Ll»l «a korlatl delav-•kaga Ifudaiva. D»Uv-«i ao opravlétnl do VM«a kar productra|o. Thle pap«r I« davoted to ih* inivrtili of the working cI»m. Work-•ro aro ontltlod to all what thov produce. Stev. (No.) 276. Žrtve ameriških železnic. I Leto za letom naraščajo nesreče na ameriških železnicah Žrtve ameriških železnic »o se letos pomnožile nad onimi lansko leto za 189 mrtvih in 19,379 ranjenih, kakor izkazuje meddržavna trgovska komisija v svojem letnem po-Ktilti. Vseh ponesrečencev na parnih železnicah j* bilo 180,123. | Pri teh je bilo 10,585 oseb ubitih Ib 169,538 ranjenih. Med ubitimi rje bilo 3,635 železniških uslužben-keev, 318 potnikov in 6,632 drugih Eeh, ki so na eni ali drug način t postale žrtve- železniškega niolo-|ha Od ranjenih jih je bilo 142,-1442 železniških uslužbencev, 16,-|38<) potnikov ter 10,710 drugih i oseb. Kar pa je najžalostnejše pri Eiiem je pa to, da se naša "skrb-\ na" in /a blagor svojih dr zavija [nov 44vneta" vlada prav nič ne ■ipieni, da bi zmanjšala to grozno Kevilo, ki je pereeotualno gotovo pgvišje med vsemi »1« želami na itetu. Kako pa naj recimo, naš Medse dni k kaj stori za tozadevno I izboljšanje, ko je pa, še p redu o je bil izvoljen, obljubil železniškim Bružbam. »la ne bo posredoval pri njihovem roparskem delu. Na llagi tega je torej jasno, da stare stranke s svojimi koiumpirani-«U političnimi malinami niso v Istanu odpraviti teh groznih razmer, ki so v prvi vrsti posledica Nenasitnosti in dobičkaželjnoatl ielezniških magnatov. In dokler do železnice poslovale za pro-it posameznikov ii» ne za dobro-it skupnosti, toliko easa ne mo-[ biti upanja na odpravo teh andaloznih razmer. l*ravilno in uspešno rešitev že-niškega problema nudi edino ialfottfvta «trenira zahteva ržavljenje železnic. Socialisti prest an o stavijo to zahtevo v predje. Ravno te dni je edini ialistični kongresman Berger iožil v zbornici resolucijo, v kari se nalaga zveznemu tajništvu trgovino in delo, da preskrbi varno vrednost New York, New laven in Hartford železnice, kar je smatrati za prvi korak, za po žavljenje te železnice, ki je pra-vzor privatnih železnic z ozi-m na število nesreč, slab promet in visoke cene. Sicer je prav malo ■panja, da bi bila ta resolucija •prejeta, ker gledajo republikanski in demokratski politiki v prvi [ vrsti na to, da ustrežejo svojim ,kapitalističnim "bosom". KDO JE NEVAREN DRŽAVI? Fabrikantska zveza v Illinoisu, ki potroši vsako leto na tisoče iu Ltisoče dolarjev za oropanje delav pev njihovih pravic, je sedaj pri čela boj z vso energijo zoper vso illinoiško prebivalstvo, kojega zastopniki so v državni legislaturi prejeli zakone, po katerih morajo tudi korporacije plačevati pri no opravičen davek. Toda ka-listična oholost in samogolt t je tako velika, da se upira kemu davku. Ne «zadostuje , da živijo ugodno in hrezbriž-ter brezskrbno življenje na ra-prebivalstva, hočejo tudi, da j prebivalstvo samo brez njih u je vse državne davke, od ka-imajo korporacije in posa-i kapitalisti v prvi vrsti ko-j. Država naj jih varuje, naj i za njihov profit, naj pospe-njihov "biznes", a stroške za to naj plača kdor hoče, samo jih oni ne. Ako ni to višek im-inence, p0t*rin ne tvemo kaj , Olasilo kap?talj«tičnih pijavk lanufaeturer's News", ki ob Iki priliki n a.j ost u dne j šr napa-delavfre, češ. da so nevarni dr-n in javnemu redu, piše Ako v.* industrijske inkorpo-fije ne nastopijo zdru/cno, ne noben uspeh dosežen glede od-■t* davka na delniški kapital. Illinoiska fabrikantska zveza ičetnica v nasprotovanju kri-smu dvojno-davČneron siste-t Pridru/ite se organizaciji ter fajte uatvariti mnenje ki bo Baur«4t« Hoo»d-«iHi roftii«r, 0*e. 1W7, al ib« post offi--« »tChkoMo 111. aadat lb. Act of < o«(r«t* of Marob Irtf. 1ST«. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na številko v okUpa|u-ki oe nahaja poleg va-Sega naalnva, prilepite* nega «podal ali na ovitku. Ako (277) |e številka . ' tadaf vam i prihodn|o itavllko našega liata poteče naročnina. Proal-mo ponovite |e takof. Chicago, HI., 24. decembra (December) 1912. Leto (VoL) VII. m ^ «s» ^ Dva božiča ^ a» ^ «i prisililo državno zakonodajo, da bo te zakone razveljavila". Ali naj res peščica nenasitnih kapitalističnih oderuhov na večno gospodarit Berger in varnost delavcev. V |k>lanski zbornici v \Vashing-tonu se je pred kratkem vršila razprava o varnosti delavcev pri izvrševanju njihovih poklicev. Glavni udeležnik te razprave je bil soc. kongre»man Viktor L. Berger, ki je z njemu lastnim sarkazmom ožigosal brezbrižnost sta rib strank za najkoristnejši in najštevilnejši del prebivalstva — za delavstvo. Poudarjal je, da pomeni vsak industrialni umor delavcev; za skupnost izgubo, enako $10.000. In ako sedaj {»omislimo, da je samo v električnih strokah vsako leto ubitih nad 1000 delavcev, kar pomeni za skupnost izgubo 10 milionov dolarjev. Ako bi vlada na pameten način izrabila samo eno stotino te ogromne svote, pa bi lahko preprečila veliko večino nesreč, kajti skoro vse nesreče so vzrok dobičkazeJjnosti in brezbrižnosti za delavska življenja. Berger, podpiran še po par drugih kongresmanih. je dosegal. da je zbornica dovolila ♦15.000 za pospeševanje delavske varnosti kljub temu, da tozadevni kongresni komite dovolitve te svote ni priporočil. Mir ljuden____ Beraške plače — ogromen profit. The Tnited Cigar Stores Co. je prav kar razglasila ogromne divi dende, ki segajo od 20—200 odstotkov od glavniškega kapitala. Industrijski lyogi se čudijo, kako je mogoč tako velikanski profit. Sevala ti gospodje vzamejo številke take, kakeršne so in se ne zmenijo zato, da je zadaj za tem neverjetno velikim dobičkom na tisoče žen, otrok in mož, ki ga o-mogočujejo in ki prejemajo be-raško nizko odškodnino za svoje delo v obliki plač. Kakor zanesljivi viri poročajo, so delavci in delavke, ki izdelujejo cigare za The U. C. S. Co., med onimi, ki so v Združenih državah najslabše plačani. Skoro vse njihove delavnice so neunijske in otročje delo v njih igra velevažno vlogo. Delavci, žene in otroci so torej tisti material, iz katerega preša tobačni trust svoj ogromni profit. — Delavci zavedajte ae svoje dolžnosti in kupujte samo unij «k i tobak. Avstrija — vojni tabor. Po najnovejših poročilih je Avstrija sedaj pripravljena /a vojno. . Mobilizirala je 900 000 mož. Tri armadni kori so na srbski meji, dva kora sta v Galiciji na ruski meji in dva kora sta pripravljena za vsafoo emitualost v notranjščini države v bližini Dunaja in na Ogrskem; Mir ljudem! . . . Ko so na Balkanu pokali kano-ni, treskale granate, žvenketale sablje ... ko so se kupičile gomile mrličev — |K>klanih delaveev in kmetov — ko je pričela Avstrija zbirati in goniti klavni mat^rijal pod zastave in groziti, kakor še danes grozi, še s silnej-šim klanjem kdo je bil, ki je vstal in zaklieal / mogočnim glasom : Mir ljudem! Kdo je bil? Ali so bile cerkve? Ali so bili duhovniki ? Kaj še! ( erkev v splošnem je molčala kot grofr>. (Vrkev, ki na božično noč tako hinavsko prepeva o "miru", nima niti ene besedice proti človeškemu klanju. Cerkev namesto, da bi oznanjevala mir, blagoslavlja morilno orožje, blagoslavlja zastave, ki vodijo proletarce v klanje. Katoliška cerkev v Avstriji (oficijelna Avstrija je pravzaprav katoliška^ niti s prstom ne gane, da bi preprečila grozečo vojno. To je jasen dokaz, da je cerkev v službi kapitalizma, kateri hoče vojno T Kdo je torej za mirî Kdo je bil. ki je zaklieal : Mir-ljudem ! Bili so razredno zavedni delavci — bili so socialisti. Mednarodni mirovni kongres v BazJu na Švicarskem to potrjuje. Cim so preplavili Evropo črni vojni oblaki, je mednarodni socialistični biro takoj sklical izvan-redni kongres z namenom, da se posvetuje, kako prinesti mir in kwko ohraniti mir med narodi v Evropi. Mirovni manifest, katerega je izdal ta kongres (današnji "Proletaree" ga jwinasa na drugem mestu v celoti), je klasični dokument današnjega dravskega gibanja, kateri bo še poznim rodovom pričal, kdo je bil v kritičnem momentu 1. 1912 za mir. Edino socialisti so pokazali, da so za mir in mirovni manifest socialistične internacionale je šele prava pesem miru, ki odmeva: Mir ljudem na zemlji! (Seveda, cerkev, katera z molčanjem odobrava človeško klanje v vojnah, bo še nadalje dolžila socialiste, da so sovražniki mini in reda !) Socialistično gibanje je daise«« edino gibanje na svetu, ki resnično in |K>šteno deluje za univerzalni mir med narodi in socializem jc šele tista svetla zvezda, ki prioe»-se mir in dobro voljo ljudem na zemlji. — V liouisiani je bilo v mesecu novembru organiziranih šest novih klubov s 74 člani. Naš drugi zbor. Na božični dan se snide v Milwaukee, Wis., zbor ali konvencija Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki k svojemu de,«ir Na bojjčni dan terej, na dan 4 K-ter«*ga smatra obstoječa buržoaz-na in kapitalistična dnižba za dan miru in počitka. Dan miru! O kolika ironija je izražena v teh besedah. Govoriti o miru v času, ko brezobzirni kapitalizem uveljavlja gvr jo misijo, ko v svojem brezmejnem pohlepu ropa in izkorišča milionske delavske mase, ko sili nedolžno deco, da zapušča v naj-nežnejši dobi šolo in igrišča in pohaja v tovarno, v delavnico, da ondi iz njih preša profit, ko potiska kapitalizem na milione delavcev v brezposelnost ter jih izpostavlja najtrši usodi, ko meče na sto tisoče delavskih deklet in žen v vrtinec obupa, iz katerega vodi edina široka cesta prostitucije, — v času, ko se peščica kapitalističnih kreatur duši v izobilju in sama ne ve, kal." bi zapravila svoj, iz neštevilnih žrtev izpre-šan profit .a ko pri tem žive neštete delavske mase v bedi, po-mankanju, ko kapitalizem za svoje odvisnike ne i>ri pozna ne praznikov, ne počitka, ob takem času torej govoriti o miru med ljudmi na zemlji je resnico postavljati na glavo. V sega tega se raz-rednozavedno delt .stvo zaveda, kot taki se tega zavedajo tudi jugoslovanski delavci, ki so združeni pod okriljem Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki, ko je zastopniki se zbero na božični dan k važnemu in velikemu delu za pravi napredek jugoslovanskega proletariata v Ameriki. Zbero se v polni zavesti, da med delavci ne more biti govora o miril, o počitku, dokler bo delavstvo izkoriščano in ropano za produkt svojega dela, dokler ne pade kapitalizem, provzročitelj vsega človeškega gorja. Sodrugi, za nas ni mini, ne počitka, ne odmora; kapitalisti nam ga ne dovolijo. Nihovo krivično del o, njegove sile pomnožujejo n.ifto moč, krepijo našo voljo, nam vžiga jo ogenj navdušenja, ter dvigajo naše odpone sile, katere postavljamo v bran pravice proti roparskemu pohlepu kapitalizma. Na.