dospoaarstvo. SVINJE. Syinjsko vprašanje Pucljevih kmetijacev je še ved- 0 v ospredju. Finančno-gospodarski odbor ministrov časopisje se še vedno bavi s tem vprašanjem, dasi je ašičeva vi#da ia ž ajo tudi miaister Pucelj že- odstoila. Za aas Slovence je to vprašanje važao samo v liko, y kolikor gre v korist našega kmeta, ki pa se v čemur ne križa s koristmi konzumentov. Boj za svinje se vodi v glavnem za pitane in neitane syiaje, namenjeae za'izvoz z večjo ali manjšo irino ali br^z nje. Pri tem pa tisti, ki imajo (bolje: ki imeli) usodo tega vprašanja v rokah, niti ne jemljejo isno v poštev koristi proizvajalcev-kmetov in kupcev- azumentov. Tisti, ki posredujejo promet s sviajami ed kmelom in konzumentom, so si osvojili glavao bedo tudi v tem vprašaaju. To so veleposestaiki, kapilisti, verižniki, trgovci s svinjami in sploh mešetarji. 1 sloji tudi največ ia — lahko rečemo — ediai dobro islužijo pri svinjab. Zato tudi aapeajajo vse svoje oči ia ves svoj vpliv, ki ni majhen, v to, da preslepijo neta in koazumenta ia da trgoviai (ae proizvodaji) gotove take pogoje, ki bodo aosili njini največje dočkc. Če se dovoli zaižaaje ali oprostitev carine na zaane svinje, bodo trgovci z živim blagom imeli bore ajhen dobiček. Zato pa bodo klavnice diktirale cene inj kmetora in koazumentom. Že za časa Kraniarjevega izvozaičarskega koruptga ministrovanja se je vršil hud boj med delničarji iboliške in beograjske klavaice. Pri subotiški klavai- so udeležeai Pribičevie-Žerjavovi prijatelji, dočim pri beograjski klavnici zaiateresiraaa «porodica« Palievega siaa. Klavnice pitanih svinj praviloma spjj>h kupujejo, niarveč povprašujejo rajše po mršavih injah, kakr.šne pase v velikih množinah srbski, slanski, sremski in vojvodinski kmet po brastovih gozivih. Te svi.ije, ki se v vredaosti z našimi ne morejo eriti, kupujejo klavnicc po sramotni ceni, ker nima fct ž njinii mnogo dcla, kakor n. pr. pri nas. Ravnoo nabavljajo klavnice tudi koruzo, zlasti sprijeao, nizkih ceaah. S to koruzo potem pitajo te svinje na sebcn načia, ki sicer razvije količiao masti do najčje možnosti, zman išuje pa njeno notranjo vrednost. Slovene.i sploh nimamo svinj za klavnico. Naše jiolhranjene svinje j>o svinjakih so za klavnice pre»ge, pilane svinje pa se porabijo doma ali k večjemu domači Irg. Zato pride pri nas v poštev edinole izvoz svinj v živcm stanju. Ta izvoz gre v korist sloveaskim •viajskim Irgovcem in posredovalcein (ne kmetu), ako -e zniža ali odpravi carina na sviaje, ki tebtajo več ko  '/0 kg ali maaj kot 120 kg. Če se odpravi cariaa na vse  svinje v živem stanju, kakor to zahteva Pucelj, sloven-  ski trgovci ne bodo prišli na svoj račua, ker pr jviaduje .-.tevilo mršavih svinj izpod 70 kg i.ied srbijaaskimi in vojvodiaskimi in slavoaskimi kmeti, ki lahko koakuri- lajo s svojim blagom v ceni napram sloveaskemu bla- gu. Kmetje v južaib krajih Jugoslavije pa so še bolj udvisai od sviajskih prekupčevalcev, kakor naši. Zato gre Pucljeva zahteva za svoboden izvoz svinj edinole v korist sviajskim baroaom in kapitalistom in proti ,,ravi min resaičaim iateresom kmetijstva ia svinje- reje. Po Pucljevi zahtevi ne bo imcl niti trgovec nobe-  nega iateresa rediti pitane svinje, za katere se zanima  zlasti Italija. Italijani bodo kupovali rajše hrvaške in >rbske airšave sviaje iu jih potem sami gojili za klaajc. S tein ae bo samo kinet prizadet, ampak tudi koa- zumeat, ker ae bo dovolj masti aa trgu in bo ta postala mnogo dražja. Torej vsa ta Pucljeva polilika stremi za iem, da podraži življenje delavstvu ia uradništvu, na drugi strani pa oškoduje kmeta za njegov