 itru vrele vode. Dodamo se Vi kg petroleja ter vse dobrc preme-šamo tako dolgo, da se na površju ne pokaže nobena oljna lisa več. % litra mešanica vlijemo v 4 litre vode in sred-stvo je pripravljeno za uporabo 2. Drevesni karboliiiej- 15 odstotni dendrin je tudi dobro in več let upo-rabljivo sredstvo. Na 4 dn 5 litrov vode zadostuje že 1 liter dendrina Za deblo in močnejše veje pa lahko uporabljamo 30 odstotno raztopino 3. Navaden, močan lug je staro in uspešno sredstvo proti krvavi uši 4. V poletju natn služi sledeča razto-pina: 2 kg mazavega niila raztopinio v 5 litrih vode. To raztopino vlijemo z 1,5 kg tekočega izvlečka v posodo. v kateri je 9,5 litrov vode. Priliiemo še 3 litre navadnega špirita. Razen teh sredstev imamo še vrso drugih, .ki so veliko dražja, ki pa imajo isti tičinek. Pr: vseh pa je usneh boij odvisen od načina zatiranja, kakor od sredstva samega. ki ga unorabljaivo. Paziti je treba pri deki da ie res vsaka uš namočena s sredstvom ker bo !e v tern slučaiu ooginila • Nenamočene u.ši se bodo namreč razmnoževale dal.ie in v kratkerr času nadomestile izgubo