š boj je svet, naše delo kulturno, naše ideje so ideje bodočnosti in naravni rozvoj zagotavlja našo končno zmago, izvojevano z orožjem resnične svobode, mednarodnega bratstva in pravične enakosti. Kje je svetovno gibanje, ki bi se dalo po veličini vsebine primerjati z našim ? Sodrugi delegatje in zastopnike Jugoslav, razrednnzavedncga de- lavstva! Zavedajte se velike važ nosti svoje misije! Zavedajte se veličine socialističnih idej in zavedajte se socialnih ipotreb jugoslovanskega proletariata v Ameriki, ki se potaplja v morju izko rišeanja in stega roke p- ^rešitvi. Ne bodite veliki v majhneot.'Imejte pred očmi napredek organiza cije in ne uklepajte istega v jarem nejasnih teorij! V trdni nadi, da bo drugi zbor prinesel naši mladi jugoslovanski socialistični organizaciji najbogatejših sadov, da bo očvrstil naš boj in j>ovspešil našo agitaci jo, ^la lw> organizacija stopila jk> zboru v štadij še živahnejšega življenja in dela, kličemo vsem zborovalcem kot zatopnikom razredno zavednih jugoslovanskih delavcev v Ameriki — srčno pozdravljeni. HAYWOODOVA ZADEVA. • New Yorski 4'Glas Naroda" si zelo prizadeva, da bi spravil Hay-woodovo zadevo, ki je sedaj pred članstvom stranke za glasovanje njegovega odpoklica kot člana eksekutive. v primiro s 4'kršenjem" "ustave" socialistov v S. N. P. J. O ti uboga ustava, kako globoko se je vsesala v razgrete možgane uredniku pri "G. N." — Kakor vedno, tako »o tudi v tem slučaju nekaj slišali, toda preleni so bili, da bi se o st vari prepričali natančneje (kakor v slučaju resolucije na konvenciji S. N. P. J.) pa »o postavili zopet tisto priročno frazo, ki jim gleda iz možnov: da je Ilarwood kršil ustavo socialistične stranke. Resnici na ljubo naj konštati-ramo, da HaySvoodova zadeva nima nič opravka z ustavo socialistične stranke, pač pa je Haywood kršil točko 6 splošnih, pravil, ki določa, da član, ki propagira sobotažo ali direktno akcijo, ne more biti član socialistične stranke. Haywood je na nekem shodu v New Yorku govoril za sabotažo in hvalil direktno akcijo, vsl«l česar so new yorški sodrugi na podlagi rečene točke vložiti predlog za Haywood o v odpoklic kot •'lana v eksekutivi. Ali se morda direktno akcijo? Sicer bi bilo pa zelo pametno, če bi uredniki pri "G. N." na ročili /p enkat obsežen slovar, iz katerega bi se naučili, kaj pomenijo besede ustava, pravila, resolucija, ker bi si na ta način, v slučaju ,ko bi radi informirali jav-nost o dogodkih, prihranili precej blarnaže. Pri zadnjih volitvah na Norveškem so socialiati izvolili 23 po-slapcev v narodni parlament. Preti volitvami so imeli samo 11 sodru-gov v tem zastopstvu. Razmere v chikaških klavnicah. Razmere v chicaškjh "stock -jar dih" so tako grozne, kakor so bile ob času, ko je Upton Sinclair pisal znani roman "Jungle", v katerem so popisane te grozne razmere, Tako nekako se je izrazil znani delavski voditelj W. D. Haywood, ki se sedaj mudi v Chi-eagi z namenom, da organizira delavce v tukajšnih klavnicah. Sicer je vlad" svoj čas uvedla preiskavo na Sinclairovo obdolži-tev, a take vladne preiskave so samo pesek v oči. Koristiti bi imele delavcem, a koristijo samo delodajalcem, ker se prejšne razmere nadaljujejo pod zaščito takih vladnih preiskav. Da bi vladne preiskovalne komisije gledale, da se kritične delavske razmere odpravijo, to jim niti na um ne pride. Prizadeti kapitalisti imajo tudi to korist od vladnih preiskav, da z izgovorom, da morajo izpolnjevati stroge vladne odredbe, povišujejo cene svojim izdelkom. Preiskava mesnega trusta je stala vlado 4 milione dolarjev, a koristi od nje nimajo ne delavci in ne konsumentje. koristi od nje ima le mesni trust, ki je takoj po preiskavi podražil meso in ga dra ži še naprej ter ga bo dražil toliko časa, da bo večina ameriškega prebivalstva tako pametna, da bo pomedla sedanjo kapitalistično vlado t?r njene priveske, ki so edini odgovorni za vsa ta krivična kapitalistična početja. Haywood pravi, da so delavske razmere po chicaških klavnicah slabše kakor v kateri koli drugi industriji v Z. dr. Delavci so prisiljeni delati 10, 12 in 14 ur na dan. Povprečna njihova plača je manj kot 7. dolarjev na teden. Prav možno je. da bo v kratkem organiziran štrajk. Dejstvo, da štrajk klavniških delavcev 1. 1905 ni vspel, prav nič ne jemlje poguma deavcem. Položaj v jeklarnah. Kakor so zvedeli delavski vodilni krogi, se krši zvezni zakon o oeemumem delu v jeklarnah v Gary, Ind. Govori se tudi, da se baje izdelujejo razni deli za zvezne bojne ladije v Carnegie-vih jeklarnah v Pennsvlvaniji, kjer delajo delavci po 10 do 12 ur na dan. Nedavno sprejet zvezin zakon pa določa, da pri vladnih kon-traktih ne smejo delati več kakor osem ur na dan. Višek kapitalistič nega falotstva pa je način, katerega se poslužujejo jeklarne, da dobe vladne kontrakte. V Betle-hemskih jeklenih fabrikah je uvedeno osemumo delo. Med njimi in med vlado se naredi hontrakt, katerega pa ne izvrše Ji .avci v Betlehemu, marveč se isti izvrši v jeklarnah v Gary in Pittsburgh -u, kjer je uveljavljeno še vedno deset in dvanajet-urno delo. Na ta način jekleni trust ropa svoje delavce za vse prednosti, katere jim daje osemurni zakon. Delavski voditelji so pričHi z iskanjem dokazov. Kakor hitro jih dobe, bodo uložili tožbo zoper jekleni trust. V kratkem se poroči 44 letna hči železniškega magnata Jay Gould-a Helen Gould z železniškim magnatom F. J. Shepard-om. Njena dota znaša 20 milionov dolarjev in nič več. Koliko je njena slabša" polovica vredna, se ravno ne ve, a gotovo je, da se> ne bosta ženila "na roke" in da ima ne bo treba v potu svojega obraza jesti vsakdanjega kruha, kakor ga je jelo in ga še je na tisoče1 delavcev, ki so spravili in še spravljajo njuno ogromno premoženja. —- V švicarskem kantonu (o-kraj) SscJiaffhauscn so socialisti pri zadnjih volitvah pomnožili število svojih mandatov za 5 ko madov, seveda na račun starih tfrank. "Rdečkarji" bodo imeli kmalu popolno veČino. MIROVNI MANIFEST MEDNARODNEGA SOCIALISTIČNEGA KONGRESA. »Bol volni" se glasi enoglasna parola mednarodnega delavskega glban|a vseh dežeL Mirovni kongres internacionale. 2< in 25. november 1912 ostaneta v zgodovini mednarodne socialne demokracije za večne čase neizbriana. Od vseh strani so prihiteli zaupniki zavednega prolétariats na izredni kongres v Ba-zilejo, da z mogočno voljo protestirajo proti blazni vojni in demonstrirajo v imenu miljonov delavcev in delavk za mir. Starodavna Baaileja še danes stoji, čeprav je gostoljubno sprejela ljudi, ki jih označujejo vse vlade za " notranjega sovražnika", če prav so ti ljudje, ki so si stavili za cilj socialno revolucijo, zborovali v cerkvi. In Švica se ni razsula, čeprav je vodil vse priprave za kongres sodr. dr. Blocher — vladni predsednik in po-licijski ravnatelj bazilejskega kantona in čeprav se je otvoril mednarodni kongres v poslopju, ki je državna last, sodrug Wull-schleger — vladni svetnik, ki o-skrbuje v bazilejskem kantonu posle ministra za notranje zadeve. In prav nič ni trpela vernos* Švicarjev, čeprav je ob isti uri, ko je bil otvorjen kongres, pridi-goval v katedralki župnik Tau-»chler svojim vernikom, da pride mir ljudstvom le "od spodaj gor . ji V krasno ozaljšani dvorani v Burgvogtei je bil otvorjen mirovni kongres. Že veliko pred začetkom zborovanja je bila dvora na in galerija napolnjena z inozemskimi in Švicarskimi delegati. Ob pol enajstih pride Bebel v spremstvu starega švicarskega bojevnika Greulicha. Delegatje ju pozdravljajo z viharnim navdušenjem. Kmalu nato pridejo Adler, Kautsky, Anseele, Jaurès. Huysmanns, ki jih zborovalci prav tako radostno pozdnavijajo. Bazilejski pevski zbor Vorwärts zapoje "Himno na svobodo" in nato otvori sodrug Anseele kongres, čigar edina dnevna točka je: Mednarodni položaj in skupna akcija proti vojni. Besedo podeli zastopniku Švice, vladnemu svetniku Wullschlegerju. Wullschleger srčno pozdravlja sodruge in sodružice v imenu švicarske socialne demokracije, delavske zveze, socialistične stranke v Bazileji in v imenu centralnega pripravljalnega odbora za kongres. Zahvaljuje se za visoko čast, ki jo je izkazal kongres Švici in Bazileji s tem, da tukaj zboruje. Spominja na kongres mednarodne socialne demokracije leta 1869., ki je tudi zboroval v Bazileji in ki so se ga udeležili možje, katerih .«ipomin nam je svet. Največ onih prvobojevnikov socializma že krije hladna zemlja, a nekaj jih je le še pri življenju. Wullschleger imenuje med temi sodruga Greulicha, ki mu prirede delegatje burno ovacijo. Potem nadaljuje: "Kakšna razlika med onimi in današnjimi časi. Tntema-cionala, ki ni bila takrat mnogo več nego pojem, je danes realna moč . . . Mednarodno delavstvo, ki se združuje pod praporom socializma, je spojilo v neločljivo celoto realnost in vero v bodočnost in ideal, ki je nekoč polnil dušo le nekoliko tisočim, združuje danes miljone. Vkljub vsem omahljivcem in filistrom, vsem premodrim in kramarskim modrijanom. vkljub plitvim zavmebo-valcem gre socialistično gibanjo mladostno sveže in radosti polno za svojimi vzvišenimi cilji. (Burno odobravanje). Gotovo, delavska internacionala še ni vsemogočna in dobro se zaveda do kam sezajo meje njene udejstvovalne zmožnosti. Ali ona je velika, realna in obenem idealna sila, ki se jo mora upoštevati in ki jo tudi resnično upoštevajo. Tudi najmogočnejši na svetu — čeprav tega ne priznavajo — računajo na njo. Diplomatje niso mogli preprečiti ne balkanske krize, ne razširjenje vojne furije na zapadno evropske dežele in znova so dokazali svojo nezmožnost za režitev težavnih zadač. Močnejši od diplomacije je bil o pot zopet šovinizem, ki hujska ljudstvo in pohlepni kapitalizem. Te najhujše sovražnike vse človeške kulture mora pobijati delavstvo z naporom vseh moči, ki jih ima na raz- polago. Vojne na Balkanu ni mogoče več preukreniti. Ali če bi vojna posedla tudi na druge dežele, tedaj bi bil to najhujši zločin v svetovni zgodovini. To moramo preprečiti z vsemi dopustnimi sredstvi. Z močno akcijo v tej