zaslužek, ki bo šel edinole v žep doaiačim mesarjem in samostoj- aeškim mešetarjem. Tako bomo imeli pri aas na izumet niščea načia izzvaao nesorazmernost v ceaah: sviaje bodo poceai, mast pa draga. Iz tega bi sledilo, da bi se pri nas izplačalo gojeaje debelih svinj. To pa vzpričo koakureace na jugu, kjer je v izobilju želoda in koruze, ne pride v poštev. Ves ta boj pa je iateresanten tudi z drugega vidika. Takozvani Pucelj-Žerjavov dvoboj ima čisto žeparsko ozadje in niraa s koristmi kmeta in konzumenta prav aičesar opraviti. Med policajdemokratsko subotiško klavaico in beograjsko klavnico se je boj zaostril tako, da gre za obstoj ene ali drage klavaice. Subotiška klavnica dela veliko koakurenco beograjski klavnici. Pašičev si.a, ki je že v raznih nizkih aferah zaaa kot dober spletkar, je Puclja popolnoma pridobil za svoje aamene. Za denar se danes vse dobi; pa bi se miaistra ae dobilo!?! Z odpravo carine na žive svinje bo vojvodinskim in slavoaskim svinjskim velelrgovcem omogočea izvoz svinj za boljšo ceao, kakor jo more plačevati subotiška klavnica, dočim bo beograjska klavnica krila svoje potrebe v Srbiji, odkoder bo znala preprečiti večji izvoz. Zato ni čudno, če «Trgoviaski glasaik« v Beogradu hvali miaistra Puclja, dočim mu nasprotuje minister za socialno politiko dr. Žerjav. Dr, Žerjav brani dr. Kramarja in dr. Mariakoviča ter njihove prijatelje, ki so udeleženi pri podjetju subotiške klavnice. Še lepša pa je ta. V Trstu obstoja klavnica, ki se bo v večji meri pečala z gojenjem debelih svinj, katere bo v Jugoslaviji kupovala kot mršave. Pri tej klavaici je baje tudi udeležea — minister Pucelj. Kakor se vidi, je vse to le nesramna ia hinavska žeparska politika, ki je le slabo prikrita z gospodarskimi interesi, vendar pa marisikoga lahko premoli. Naše stališče v tem oziru je za naše kmete to-le: Naj se zniža ali odpravi carina za sredaje svinje, dočini je v interesu proizvajalca ia koazumeata, da se izvoz zaklanih sviaj in svinjskih izdelkov sploh prepove. Če bodo sviajski trgovci, prekupčevalci, mesarji in klavnicc imeli pri tem zgubo, na to se Ijudska politika ae more ozirati. To stališče zastopate tudi interpelaciji aaših kmetskih in delavskih poslancev, proti katerim se v demagoških puhlicah zaganja Pucljev «Kmet. list.« Zato smo s tem člaakom stvar pojasnili ia dokazali, da gre našijn poslancem res za korist ljudstva, dočim zasleduje Pucelj povsem druge cilje. Odškodnina za odvzete stvari ob mobilizaciji. — Vojai miaister je na vprašaaje poslanca Roškarja v zadevi odškodnine za lastnikom od vojne uprave ob priliki mobilizacije brezplačno odvzete stvari odgovoril, da hoče iste plačati po ceailai vredaosti takoj po odobrenju proračuaa za leto 1923-24. Vladiaovcem vedao primaajkuje denarja, predvscm za podeželae prebivalce v Sloveniji. — Prizadetim svetujemo, da tozadevne prošaje za odškodaiao pošljejo zaova na komaado vojnega okruga, katcremu so oddali nevrajeae predmete. Pcčatenje žganjarskih kotlov. V Sloveaiji, posebno v obmejnih občinah, hnajo fiaančai orgaai nalog, vse žganjarske kotle zapečatiti ter s tem zabraaiti uporabo teh kotlov v druge gospodarske svrhe. Z ozirom na nepotrebnost in škodljivost te naredbe je poslaaec Roškar vložil na finančao ministrstvo utemeljea upit, ozir. zahtevo, da se ta oraejitev proste uporabe kotlov ukiae, ker se zloraba teb, s pečateajem kape zadostno onemogoči. Na ta upit je fiaančao ministrstvo odgovorilo sledelfc: Po točki 115 člea 116 trošariaskega pravilaika, kot občno načelo, je predpisano pečatenje kotlov za kuhaaje žagaaja. Ali iz razloga, da se ti kotli zamorejo uporabljati