smeri ne koristi internacionala le vsemu delavskemu razredu, temveč prinaša mir tudi mnogoštevilnim krogom prebivalstva po mestih in kmetih. Zato pozdravljajo kongres simpatično tudi krogi, ki ie malo čutijo in mislijo s socialističnim delavstvom... Boj pohlepnim dobičkarjem, lakom nasilnežem in mesarskemu klunju ljudi, boj za svobodo ljudstev, za mir narodov in srečo človeštva! To bodi naše geslo!" (Viharno odobravanje). Nato je prečit al \Vullschlegcr št* pozdravno adreso. ki jo je poslala vlada bazilejakega kantona mednarodnemu socialističnemu kongresu. Spomenico so sprejeli delegatje z navdušenim odobravanjem. Sodrug Anseele se zahvaljuje v imenu mednarodnega tajništva vladi in mestu za pogumno spomenico ter švicarskim in bazela-kim sodrugom za presrčen sprejem. Potem pravi: "Pripraviti se moramo za defenzivo proti kapitalističnim mogotcem in za ofenzivo, da premagamo razredno državo. IVoletariat, ki ga danes priznavajo vsi misleči ljudje «za glasnika svetovnega miru, zahteva mir na Balkanu, republikansko avtonomijo za balkanske narode in odstranitev zvez in diplo-matičnih pogodb, ki nosijo v sebi le kal za nove vojne. Avstrijsko -Ogrska naj ne poskuša opehariti balkanskih narodov za sadove njihovih zmag. Sredstva za doisego miru so tako mnogoštevilna, da je nemogoče izgrešiti pot do njih. Boj vojni! Mir svetu! Živela in ternacionala!'' (Odobravanje je burno in se vedno in vedno ponavlja.) Mednarodni tajnik Huysmanns prečita brzojavke, ki jih je dobil kongres. Sodrugi i« Srbije, ki so v daljšem pismu opravičili in razložili odsotnost na kongresu, so poslali tudi brzojavko naslednje vsebine: "V trenotku. ko naši stranki ni pristaši prelivajo kri na balkanskih bojiščih in ko pada na tisoče človeških življenj, pozdrav-Ija socialno demokratična stranka v Srbiji mednarodni socialistični kongres in želi drugim deželam, da bi bile obvarovane strahot, kakršne doživljamo na balkanskem nolotoku, in da bi postal svetovni mir temelj svetovne revolucije. Dragiša Lapče-vič." Slično brzojavko so poslali tudi sodrugi iz Soluna . Ameriški socialni demokrat je so opravičili svojo odsotnost s tem, da bi jim ne bilo mogoče dospeti pravočasno na kongres. Potem se izvoli predsedništvo. Mednarodno tajništvo predlaga za predsednika sodruga Hermana Oreulieha. (Navdušeno pritrjevanje). Za podpredsednike izvoli kongres: Vaillanta (Franeo-Pernerstorferja (Avstrija). Haaseja (Nemčija) in Sakazova (Bolgarska). S tem se je zaključilo prvo zasedanje Jcongresa. K prihodnji se-ii se je sešel kongres v ponedeljek ob desetih dopoldne. V začetk»i pondeljkove seje se je spominjal sodrug Oreulich, predsednik kongresa, četrtega kongresa stare internacionale, ki je bil pred 4.1 leti v Bazileji. Takrat so pisale "Times", do je internacionala velik» duša v neznatnem telesu. Ta velika duša je bila tedaj še zelo nasprotujoča mnenja o načinu, kako da bi se odpravila meščanska družba. Danes združuje interna-cionala miljone. Njena duša ni postala manjša, temveč jasnejša. Orvu-lich poživlja delegate, naj sprej-meo soglasno resol urijo ki jo je izdelala posebna komisija. Prosi tudi kongres, da mu dovoli izreči zahvalo vladnemu svetn za pozdravno spomenico in cerkvenemu svetu za prepustitev katedrale. Kongres soglasno pritrdi. Tajnik Huy*mans poroča, da se udeležuje kongresa 518 delega- tov, med njimi jih je iz Nemčije 75, iz Avatrije 59, iz Češke 60, iz Belgije 32, iz Francije 120, iz An-gleike 13, iz Ogrske 18, iz Bolgarije 6, iz Bosne 1, iz Poljske 20, iz Romanije 2, iz Rusije 36 itd. Brzojavni pozdrav so poslali tudi socialno demokratični poslanci četrte dume. Nato utemeljuje Jairrčs manifest, ki ga je izdelala pripravljalna komisija v francoskem jeziku, Adler pa v Nemškem. Za njim so govorili še: Keir Hardie, Haase, Houkuip, Troelatra, Zetki-nova, Sakazov in Vaillant. Z nepopisnim navdušenjem sprejme kongres soglasno manifest. fíj MANIFEST $$ (Avstrijska vlada je ta manifest zaplenila.) Bazileja, Švica, 26. nov. 1912. Tu zborujoči mednarodni socialistični in strokovni kongres je izdal naslednji razglas na delavce vseh dežel: Internacionala je na svojih kongresih v Stuttgartu in Kodan-ju (Kopenhagen) postavila za proletariat vseh dežel sledeča pra vila za boj proti vojni: Ako »preti izbruh vojne, so delavski razredi in njihova parla mentama zastopstva prizadetih dežel, podpirana po skupni delavnosti mednarodnih bird-ov, dolžna storiti vse, da se prepreči izbruh vojne z njim dozdevno naj-vspesnejšimi sredstvi, ki pa se spreminjajo v razmerju s poostritvijo razrednega boja in poost ritvijo splošnega političnega položaja. V slučaju pa, da bi vojna kljub temu izbruhnila, je dolžnost nastopiti za hitro končanje in stremeti z vsemi močmi za tem, da se po vojni provzročena gospodarska in politična kriza izrabi za prebujo ljudstva in s tem pospešiti padec kapitalističnega gospodstva. ¿Dogodki zadnjega časa so l>olj kW kedaj naložili proletariat*! dolžnost, da zastavi v svoje premišljene akcije največo moč iti energijo. Na eni strani je splošna olK>roževalna blaznost poostrila draginjo živil in na ta način razredna nasprotja povečala ter s tem zanesla v delavski razred neukrotljiv odpor. Delavci hočejo temu sistemu vznemirjanja in potrat nost i določiti meje. Na drugi strani pa učinkujejo neprestano povračujoča se vojna ogrožanja vedno bolj izzivajoče. Veliki evropski narodi stojijo na stališču, da jih utegnejo poslati enega proti drugemu, ne da bi mogli napade na človeštvo in razum samo z najmanjšo pretvezo ljudske koristi opravičiti. Balkanska kriza, ki je že do sedaj provzročila toliko groze, bi postala najgTrV.ovrtejKa nevarnost za civilizacijo in proletariat, ako se bi razširilo. Bila bi obenem najsramotnejši čin v svetovni zgodovini vsled kričečega nasprotja med veličino katastrofe ter med malovažnostjo v poštev prihajajočih interesov. Zato postavlja kongres z zadoščenjem popolno edinost socialističnih strank in strok vseh dežel v vojni zoper vojno. V tem. da so se proletarci vseli dežel istočasno dvignili na boj zo-»>er imperializem, da je vsaka sekcija Internacionale postavila svoji vladi nasproti odpor prole-tariata in mobilizirala vse javno mnene svojega naroda zoper vse za vojno se navdušujoče pohlepe se je porodila veličastna vzajemnost delavcev vseh dežel, ki je že do sedaj veliko storila, da reši ogroženi svetovni mir. Strah vladajočih razredov pred proletar-sko revolucijo kot posledico svetovne vojne, se je izkazal kot bistveno poroštvo za mir. Kongres zato poživlja socialdemokrat i čne stranke, da nada ljujejo akcije z vsemi, njim do-zdnevno smotrenimi sredstvi in nalaga v tej skupni akciji vsaki socialistični stranki njeno posebno nalogo. Soeialdemokratične stranke Balkanskega polotoka imajo tež-j ko nalogo. Evropejske velesile so s sistematičnim odvračanjem vseh reform pripomogle v Turčiji k ustvaritvi neznosnih ekonomskih, nacionalnih in političnih razmer, ki so in orale voditi do potrebnega odpora in vojne. Nasproti izkoriščan ju teh razmer v int,ere«u dinastij in buržuazij so balkanske soeialdemokratične stranke z junaškim pogumom dvignile zahtevo po demokratični federaciji. Kongres jih poživlja, da vstrajajo na svojem občudovanja vrednim stališču; ob enem pričakuje, da bo lmlkanska 8ocialdemokracija po vojni vse storila, da obvaruje s tako groznimi žrtvami kupljene pridobitve balkanske vojne pred dinastijami, pred militarizmom in pred pohepno buržuazijo balkanskih držav in izrabljevanju istih v njihove slabe namene. Posebno pa poživlja kongres socialiste na Balkanu, da se zo perstavijo ne samo obnovitvi so vraštva med Srbi. Bulgari, Ru munci in Grki, ampak tudi vsaki nasilnosti zoper one balkanske narode: Albance in Turke, ki se sedaj nahajajo v drugem vojnem taboru. Balkanski socialisti imajo torej dolžnost pobijati krivico na pra m tema narodoma ter kljub ra/zbrzdanemu nacionalnemu šovinizmu proklamirati bratstvo vseh balkanskih narodov skupno z Albanci. Turki in Rnmunci. Soeialdemokratične stranke v Avstriji, na Hrvaškem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini imajo dolžnost u|K>staviti z vso silo svoje učinkujoče akcije zoper napad podonavske monarhije na Srbijo. Njihova naloga je kot do sedaj, se še naprej zoj>erstavljati načr-1u: oropati Srbijo z oboroženo silo vojnih uspehov ter jih spremeniti v avstrijsko kolo«nijo in zaradi dinastienih interesov zaple sti Avstro-ogerske narode same in ž njimi vse evropejske narode v največje nevarnosti. Tudi se bodo soeialdemokratične stranke v Avstro-ogerski še nadalje zato bojevale, da se jugoslovanskim narodom v mejah avstro-ogerske monarhije same, ki so pod vlado Habsburžanov, pridobi pravica na demokratični samovladi. Posebno pozornost morajo socialistične stranke Avstro-Oger^ ske kakor tudi italijanski socialisti posvečati albanskemu vprašanju. Kongres pripoznava pravico albanskega naroda do avtonomije; nasprotuje pa. da bi postala Albanija pod plaščem avto nomije žrtev avstrijsko-ogerske in italijanske vladežHjnosti. V tem ne zre kongre« samo nevarnosti za Albanijo samo, ampak vidi v tem v kratki prihodnosti ogro/.enje miru med Avstro-Oger-sko in Italijo. Samo kot avtonomen člen demokratične balkanske federacije more živeti Albanija samostojno življenje. Zato poživlja kongres socialdemokrate v Avstro-Ogerski in Ttaliji, da pobijajo vsak poskus svojih vlad, zanesti Albanijo v sjere svojega upliva ter da nadaljujejo stremljenje za utrditev prijateljskih odnošajev med Avstro-Ogersko ter Italijo. Z velikim veseljem pozdravlja kongres »protestno stavko ruskih delavcev kot vspešno zato. ker znači, da se je proletariat v Rusiji in na Poljskem začrl dvigati izpod udarcev, katere mu je zadala carska proti-revolucija. V tem vidi kongres najboljše poroštvo zoper intrige ru«koga cariz-ma, ki sedaj omahuje med strahom pred posledicami vojne za lasten obstoj ter med strahom pred pritiskom nacionalnega gibanja, katero je sam ustvaril, pevtem ko je narode svoje lastne dežele s krvjo potlačil k tlom in ko je balkanske narode saine neštetokrat »zda! in jih prepustil njihovim sovražnikom na milost in nemilost. Ako pa se ta-isti carizem sedaj zopet postavlja kot osvoboditelj balkanskih narodov, je temu vzrok samo to, ker si hoče pod hi navsko pretvezo krvave vojne zo- pet pridobiti nadvlado nad Balkanom. Kongres pričakuje, da bo ojačeni mestni in krnetski proleta riat v Rusiji, na Finskem in Poljskem raztrgal ta pajčolan laži ter pobijal vsako vojno pustolovščino, pa bodisi že v Armeniji, Carigradu in da bo koncentriral vse svoje moči ia obnovitev revolucionarne borbe za svobodo proti ca-rizmu. Ker je carizem upanje vseh nazadnjaških evropskih sil, najzagrizenejši sovražnik demokracije, mora vsa internacionala smatrati za eno najvažnejših svojih nalog to, da vodi po carizmu obvladane narode osvoboditvi nasproti. Najvažnejša naloga v akciji Internacionale pa pade na delavski razred v Nemčiji, Franciji in Angliji. V tem trenotku obtiči naloga delavcev teh dežel v tem, d* zahtevajo od svojih vlad, da te odrečejo vsako podporo bodisi Avstro-Ogerski ali Rusiji, da se vzdržijo vsakega vmešavanja v balkansko zmedo ter da varujejo brezpogojno neutralnost. Vojna med temi tremi vodilnimi kulturnimi narodi zaradi srbsko-avstrij-rtkega spora glede srbskega pristanišča bi bila zločinska budalost. Nemški in francoski delavci ne morejo pripoznati obstoja ne ene in ne druge, s tajnimi pogodbami narejene obveznosti, po kateri naj bi posegali v balkanski konflikt. Za slučaj, da bi pozneje vojaški spopad Turčije pri vedel do o-majanja osmanskega gospodstva v Prednji Aziji, potem je naloga angleških, francoskih in nemških socialistov, da se z vsemi močmi zoperstavijo osvdjevalnemu pohlepu v Prednji Aziji, ker bi isti ravno tako moral dove«ti do svetovne vojne. Največjo nevarnost za evropski mir smatra kongres na umeten način vzdrzano nasprot stvo med Anglijo in Nemčijo. Kongres pa pozdravlja prizadevanja delavskega razreda obeh dežel, da premostijo nasprot stvo. Za najboljše sredstvo za domego tega namena smatra doseg sporazuma med Nemčijo in Anglijo glede določitve mornaričnega o-boroževanja in glede odprave pra va o morskem plenu. KongTe* poživlja angleške in nemške socialiste. da začno z agitacijo za dosego takega sporazumljenja. S tem, da bi bilo premagano nasprotje med Nemčijo na eni strani ter Francijo in Anglijo na Irugi strani, bi bila največja nevarnost za svetovni mir odstranjena, bi bilrf moč earizma, ki vleče koristi iz tega nasprotja, omajana, bi bil dalje onemogočen napad Avsrtrije na Srbijo ter tako mir zagotovljen. Na ta cilj se morajo obrniti pred vsem prizadevanja internacionale. Kongres zavzema stališče, da mora biti vsa socialistična internacionala edina v svojih temeljnih točkah o zunanji politiki. Poživlja delavce vseh dežel, da postavijo kapitalističnemu imperializmu nasproti moč mednarodne solidarnosti. Kongres svari »vlada joče razrede vseh držav, da na i bed o mas, katero provzroča način kapitalističnega proizvajanja, ne poostrijo z vojnimi akijami ter odločno zahteva mir. Vlade naj ne pozabijo, da bi pri sedan jem evropskem položaju in razvoju delavskega razreda ne bilo brez nevarnosti zo nje same, ako bi začele vojno. Naj se spominjajo, da je nemško-francoska vojna imela za svojo posledico revolucionarni izbruh pariške komune, da je rusko-japonska vojna spravila v gibanje revolucionarno silo narodov v ruski državi, da je vojaško in pomorsko tekmovalno oboroževanje razredne konflikte na Angleškem, kakor tudi na celini neverjetno zelo poostrilo ter rodilo velikanske delavske boje. Bila bi bedastoča, ako bi vlade ne za popadle da je Že sama misel na velikansko grozo svetovne vojne poklicala v življenje nezadovoljstvo in odpor delavskega razreda. Proletarci smatrao za zločin streljanje enega na drugega v korist kapitalističnega profita ča*tila-ko m nost i raznih dinastij ter za vflHo čast diplomatskih tajnih pogodb. Ako bi vladajoče sile prepi možnost nadaljnega narav razvoja in s tem dovedle proh riat do obupnih korakov, bi ^ rale vso odgovornost za posledi ce, ki bi jih rodila po njih povzro-čena kriza, same nositi. Internacionala bo svojo nazornost podvojila, da prepreči to kri-zo ;avoj protest bo dvigali z vedno močnejšim pritiskom; njent propaganda bo vedno cnergičnej ša in učinkovitejša. Kongresni roča mednarodnemu socialistične mu biro-u, da s tem večjo pazno-stjo zasleduje dogodke i„ VBe karkoli bi utegnilo nastati ter da fvizdržuje in ojačuje zvezo med proletarskimi strankami. Proletariat se mora zavedati da mora postati v tem trenotku nositelj vse bodočnosti človeštva Da se prepreči uničenje cve-točnosti vseh narodov, katero o-grožajo vse grozote ljudske morit-ve, lakote in kuge. bo proletariat uporabil vso energijo. Tako se obrača kongres na Vas, proletarci in socialisti vsefe dežel, da daste Vi slišati svoj glas v tej odločilni uri. Izražajte svojo voljo v vseh formah in na vseh krajih, dvignite svoj protest s polno gorečnostjo v parlamentih, združite se v masah k veli-kim demonstracijam, porabite vsa sredstva, katera Vam dajajo v roke organizacije in moč proie-tariata. Skrbite za to, da bodo imele vlade neprestano pred oimi friječo in gorečo zahtevo proleta-riata za mir. Postavite nasproti kapitalističnemu svetu njegovemu ropu in morit vi na debelo pro letarski svet miru in bratstva ns-rodov. Ob sklepu govori še Bebel, ka-j teremu je priredil kongres navdušene ovacije. Bebel se zahvaljuje oblastim in cerkvenemu svetu z« prepustitev katedrale in švicarskim sodrugom za krasca. sprejem. Ko je predsednik Oren-j lich še protestiral proti krvave-' mu klanju v Budimpešti in proti nasilstvom earizma. se je kon-gTes zaključil. Med petjem delavskih pesmi;] vseh na kongresu zastopanih narodov se razidejo delegatje. H sklepu zadoni še socialistična koračnica : "Z nami ljudstvo, z nami zmaga!" li * Proti smrtni kazni. Švicarsko društvo pravdnikov je pred kratkim razpravljalo o smrtni karni za novi švicarski zakonik. S 25 glasovi večine so švicarski prav-niki sklenili, da v novem zakoniku odpade smrtna kazen. STE ŽE SLIŠALI KAJ 0 ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanovfls-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo le~ta i-majo zasigurjeno svojo bodoča* Poleg drugih koristnih družabrib naprav, ki služijo v občo kari* človeštvu. Kdor se želi poučiti r»tančntje o zadružnih podjetjih, — kar jt treba znati vsakemu, ki se štsjt naobraženim naj nemudoma nai*] či knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S Z CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroča p upravništvu Proletarca. 21 Blue Island Ave, Chicago, 111. Trgovci knjig dobe popust. 2 «r CENE POSAMEZNIH ZV^tZ-KOV SOC. KNJIŽNICE. 1 iztis-------$0.05 10 iztisov------40 25 iztisov------.80 50 iztisov------1.50 200 iztisov------4* 500 iztisov-------100* Ali si je ie vaša organizacij» naročila 100 iztisov 'Bodri-stične knjižnice", katere bodi* razdelili med nezavedne toni* na prihodnji veselici. — Ako tU» ie niite storili, skrbite, da * * zgodi pkolktarkc s Iz naselbin. Cleveland, 0. 17. dsc. — Štrajk v tovarni 4'Cyclone Wire Fence ^Co." ae še vedno nadaljuje. De-Uvci so aklenili vztrajati pri svojih zahtevah, dokler se jim zahteve ne ujrodi. Gotovo je, da ima 4ruž,ba s tem St raj kom veliko ¿kodo. Profesionalni 4,akehje", s pomočjo katerih se skuaa nadaljevati delo, dobivajo velike plače, delo pa je iivrieno slabo in kakor je sli&ati, prihajajo na^aj cele karo ničvrednih skabskih izdelkov Kapitalisti bodo vsekako dobro občutili trdo pest dobro organizi ranih slovenskih delavcev. Ker je družtxa spoznala, da k "skabi" ne more dolgo časa ve* nadaljevati delo, je poizkusila da razdeli Strajkarje s tem, da je nekaterim izmed njih obljubila boljfte plače, ako zapustijo «v rate svojih tovarišev in se vrnejo na delo. Resnica je, da jih je šlo en par nazaj, toda pod pritiskom zavednih strajkarjev so bili zopet prisiljeni, da so zapustili tovarno. Atrajkarjj prirejajo marljivo shode in skušajo pridobiti nove ¿lane ca svojo unijo. Ako se jim i bode to posrečilo ali ne, je jako problematično zato, ker so naši rojaki popolnoma brezbrižni, bodisi za ekonomsko ali politično or ganizacijo. Vzrdk tej breabrižno-\ ati je premalo izobrazbe v delavskih vprašanjih. Sele ko delavec ¡i sporna razredni boj. kateri divja med dvema gospodarskima razredoma, začuti potrebo po organiza eiji. Izobrazba prva, organizacija druga. Druga ne more obstojati brez prve. Delavci, kateri imajo ^veselje do čitanja, naj obiščejo či-f talnico slov. soc. kluba, na 1158 E. 61 St. Tu imajo na razpolago prazne slovenske, nemške in angleške časopise, kakor tudi knjige Vsakdo je dobrodošel. Čitaln icn je odprta vsak večer. Zadnje čase se je pričelo tu v plevelandu jako živahno gibanje ustanovitev zadružne prodajalne. Pred par dnefvi je bil skli n shod in kakih sedemdeset rokov se je takoj vpisalo v name-vano zadrugo. Izvoljen je bil ipravlalni odbor, kateri bode učil vse potrebno, da se zadru-> postavi na trden temelj. V soboto, dne 11. jan. 1913. irede klubi štev. 27, 49. in 71 pno domačo zabavo v Grdino-i dvorani. Vsi člani, teh in dru-socialističnih organizacij se vabijo, da se iste vdeleže. M. Petrovoie. se, ki bodo pregnali tisto brez brižnost, zanikernost in neved uo«i izmed naših rojakov. Jaz uaiu hočem več čitati «ter ttfko spopol niti izobrazbo, ki je edina rešitev za delavce. Storiti hočem tudi vse drugo, kar je potrebno, da pridejo čim prej delavci do svojih pravic, da čim prej pade kapitalizem. Naredil sem tudi trdni sklep, tla e bom kadil neunijskega tobaka in da ne bom nosil hlač, ki n so »ile izdelane v unijtki delavnici. Ob tfklepu le želim, da bi tudi 'rugi slov. sodrugi tako pobolj o ta moj 11 prvorojenec" toliko pri moči, da bi preskočil zevajoči j uredniški koi. Korajža velja! Ra-[ cwnam pa na to, da je advent in I božični prazniki toliko uplival na urednika, da bo miloatno sodil in prizanašal. Kaj sem že hotel povedati! A ja! Izpovedal bi se rud in sicer javno pred vsemi Proletarčevimi litatelji. Veste adventni čas, čaa pokore je že skoro minul in Novo krto je tu rn treba bo začeti novo iivljenje. Poboljšati se bo treba itodrugi! Ker pa besede samo mi-v«gledi pa vlečejo, hočem fti sam prvi: — Izprašal sem si , naredil sem trden sklep in aj pride na vrsto izpoved. Mo-grehi so ti-le: Ril sem včasih v agitaciji za "Proletarea". Bral sem premalo socialistične' ise. — Siril nisem socializem to-kakor bi lahko in bi moral, ažil sem kapitaliste, zlasti pa , ki so v WestmoreJandskem jku prizadejale delavcem to-o gorja. Zaničeval sem