tudi v druge svrhe, je določeno po točki 123 istega člena, da v takih izjemaih slučajih smejo pristojae financijske direkcije dajati tozadevaa dovoljenja. rl'reba je torej da vsak lastnik kotla za žganje, ako hoče istega uporabljati za kuhaaje perila, krmil ia v druge svrhe, vloži pismeao prošajo pri fia. direkciji svojega okoliša; te prošaje so proste koleka ali taks. Pripomni se pa, da se tako dovoljcaje daje lc izjemoma, ali nikakor ae kot občni princip. Sedanji protiljudski režim še nairi prečanom morda da zapečatiti tudi ročke za vodo. V Srbiji pa se bo še nadalje kuhalo žgaaje vseh vrst brez plačanja trošarine in brez kontrole. Taka je naša enakopravnost pod sedaajo demokratsko-samostojno vlado! Gospodinjski lečaji po deželi. Oddelek za kmetijstvo je priredil v letu 1920-21 in 1921-22 skupaj 29 gospodinjskih tečajev po deželi s skupaim številom ude- leženk 525. Lela 1920-21 se jc vršilo 15 tečajev s 274 udeleženkami in iela 1921-22 pa 14 tečajev s 251 :ideleženkami. Od teh odpade na Stajersko 22 tečajev s 397 gojeakami in aa Kranjsko 7 tečajev s 128 dekleti. Kakor se vidi, se Šlajerci bolj potegujejo za te tečaje, kakor Kranjoi. Letošajo jesea se je otvorilo šest takih tečajev in sicer v Radovljici ia v Leskovcu pri Krškein, v Gotovljah pri žalcu, v Konjicah, v Št. Janžu na Dr. p. ia v Beltincih v Prekmurju. Prihodnji tečaji se pričao z mesecem jaauarjem. Ti tečaji trajajo po 10 tedaov. Poprečno število deklet, ki obiskujejo te tečaje, znaša za ea tečaj 18. Za konjerejcc. Na podstavi zakonitih predpisov o licencovanju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrcbce za plemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozncje do 15. decembra 1922 pri onem okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri, mestnein magistratu) v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri zglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika, b) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustila za spuščanje. Svoječasno se bo razglasilo, kje in kdaj bo preglcdovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). Mariborsko scjmsko poročilo od 29. novembra 1922. Prignalo se je 4 konje, 5 bikov, 57 volov 196 krav in štiri teieta. Skupaj 266 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrsle so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 27 do 29 K, pol debeli voli 23 do 26 K, plemenski roli 18 do 22 K, biki za klanje 20 do 23 K, klavne krave debele 18 do 24 K, plemenske krave 18 do 24 K, plemenske krave 13 do 18 K, krave za klobasarje 9 do 12 K, molzne krave 13 do 19 K, breje ki^ave 13 do 19 K, mlada živina 16 do 26 K, teleta 35-42 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 56 K, II. vrste 48 K, meso bikov, krav telic 40 K, Telečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 48 K. Svinjsko meso sveže 8© do 90 kron. Znižani žclezniški tarifi za prevoz krme. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmelijstvo v Ljubljaai, aazaanja, da veljajo uverjeaja za prevoz živinske krme po znižani tarifai ceni iz Hrvatske, Vojvodine, Srema, Vzhodne Slavonije, Poduaavja in Bosne za vse proge državne ia južne železnice od dne 1. decembra t. 1. dalje. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 280—288 naših kron, fraacoski fraak 19.90—20.10 naših kron, za 100 avstrijskih kroa je plačati 45 vinarjev, za 100 čehoslovaških kroa 890, za 100 nemških mark 3.60— 4.40 in za 100 laških lir 1410—1426 naših kron. V Ourihu znaša vredaost naše kroae 1.80 centimov (1 centim je 1 viaart. Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočlra za 1 točko.