neved-t in brezbrižnost delavcev za iavski napredek in delavske ko-i. Nasprotujem dolgemu de-emn času in slaibi plači. Pro-iram proti temu, da imajo ka-alisti pravico jemati tri stojala v tem. «la *em slutil, da bodo krepeljci igrali važno vlogo. Kako sem priš«'l na to zlato misel, vam takoj pojasnim. Slišal sem, dn se veselice udeleži tudi neki pevski zbor "Bled", ter da so člani istega zhora z malo izjemo vsi socialisti. No ja, sem si takoj poklical v spomin pisanj« necega Slovenskega dnevnika "Slovenskih delavcev" îlivce prekoristni list. Širiti ho- tndi druge socialistične spi- v Ameriki, (kar tam pišejo, je baje vae zlata resnica, puckl) Če pa je temu tako, da se udeležijo taki hudobneži, katerim niti ustava ni sveta in kateri iztezajo svoje kremplje celo do New Yoriui, potem se ne bode z lepim končalo, ter »koro gotovo tudi delitev ne izostane, kar se tiče zadnjega, se nisem vstrašil, kajti kar posedujem jaz, je itak do dobrega že razdeljeno; črevlji se delijo namreč že v tri "stuke", a suknje pa je že skoro v vaaki tovorni kari dobiti košček. Toraj kot rečeno, delitve se nisem bal, pač pa je umevno, da sem z nekako r^zi-gnaeijo (ako se sme bojazen tako imenovati) mislil na batine in vreze z noži. Moj strah je pomnožilo se dejstvo, da sem zvedel, da ravno ne daleč od kraja, od koder je dospelo omenjeno pevtfko društvo, kaj radi podpirajo svoje hvalevredno narodno -patriotično delo z noži. Ker se baje vedno v pošte va izrek: vse za narod, jih tudi vedno ualožijo rojaku, ne kakem Nemcu, ali celo črnecu; ako bi premikastili kakega črneča iz Afrike, bi jim namreč lahko kedo očital, da ao jim nigri več, kot pa lastni rojaki. Ko sem opazoval omenjeni zbor, sem previdnosti na ljubo stal nekoliko vstran, a sem se takoj prepričal, da tftrah ni na mestu; ko pa so začeli .proizvajati lepe slovenske pesni, je isti popolnoma izginil, ter sera se po zavžitju ene kruglice piva celo toliko ojuna-čil. da sera se popolnoma približal, ter napeljal pogovor z možem, kateri se mi je zdel najprijaznejši. Med drugim govorjenjem me je povabil tudi v njegovo naselbino, s čemur pa me je spravil do skrajnosti v zadrego. Na njegovo vprašanje, kaj me vznemirja, mi ni preostalo druzega, kot priznati, da imam reapekt pred " vsezanarodniki", ki hočejo spraviti svoj patriotizem do veljave, če ne drugače, pa s pomočjo kola ali noža. Pomirjevalno me potrka po rami in zašepe-če: slično pa se dogajajo samo na drugi strani vode, a most pa nas veže. Kaj je z besedami "drugo stran vode" hotel povedati, mi je uganka, katere nikakor ne morem rešiti; mislil sem si že, da je Avstrija ali celo Turčija in Balkan na drugi strani vode, a si takoj zopet nasprotuje na podlagi izjave: most pa nas veže, kajti kolikor meni znano, še ni narejen most erez veliko lužo. Po temeljitem razmotrivanju sem se uveril. da socialisti niso res taki nedo-stojneži, kot se jih opisuje v listu slov. delavcev, pač pa isti list obstoji iz zgolj "bluffa", a ne političnega, pač pa kramarskega, kateremu najpodlejša laž ni prevelika, da bi rešil svojo efijaltsko hinavačino pred razkritjem, kar pa se je proti njegovi volji že zgodilo. Slovenski delavci pa bodo znali postopati z omenjenim bluffom, o tem sem prepričan jaz, a tudi izdajatelji sami, o Čemur priča zvijanje v zadnjih izdajah Toraj na svidenj* pred balkanskimi vrati, kadar se bode poljubilo slovenskemu delavstvu v Ameriki prijeti za gnojne vile. ter izkidati nesnago laži, obrekovanje in hinavstva. LAVTAR.TEV IZ SENT PAVLA. Johnston City, 111. — Kot milijone druzih, sem prišel tudi jaz si sreče iskati pred več leti sera v Ameriko. Bil sem v enem ali drugem kraju že, ali sreče še nisem našel. Doživel sem pa več britkih izkušen, katere so mi sedaj v poduk. Dokljer sera bil še neizkušen, sera čital "glasilo slovenskih delavcev, v Ameriki" G. N. kateri list me je, zdobro plaee-nem; oglasi, parkrat spravil ob delo. Prinašal je namreč oglase v katerih se je iskalo delavce v ta ali oni kraj. Vteh oglasili je bilo vsepolno obljub. Kod naprimer. dobra plača in stalno delo. Vse najbolje udobnosti za delavce, itd. Ker sera si mislil, da je (i. N. lint slovenskih delavcev, sera delo. katerega sera imel pustil in šel v kraj, kod je bilo označeno v oglasu G. N. To je bilo razočaranje zame. Namesto «Iobrega dela in dobre plače je bilo tako, da je bel človek postal črn od samegH delt. pa nlaea zopet, ta. ta je bila mastna. Na kratko, vse je bilo ravno nasprotno kar je bilo obljubljeno v oglasu. Prevaran sem bil popolnoma in zmenoj na stotine drugih. To vse ie bilo na račun kapitalističnega 'ista v New Yorku. Gotovo, go-«podje pri G. N. se niso brigali koliko resnice je bilo v tistih oglasih in od kod so prišli, sanio da je bil $ pa je bilo vse dobro, vse fajn. Ravno tako je tudi kadar se vrše kake volitve. Briga se eospoda pri G. N. kdo je kandidat in od katere stranke, glavno je, kdo plača več. Pred štirimi leti so delali dobro plačano reklamo republikancem, potem čez dve leti demokratom in v zadnjih predsedniških volitvah zopet za republikance in to za najbolj nazadnjaške ter zagrizene delavske sovražnike. Prav po kapitalistič- • , »4 i ni logiki, kdor plača tisti naj ima, najsibo Peter ali Pavel. Ali gospoda, kolo časa se vrti. Vsa reklama za Mr. Tafta ni koristila nič. Četrtega septembra opoldne bo moral predsedniški stolec za pustiti z njim obenem tudi belo hišo. Prav lahko je, da z Taf-tora vred izgine tudi G. N. za to potrebno agitacijo je že začel. Mr. Taft je rekel, dn ameriško ljudstvo ni sposobno saino sebe vladati, zato je tudi ljudstvo namesto njega si izvolilo drugega za predsednika. Ko je Glas Naroda rekel da delegatje zbrani na konvenciji S. N. P. J., niso znali kaj so storili, ko so M<>lekovo resolucijo soglasno sprejeli, se je po stavil na isto stališče kod pred. Taft. Taft je že obsojen zaradi njegovih reakcionarnih izrazov. Nad "Glas Naroda" jo bomo p« sedaj izrekli. Gotovo si ni ta "ospoda mislila da si bo z napadi na S .N. P. J. napravila sama sebi tak vihar, če tega ne verjame naj čita proteste v Glasilu kateri so poslani od vseh krajev Z. držav. Ti protesti jasno dokazujejo, da člani S. N. P. J. se ne puste diktirat» in voditi od nejunijske-"a eSitopisa v N. Y. Sram me je kod člana S. D. P. Z., da je ta list glasilo naše napredne organizacije. Za to apeliram na vse re-zredno zavedne člane S. D. P. Z. in glavni odbor, da se kakor hitra je mogoče naredi potrebni ko rak. da se "Glas Naroda" zavrže kot glasilo S. D. P. Z. in isto poveri listu kateri stoji v resnei na razredno zavedni delavski podlagi. fa* je da mu pokažemo hrbet za vselej. Vsem slovenskim delavcem pa najtopleje priporočam, da se naroee in čitajo naš bojeviti list "Proletarec", kateri je idini slovenski socialistični lisi v Ameriki in v resnici list slovenskih delavcev. S socialistični pozdrav! John Bergant. ADVERTISEMENT L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chirac« I' Ima valja aaJofo ms, ranftt«. pis sov Is .« .. > —' W ♦ M têé.é«. »..« , tH)1lllln»ttot«tt)(f Dr. W, C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik aa notranje boleeni ln ranocelnlk. isdravniika preiskava brezplačne—pU ¿ati je le zdravila, 1924 Blue Islan< Ava., Chlcago. U redu je od 1 do S p< pat.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicag. živeči bolniki naj piftejo slovensko. P0Z0RI SLOVENCI! POZOR SALOON a modernim kefljlttea Bveàa pivo v eodftkih ia b»WI)k» is drafe rassonetae pijafe Ur asijS Potmi k i dobe teto pre» «iMe aa P T, iba lataa is tel iS drogi« Slov*»«. MARTIN POTOK AR, '«M Bo Centre Ava Chlcsf Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Bine Islsnd A vem«. Chlengo, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša ^.«¿fv1»^?^!1!? ^ druš*vo in trgovce. "GLASILO" in PROLETAREC ' se tiskata v naši tiskarni ZDRAVLJENJE V 5 DNEH VSÄ BREZ NOŽA ! IN BOLBCIN ... ,-. . —in DUbKIN Ozdravim vsaeega, kder trpi aa Varicoeeli, Structuri: dalje osdravia» nalezljivo aastrupljenje, živčno nezmožnost, vodeaieo ia boleaai tičečih se me* k i a. dÄü* tistim, ki so izdali fte velike svete adravai- aom ne da bi bili osdravheni in moj namen je, pekaaati vsem ki se bili adravljeni po tucatih «iravnikov, bresuepiie" da pea^i» U ----f-------—— ' . » VH »III ■ V III' i*ni . m°j n*™« j«» pokazati vsem, ki se bili „ . _ratih zdravnikov, brezi*p "- * * - edino sredstvo, s katerim zdravim vspeine. p Popravite Vaie zdrav|e ._t;rid!iVI4inoJ a**1 in gorite zaupno. Govorimo vse jezike. Debili berte Mjboljše aaavete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 4 hrta praksi kot speeialiet v boleznih pri moftkih Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce ln neprlllke v Jetrih. .(Za neuepetno zdravljenje ai treba plačati). TAJNE moške bolezni 'iftiba naroda, bi.leini v ledicah in Jrtrili zdravim hitro za atalae in tajno, ftivčene onemoglosti. slabost, napor, zastrupljanje in zguba vede PLJUČA nadnho, Rronehitia/arč ne bolezni adravia vejži metodi Zastrupljeni* i a vseh drugih kožnih bolezni, kakor prtiče, lueije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v osa ture, garje, otekline, pe d ju in druge organske X-.. bolezni zdravim sa stal |t*di brezplačno ) i Nasveti zaslon) DR. ZINS, 183 Shš&Sš Chicago Odprto: % zjutraj de « «veésr. Ob »sdsljah %4 % «Jstr de 4 psp. Poročilo o delu in stanju Jugoslovanske Socialistične Zveze. H. «boru poroča Frank Petrich. Cenjeni sodrugi zborovalci! Iz prvoletneaa noročila o delu in stanju nase zveze je bilo raz vidno, kako je zveza začela »voje poslovanje in kako se je razvila v teku v prvega leta svojega obstanka organično na splošno in notranje. Po članih je napredovala zveza v prvem letu — odštevsi klube, ki so prenehali ekzistirati — nad 50%. V drugem letu, kakor nam bo razvidno iz doljnega pregleda, zveza ni zaostala za prvim letom, temveč je napredovala po zgledu prvega leta. Gospodarska stran je bila v tem letu vsled nastalih izdatkov, ki so presegali dohodke za agitatorično pot sodr. E. Kristana, manj ugodna. Vendar je pot sodr. E. Kristana moralno nadomestila ta materialen gubitek, kajti ta pot, ki je bila ena največjih akcij, kar jih zveza do danes podvzela, je pustila za seboi za našo propagando tako «rloboke moralne vtise, da jih naši nasprotniki ne bodo vstanu nikdar izbrisati. Zato se pa ta gmotna malenkost v očigled moralne pridobitve, ne more primirjati kot zguba. V splošnem se klubi dobro zanimajo za vse po zvezi podvzete akcije: plačujejo redno mesečne prispevke in uveljavljajo kar je treba z veseljem konštatirati — strankarsko disciplino bolj in bolj. Javno mnenje o napredku in moči naše zveze je med vnemi jugoslovanskimi narodi — prijatelji in sovražniki — velikansko. Ni toraj dvoma, da dobiva jugoslovanska posili bivržoazija v Ameriki zavest, da je to edina jugoslovanska organizacija, ki ima zasigurano politično in gospodarsko bodočnost najsibo v notranjem ali splošnem življenju tokraj oeana. Naravno je seveda, da čakajo zvezo še velike naloge in veliko dela, katerega preračunati v naprej ni mogoče. Delo eksekutive. EJcsekutiva ie imela v preteklem letu 12 rednih in 4 izvanredne seje, na katerih je rešila 140 zadev. Vsled sklepa iz laniskega leta. da povabi sodr. K. Kristana na agitatorično pot v Ameriko, se je v drugi polovici leta bavila na vseh sejah o prireditvi agitacije za shode. Agitatorične članke in program za te shode so prinesli poleg naših glasil tudi angleški, češki, nemški in taljanski socialistični listi. Letakov, tiskanih v slovenskem in hrvatsko-srbskem jeziku se je tiskalo in razdelilo za to agitacijo nad 35,000 Sodr. E. Krstan ie imel 46 shodov, katerim je — po poročilu apremljevalev — prisustovalo nad 20.000 ljudi. Po mestih in državah je bilo shodov: V New Yorku, N. Y., 2; Conemaug, Pa., 1; Johnstown, Pa., 1; Herminie, Pa., 1; Braddock, Pa., 1; Pittsburgh, Pa., 3; McKees Rocks. Pa., 1; Clairton, Pa., 1; Monessen, Pa., 1; Sharon, Pa., 1; Youngstown, O., 1; Cleveland, O., 2; Collinwood, O., 1 ; Lorain, O., 1 ; Chicago, 111., 3; Waukegan, 111., 1; Springfield, 111., 1 ; Livingston, 111., 1 ; E. St. Louis, 111., 1; La Salle, 111., 1; Indianapolis, Ind., 2; Clinton, lnd., 1; Gary, Ind., 1; Milwaukee, Wis., 4; Kenosha, Wis., 1; Aurora, Minn., 1; Chisholm, Minn., 1; St. Louis, Mo., 1 ; Rock Springs. Wyo., 1 ; Frontenac, Kans., 1; Mulberry, Kans., 1; W. Mineral Kans., 1; F|eming, Kans., 1; Detroit, Mich., 2; Calumet, Mich., 1. Skupaj 46. Kolekte v dvoranah so znašale $426. 12, svote za prodane knjige pa $290.83, to ie brez svot. katere imajo še klubi odračunati. Svota za prodane kniitre znaša nad $350.00. Natančen račun dohodkov in izdatkov Kiistanove poti je sledeči: DOHODKI. Razpisani prispevki po 5c .......................$ 783.18 Prispevki kampanjskega komiteja.............. 150.00 Kolekte v dvoranah........................... 426.12 Pradaja knjig.......................i....... 290.83 Naročnina na srlasila........................___47.50 Skupaj...........$1697.63 IZDATKI. E. Kristanov račun: Tedenska plača od 17. aug. do 14. dec. po $15----$ 225.00 Mesečna plača od 17. aug. do 14. dec. po $80 ...... 280.00 Vožnja Liubliana—Trst...................... 2.50 Vožnja Trst—New York 2. razred ............... 70.00 Hotelski stroški in express ..................... 99.17 Vožnja Chicago—New York .................... 16.00 Vožnja New York—Hamburg ................... 75.00 Hamburg—Liubliana.......................... 20.00 Obe nakane so pa v očigled našega napredka in vsled dovoljnega pojasnila, da prihajajo denuncijacije od strani naših političnih iu verskih nasprotnikov, izpodletele. Iz te protiakcije si pa brez-dvomno najlaglje razlagamo razpoloženje naših nasprotnikov. Vzeto v poštev vse okolnosti, ima pot sodr. Kristana tokraj in onkraj oceana, velike važnosti za socialistično gibanje. * Dalje je eksekutiva zavzela akcijo vsled političnega preganjanja sodrugov na Hrvatskem in v moralnem kakor materialnem oziru po svojih močeh podpirala akcijo bratske stranke v Hrvatski in Slavoniji. Moralno je storila to v svoji resoluciji proti Čuvaju in njegovi vladi na Hrvatskem, katero je poslala avstoro-ogrskemu poslaništvu v Washington, gmotno pa z oklicem za prispevke v naših glasilih, kateri so se poslali skozi tajništvo bratski stranki v Zagreb. V sporazumu eksekutive so vršile tudi sekcije svoje agitacijo, kjer koli je bilo notreba. če so bile zato na roki potrebna sredstva. Javne shode so priredile v Kansaau, Pennsylvanyi, Illnioisu, Wis-consinu, Ohio, Michiganu, Indiani in Montani. Tajništvo zveze je priredilo do konca novembra troje trimesečnih poročil o stanju klubov in 11 mesečnih poročil za prodane članske marke na gl. tajnika skupne stranke, kakor tudi troje trimesečnih poročil o finančnem stanju zveze. Finančno stanje zveze od 1 januarja do 30. septembra 1912 je sledeče: DOHODKI. Prenos gotovine od dec. 1911 ..................$ 212.23 Članski doneski do 30. sept. 1912............... 1216.10 Izvanredui prispevki do 30. sept. 1912 ........... 587.04 Znaki do 30. sept. 1912 ........................ 116.68 Članske knjižice do 30. sept. 1912 .............. 25.93 Agitacija in pot. stroški do 30. sept. 1912........ 36.82 Tiskovine, pečati in literatura do 30. sept. 1912 .. 15.77 Za polit, boje iu straike do 30. sept. 1912........ 134.69 Kolekte na shodih do 30. sept. 1912............. 216.84 Prodane knjige ua shodih do 30. sept. 1912...... 192.83 Agitacijski fond do 30. sept. 1912............... 8.88 Razno do 30. sent. 1912 ........................ 6.36 - $2770.17 IZDATKI. Stranki za čl. doneske ........................$ 580.20 Narodnim osred. odborom ..................... 232.89 Agitacija — pot stroški ....................... 101.06 Za polit, boje ... ............................. 131.49 Tiskovine................................... 222.75 Plače....................................... 799.45 Poštnina in ekspres.......................... 70.86 Uradne potrebščine........................... 68.67 Hoteli...................................... 50.00 Znaki........................................ 49.60 Rent, kurjava in svetloba ...................... 13.95 Članske knjižice.............................. 6.00 Zavarovalnina urada......................... 3.06 Razno......................................ML $2333.69 V blagajni dne 30. sept. $ 436.48 V oktobru in novembru je bilo še dohodkov ............ $1244.17 Skupaj dohodkov koncem novembra 1912 .............. $1680.65 Izdatkov v novembru pa .............................. $1507.48 Preostanek v blaeaini koncem novembra 1912 .......... $ 173,17 Naplačani dolgovi koncem novembra so bili: Slovenski sekciji obračun za julij avg. sep. a 3c....$ 66.36 Hrvatski sekciii obračun za julij avg. sep. a 3c ... 48.09 Srbski sekciji obračun za julij avg. sep a 3c ... 1152 Skupaj .................$125.97 Agitacijski fond znaša........................$ 8.88 Prispevki za II. zbor znašajo.................... 185.89_ Skupaj dolga ........... $ 320.74 V blagajni koncem novembra ........................ 173.17 787.67 Vožnja E. K. in spremljevalcev v Ameriki ...... 448.21 Plače spremljevalcev......................... 168.00 Hoteli spremlievalcev in E. K.................. 169.23 Sekcijam za prodane knjige z 20% odbitka...... 232.73 Sekcijam za naročnino glasil z odbit, provizije . .. 28.00 Tiskovine in priprava (kli^eji) ................ 94.65 Poštnine, expresi in telegrami .................. 29.14 Skupaj ............... $1957.63 IZDATKI....................................$1957.63 DOHODKI................................1697.63 Primanjkljaj................................$ 260.00 Ravno tako važno kakor finančno poročilo shodov, je poročilo zadržanje shodov samih. V enih kraiih — tako se glase poročila spremljevalcev in preda-v vatelja samega — so se vršili shodi v zelo slabih dvoranah. V enem slučaju se je vršil shod v kavarni, kjer se je med shodom v ozadju biljarilo. V večini slučajih so bili navzoči nemirni, tako da jih je bil govornik sam prisiljen, ako je hotel da ga drugi slišijo, opominjati na red. Iz tega se da sklepati, da je imel govornik teško stališče, in da čestokrat ni mogel opraviti shoda s takim vspefoom, kakor bi ga bil rad. '-i Li i Ta dejstva govore jasno, da so se shodov vdeleževali ljudje, ki še niso bili na takih priredbah, iz česar sledi, da je bila naša agitacija vspešna in da so prišli na shod ljudje, katerih drugače ne bi dosegli. Iz poročil, ki kažejo, da so se vršili shodi v slabih dvoranah izhaja za nas izkušnja, da je treba našim sodrugom po naselbinah priporočati, naj se zavzemajo za gradnjo lastnih dvoran, najbo že, na svojo pest, ali pa če se pridružijo podpornim društvsm, da jih grade sporazumno — Skupno. Dalje je treba v prihodnje gledati tudi za boljšo disciplino na shodih, organizacijo odbora za pridobivanje novih naročnikov za strankarsko časopisje in prodajo literature sploh. Kako neradi so videli naši nasprotniki, da dobimo v Ameriko sodr. E. Kristsna. ie razvidno najjasneje iz tega, da so hoteli potom denuncijantstva, da je anarhist, preprečiti njegovo izkrcanje, ko je prišel v Ameriko. Dalje so skušali ravno isti ljudje onemogočiti shod v Springfiel-dn, Ul., kjer je prišel sam župan v spremstvu *erifa in policajev na lice mesta in grozil preprečiti shod. To se je skušalo uprizoriti zato, da se vzbudi v ljudstvu javno mnenje, da Kristanovi shodi v Ameriki niso dovoljeni, ksr bi. če bi se jim posrečilo, v resnici mnogo škodilo nsši ssritaeiii. ker bi demoralizirslo javno mnenje napram shodom. Primanjklaj dne 30. novembra .......................... $ 147.57 Klubi dolgujejo zvezi za čl. knjižice in znake $26.02. Inventar zveze znaša $150.00. Skupnih dohodkov, od kar obstoji zveza je bilo $5,847.92, izdatkov v tem času pa $5,462.52. Rast in padanje krajevnih klubov. Koncem decembra 1911 ie bilo 57 aktivnih klubov z 1266 dobro stoječimi člani. Od 1. januara 1912 pa do srede decembra 1912 so se jrijavili novi klubi po mesecih kakor sledi: Januar, št. 67...................................... 1 Februar, št. 68. 69 70 ................................ 3 Marc, št. 71. 72. 73, 74 .............................. 4 April, št. 75. 76. 77 .................................. 3 Maj, št. 78, 79 ...................................... 2 Junij, št. 80. 81, 82 ................................. 3 Julij, št. 83, 84 ..................................... 2 Avgust, št. 85. 86 .................................. 2 semtember. št. 87. 88, 89 ............................. 3 Oktober, št. 90. 91.................................. 2 November, št. 92. 93. 94. 95 .......................... 4 December, št. 96. 97. 98 ............................. .3 Skupaj............32 Prenehale se organizacije: New York. št. 33 ................................... 1 Chicago, št. 52.................................... 1 Adamsburarh. št. 43................................ 1 Viktor, št. 55......................................: 1 New Brighton, št. 59................................ 1 W. Oakland, št. 68 ... . .............................. 1 Witt, 111, št. 84....................................... 1 Skupaj ............ 7 Navedeni klubi se nrenehali — izvzem*i dveh, ki so prenehali •adi malomarnosti tajnikov, to je v New Yorku in Cbicagu — največ radi preselitve članov. — Tekoča številka kluba je 98, od katerih odpade 15 klubov in kakor izkazuje zadnje trimesečno poročilo t. 1. 83 aktivnih klubov in kakor izkazuje zadnje trimesečno poročilo kra jevnih klubov, imajo te organizacije 1748 dobrostoječih članov, ali za 428 članov več. kakor na koncu zadnjega leta. Od teli 174H je Slovencev 926. Hrvatov 666 in Srbov 156. Ti klubi so imeli na podlagi septemberskih poročil do 30. septembra t. 1. $9352.04 dohodkov, iz katerih so pokrili sledeče izdatke ..State in Countv organizaciji plačali ............ $ 47)2.29 G. odboru skupne stranke ...................... 605.46 Gl. odboru zveze .............................. 242.60 Narpflnim osrednjim odborom: Slovenskemu ... 194.16 Hrvktskemu.................................... 124.30 Srbskemu.................................... 31.41 Za izvenredne nrisnevke ........................ 598.12 Za agitacijo, shode in predavanje........ ....... 535.67 Za politične boje in itrajke...................... 126.05 Za pevske in tamburaške zbore ter čitalnice...... 716.25 Za stanarino, svetlobo, kurjavo in pohištvo ...... 1466.62 Za podpore ..................................... 492.41 Za knjige, znake, pečate in druge potrebščine.... 2142.71 Gotovina v krajevnih klubih 30. septembra 1912. 1424.00 Sknnsi kakor arori .....................$9352.04 K temu računu niso viteti dohodki in izdatki za oktober, november in docemebr. Če prištejemo še te svote, ki znašajo poprečno v do-lodkih čtz tisoč dolarjev in izdatkih okrog 900 dolarjev, dobimo, dt je bil skupni promet zveze skozi leto čez $12.000. Vrednost premoženja klubov znaša $4972.81; unijskih članov je 664, ameriških državiianov 342. pevskih in tamburaških zborov 25, ,avn»ii shodov iu predavanj so priredili 28; na Proletarca je naro. čenih od vseh članov 466, na Radničko Stražo 487, na Narodni Glas 14$. Skupaj naročnikov na glasila 1201, ali nekaj nad % vseli članov. Spojenih s County in State organizacijo je 72 klubov ali za &4 več kot lanjako leto. Ne še spojene s County organizacijami, odnosno ne še poslali tozadevno svote gl. tajniku, so sledeče organizacije: Indianapolis št. 58. Cleveland št. 71, Oregon City št. 40, Portland št. 47, Red Lodge št. 73, Willock št. 74, Carona št. 82, Aurora *t. 54, Youngs-town št. 18, Barberton št. 66 in Euclid št. 76. O TISKU }odajo «poročilo zastopniki posameznih sekcij, katere imajo tisk v oskrbi. SPLO&EN PREGLED IN PRIPOROČILA. Cenjeni sodrugi! Od I. zborovanja pa do konvencije skupne stranke v Indianapo-isu, nisino bili na jasnem, kako naj uravnamo notranje delo, da bo odgovarjalo organični potrebi zveze in organični potrebi skupna stranke — stranke, katere akcije smo bili in smo vedno dolžni smatrati za svoje lastne. Naša krivda to seveda ni bila; glavna krivda ie bila v pomanjkanju tozadevnih skupnih pravil, ki bi dajale ne-angleško govorečim organizacijam smer, po kateri naj bi se ravnale. Konvencija v Indianapolisu je dala to smer, in stem je za nas ta uganjka rešena. Sedaj imamo določeno ovtonoinijo, v smislu priporočila, ki so ga po svoji najboljši previdnosti dal$'neangIe;;ko govoreče organizaciie same Ker se bomo na tem zboru morali na te določbe ozirati, da se izognemo predlogom in razpravam, ki bi utegnile biti diametralno nasprotne z zaključki konvencije v Indianapolisu, se mi zdi potrebno citirati iz pravil nekaj točk, katere se nanašajo na ueangleško govo-roče organizacije, kakor tudi resolucije, ki se nanašajo na stališče z ozirom na gospodarske organizacije — unije. Prva važna točka, katero bo treba na zboru upoštevati, je točka 3. skupnih pravil, ki se glasi: "Vse propagandistično delo neangleških federacij se ima «izvajati pod nadzorstvom njenih izvrševalnih odborov, z ozirom na pravila federacije. Ta pravila pa morajo biti v soglasja s pravili socialistične stranke." Dalje je nujno, da citirani del resolucije, v kateri skupna stranka načelno izraža svoje stališče napram delavskim unijam. V načelu se ta resolucija glasi: "Socialistična stranka nima pravice, ne želje vmešavati se v katerokoli kontroverze obstoječe v krogu delavskih organizacij z ozirom na uprašanje, kakšne naj bodo taktične oblike, katere naj zavzemajo gospodarske delavske organizacije v boju za izboljšanje svojega položaja, marveč zaupa organizacijam samim, | da rešijo ta uprašanja. "Socialisti pozi vi jejo in spominjajo svoje brate v delavskih'' organizacijah na važno nalogo, ki leži v organiziranju ne organiziranih, zlasti v organiziranju naseljencev in neizučenih, to je strokovno neizurjenih delavcev, ki potrebujejo največ organizi- j rane obrambe in ki bodo, ako ne bodo organizirani, tvorili naj- J večjo zapreko organiziranemu delavstvu in napredku sploh. Socialistična stranka je pripravljena vedno sodelovati z delavskimi organizacjami, ki še niso tega izvršile, da odpro na stežaj vrata delavcem njih stroke ali industrije in da se odpravijo vse dozdevne zapreke ali pretveze! V očigled velikanske moči, ki jo imajo ameriški kapitalisti vsled združenja produktivnih sred- 1 stev v rokah, kakor tudi nadzorstvo nad politično situacijo v dria 4 vi, delavci te dežele zamorejo zmagovati v svojih bojih le, ako se združijo v razrednozavedne gospodarske organizacije po eni strani in v mogočni politični organizaciji po drugi strani in da tako z obeh strani naskočijo splošnega sovražnika. "Stranka priporoča, da vsak socialist vstopi tudi v gospo- ^ darsko organizacijo svoje stroke ali industrije." O kretanju skupne stranke v notranjosti, se mi ne zdi potrebno razlagati, ker to od časa do časa vrši naše časopisje. Vendar se mi zdi potrebno omeniti, kako stoji stranka na koncu leta s Članstvom in kako je zrastla kot politična sila v državi! Koncem novembra je imela stranka nekaj nad 140.000 dobro- ] stoječih članov. Listov ima stranka na razpolago 4 angleške in 8 neangleških dnevnikov, 262 angleških tednikov, 36 neangleških tednikov, 10 mesečnih angleških magazinov iu 4 neangleških mesečnikov. Poleg tega izdaja gl. stan tudi svoj mesečni buletin, v katerem objavlja notranje kretanje stranke. V mednarodnem zastopstvu je I imela na zadnjem mednarodnem kongresu 8 zastopnikov. Stranka j je izvolila tudi odbor, ki ima izdelati načrt za strankino tiskarno. Pri zadnjih predsedniških volitvah je dobila stranka nad 900.006 < glasov, kar znači, da glasovi narastli v dveh letih za 300.000. 1'radnikov za javna mesta ima stranka nad 1400. Med temi so tate senatorji, državni postavodajei. župani in razni komisijonarjfij Na gl. stanu ima stranka biro za predavanje, oddelek za žensko agitacijo in oddelek za ueangleško govoreče federacije. V katerem so zastopani Jugoslovani, Taljani, Čehi, Poljaki. Finci, Skandinavci. Ogri in Izraeliti. CENTRALIZACIJA. Moje mnenje glede centralizacije je, da je treba začeti tam, kjer o zrele razmere zato; to se pravi, kjer je to najbolj potrebno. Dosedanja praksa je pokazala, da se srbskim sodrugom ne izplača vzdrževati Narodni (»las kot polmcsečnik, med tem ko bi radi hrvatski sodrugi izdajali Radničko Stražo na 8 straneh vsak teden, a jim tudi ne gre. Srbski sodrugi ne morejo računati na tednik — in hrvatski ne na povečanje na 8 strani. Zato .je bilo čisto umestno od s?-i>skegJ sosrednjega odbora, da je stopil s hrvatskim osrednjim odborom v dogovor za združenje listov, v smislu resolucije, ki jo je priobčil v naših glasilih sodr. S. Markovič, kateri ima referat o našem tisku. Tudi sem mnenja, da ne samo z listom naj se združijo srbski so-drugi, ki doba svoje čtivo v enem listu, ampak tudi organizatoričirt v klubih naj se zedinijo, tako da srb«ki osrednji odbor preneha s funkcijo, pa naj se osnuje srpsko-hrvatski. Tako bi bila v pri« hodnjs sanu» dva osrednja to je upravna odbora, ki bi upravljlT notranje delo posameznih sekcij, to je slovenski in pa ar bo-hrvatski. V tem smislu sem kot poročevalec za pravila izdelal tudi tak načrt, ki bi odgovarjal tem potrebam. Potrebno se mi zdi še reči, da ne mislim naj se združijo srbski in hrvatski sodrugi v eno telo zaradi jugoslovanske ideje same, nego iz čisto materialnih potreb, ki pridejo prav sedaj najbolj v ospmljii Proletarec sedaj ne čuti potrebe združenja, ker vidimo, da ima dovolj opravka, in polje je tu veliko, da učvrsti še bolj samega sebe, in da potem, če pride še do popolnojše združitve, ne bo na potu ne enim ne drugim. Se ena druga stran je, ki sili k združenju srbskih in hrvatskil I sodrugov v en delokrog. To je zadružna tiskarna, katera je še 103 Wash- ki se vrni dne 29. dee. ob 2 uri po- 58. SSKanolia, Ind. - Jugosl. soc. udruienje, tajnik Joca Petrovich, 607 ^^ N.a doeVIIe. mT*?tt 1°' W. Washington Street "tve in druge važne stvari. Za •4. K Hamond, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Medved, 1070 Co- toraj pridite vsaj enkrat v letu lumbia Ave. I ... * r . , I v si na sejo! KANSAS: — 1 30. Breezy Hill, Kans. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Lekše, Box »4. 31. West Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Gorfek, box 211, Wi iftef"*''lié"111*—^ 80 V8ako in 3" netle,jo v mesecu ob 4 uri popoldne •4. Frontenac. Kans. -- Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Krajzelj, Box 168 Socialistični orealed. 79. Fleming, Kans., tajnik John Molka, R. R. 2, Cherokke, Kans. 80. Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38 81. Skidmore, Kans.—Jugoel. soc. klub, tajnik Frank f-emaiar, Box 34. 82. Carona, Kans.^Jugosl. soc. klub, tajnik Blai Mezori, Box 162. 91. Stone City, Kan. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mihe Maček, Box 484, Stone I i i • a v i ritv Km«« ' ' Isoeialiatov v Ameriki so rfklicah za 27. in 88. deoembra niso kon 4S~~Calumet,' Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Ozanich. 407%—5th St I fenenco v New Castle. Pa. Nameni poslnžili so se najgrsih in najkrutejših sredstev ~ 61. Detroit, Mich.—Jugosl. »oc. udruienje, tajnik Milan Kirin, 1200 Russell 8t. te konferepee je oživeti in povspe- in to so delali ljudje, ki jim danes navadno pra- 88. tajnik F. Radosevich, 803 Franklin St. H med yimo da so bili nasi najboljši državljani. Slo jim |myinMftTA. __ nemškimi delavci v Ameriki. Ker je dobro izpod rok. Zato pa so danes že tako 1 22. Chieholm. Min». - Jugo.l. ho,. MM ta.n.k M. H,s,. H((X m. HO '.'. n.sk, sodrug pO št.-vilu o ošabni. gabijo vse, kar vidijo. 64. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik John G. Mihelich, b. 251. moem m ker po s seboj prineseni Resnica, katero sem odkril na podlagi teh MISSOURI: — izobrazbi o politični in strokovni dejstev, napravila je name velik utis. Prišel sem [ 14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienj«, tajnik Jos. Filipovich, 3202 Chou organizaciji cesto nadkriljujejo do trdnega propričanja. da korenina vsega zla ^ sy°je ameriške sodruge, se z opra- vsled katerega trpi naia republika, se nahaja v v ie en ost j o pričakuje, da bi imela našem denarnem sistemu in čim prej se ta premočna nemška organizacija velik uredi, imeli bomo lahko delo z ostalim- dokler Soc, pozdrav ! •Tosef Petrovič, tajnik. Sestanek nemških sodrugov. Organizacije nemško govorečih Uvod. Aldrieheva predloga**) me je najprvo opozo-rila na naš finančni sistem (sostav). Načrt, po katerem bi se dovolilo peščici privatnih posameznikov, da smejo kar meni nič tebi nič pospraviti naso ljudsko blagajno, kakih 1200 milionov vrednosti zlata in 500 milionov srebra — da ne omenim papirnatega denarja — ta načrt je vplival name precej revolucionarno. In načrt, kateri jim (kapitalistom) dovoljuje, da bi za m ogli posojevati naš denar na note po 6% nakar bi na temelju teh not izdajali papirnat denar in ga zopet poaojevali po 6% itd., zdel se mi je le predober kolač za nekaj posameznikov, ki bi ga radi rezali na nase strožke. Pričel sem misliti in preučevati to stvar; iskal sem tozadevnega čtiva. Spomnil sem na knjigo "Coin's Financial School", katero je spisal W. H. Harvey in katera je precej razburila ameriški svet leta 1896, tako da je bilo razpro-danih na stotisoče izvodov. Toda ta knjiga j« sedaj redka. V buk^arnah je sicer na kupe raznih knjig o finančnih stvareh ,ali vse te knjige^so spisane v toni tonu; vse obdelujejo to vprašanje iz ¡jednega stališča, iz stališča bogatina in učijo ga, kako dobiti še več profita iz nje»govega denarja. Zastonj tam iščeš knjige, ki bi poučila siromaka, kateri nima denarja razen tega, kar posodi in mora vrniti z obrestmi. Mfrral sera isti v proda-jalno, kjer imajo »tare knjige. Preobrnil sem vse police in slednjič našel, kar sem iskal. Čim sem čital ,tem bolj sem se eudil. Čudil sem se nad gnjilofbo a mer. financ in čudil, da mi ta dejstva do »edaj še niso prišla pre doči. In čim bolj som čital in študiral, tem bolj sem spoznaval resnico. da od začetka naše republike — da. se poprej _ trudilo se je nekaj ljudi, da so dobili in obdržali popolno kontrolo nad zakonodajstvom glede na-š-ega denarja in bankirstva; da so vedno delali le take zakone, ki so bili njim v korist, ki so jim omogočali izžemati ljudstvo in živeti v lukausu. V izbiranj n teh zakonov niso bili poaebno izbirčni; riAol 1« «/v * - •___• V a *v « > teau St. MONTANA: — '3. Red Lodge, Mont. — Jugoel. soc. klub, atjnik Louis Yeller, Box 47, orga nizator Frank Doniček. NEW YORK: — 96. Washoe, Mont.-^Iugosl. soc. klub, taj. Frank Herman, P. O. Washoe, Mont OHIO: — 9. Glencoe, O. — Jugoel. eoc. ekupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43.—Redne mesečne seje eo veako 2. nedeljo popol. pri eodr. N. žlembergerju. in blagodejen upliv na skupen pa denarnega sistema ne spremenimo izgublja-razvoj socialistične stranke v ,no čas če se pečamo 7 drugimi stvarmi. In na- ^ 18. E. Youngstown, O. — Jugoel. soc. udruienje, taj. Z. Ivanovich, Box 243. : 26. 3teel, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Joe. Dernač, Bex 26. | i*- : ■ , , " 27. Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5912 Prosser av. 1 f.1' b 11101 \ dr ; H,»Pali «padajo Joe. Rouch, organizator. — Seje eo vsako 2. in 4. nedeljo v meeecu ob 9 njihovi klubi direktno k angle aa S" V^aitf8 H!1H' ®°0,4 C.lai.rtA:eV ... - hkim okrajnim organizacijam. To 38. haet Palestine, O.-—Jugoel. eoc. ekupina, ta?. Jak. Ietenich, b. 304. Seje se vrie „. , , ... rraJto zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri eodr. Fr. Bogataju. P" Je vzrok- 8e nemški so- 49. Coilinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajink Gus. Kabaj, 3528 E. St. Clair Av. drugi brigali za splošen strankin Cleveland. O. Zdni/enih državah. I men tega spisa je. pripraviti vas. da premišlju- Netnske ^organizacije nimajo | jete o tem. I)a pričnemo le enkrat premišljevati. »»oteni bomo kmalu na pravi poti do pravega izhoda. 62. Youngstown, O. — Jugosl. soc. klu, taj. Math Urban, Box 613, Struthers, O.; svoje sekcije- kakor jo imamo mi Jugoslovani ali kakor jo imajo Moj namen je, da najprvo razgrnem celo zgodovino o našem denarnem sistemu: kako so nastali finančni zakoni v Ameriki; kako so bili ti zakoni vedno prikrojeni, da služijo privatnim interesom in kako se je iz jedrnega za'kona razvil drugi; kako so se vodile predsedniške volilne kampanje in kako so bili podkupljeni zakonoda-ci in vladni organi korumpirani samo zato, da je peščica zasebnih bogatašev dobila potrebne '2. Coilinwood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av. I Zlije dejstvo, da' je socialistično I it^Tfl' ^^ brPZ 0Zlra na dobrobit 76. Euclid, O. — Jugoel. socialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. i Liho«;« a i « ijuaatva. Goldar St., organizator Karol Kotnik. 8 ' fiTibanje med nemškim delavst-' 86. Akron, O. — Jugosl. socialist, udruienje, tajnik Ivan BlaieviČ, 207 So. vom nekako zaspano in da ni mod o« iorge , nJimi tis*e živahnosti kakor srifb 89. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th St. ;0 naVftieiii t>H riPmvhib «wli, 95. Piney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik L. Glaier, P. O. I ? ajeill pn liemsklh scxl^i- OREOON:__r^ ' 40. Oregon City, Oreg. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kurnik, b. 244. Ta ne«ost«tpk so začeli nemški 47. Portland, Ore.—Jugosl. eoc. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 So. Front St. sodrusri sami uvidevati. Da se tc- PENNSYLVANIA: — |m" odpomore, ni preostajalo dru- napredek, a pri tem preeej zan»e organizator Matt Slabe. ~ ' ' ' ' | marili agitacijo med nemškimi 6(5 Barberton, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Levztek, 817 delavci, katerih angleška agitaci- 71. SSa^a - Jugosl. socialistično udurienje, tajnik Peter PleSko, 1430 K* Posledice tega ne E. 40th Street. | dostatka niso izostale, kar doka- •) Ta spin «odr. Sandberga je izAel v posebni knji-minolo poletje z namenom, da sluši socialistično volilno kampanja Ker pa spis vsebuje celo vrsto vai-nih podatkov, temelječih na zgodovinskih faktih in po rodilih vladnih itatistov, o raivoju in obstoju denarnega sistema v Zedinjenih Driavah, kateri je vsekakor-skala 3. N. S. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Kratochvil, 506 gega kakor narediti tesnejšo zve- «""^»^ega kapitalizma, upam, da bo prevod tega spisa * Co nemau g h ^ Pa. - Jugosl. eoc skupina, tajnik Jack Kecjan, Bex 508. [? « ^o tudi čltatelje «ProletarcaSpis je vaien za 10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 106. ,1° frotovc meje prepuščali sploš- «^'»vce tudi radi tega. ker nudi jasno sliko, kako so 19 vao-linfc. t o t 1 J 1 * * 1 .1. * .. M . h° «iritacijo angleškim »antajale denarne paniko in gozdarske krize v a s "s »-«<> p» Am,rik, _ 16. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Miro Zvonar, Blair Sta., B.' 155. z«*tavitl vse sile V socialistično ¿19. Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Frank Buyer, 1051 Hamilton av. propagando mw1 nemškimi delav 32. West Newton, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, Box 91a. 81. Monessen, Pa.-^Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nik. Hajdin, Box 451. , ... 57. So. 8ide Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Vinko Spanovich, Milne sodruge, da so urgirali na- L, 2.f29 Jane fj- T , , ., „ meravano konferenco. Upošteva 63. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Rome, Box 10, 1 R. F. D. 3, Irwin, Pa. 166. Johnstown, Pa. — Jugosl. soc. klub, tainik John Hribar, 509 Broad St. Herminie Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ig. Kolar, box 73. pO. I*rge, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mato Diganovič, Box 125. #4. Willock, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklančič, L. Box 3. 75. Bra d doc k, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik F. Boravich, 22 — 5th ave. Ml. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik I. Vrček, 107 Ella St. ■8. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje **) Aldrieheva predloga je najnovejši kapitalistični načrt za preosnovo ali reformo hančnega, oziroma denar nega sistema v Zedinjenih Državah. Načrt je sedaj v kongresu in ¿aka sprejema ali odklonitve. Izdelal ga jo senator Aldrich iz Rhode Islanda, nakar se po njem imenuje Aldrieheva predloga ali ««Aldrich Bili". O tej pla-čakujemo najlcipših sadov od tel goviti podlogi razpravlja pisatelj bolj obfiirnej*e proti konference. I koncu tega spisa. — Opomba prev. joč splošno mnenje o socializmu med nemškimi delavci, lahko pri Soc. tednik v Chicagi Isti dosegli nepričakovano li-pe je pričel minuli teden izhajati in| uspehe, ako upoštevamo veliko DENAR. Kaj je denar T Kako smo prišli do denarja? In ¿akaj je denar f Človek Je naredil denar. V prirodi ga ni. Narediti se mora luoetnim potom. Snov ali materi-jal, iz katerega je denar narejen, lahko eksistirm v prirodni obliki, na primer srebro, ali to še ni denar dokler ga človek ne naredi kot takega. Predno pa delamo denar, moramo se najprej ijt* diniti, kako bo delan in iz česa, nato moramo v ta namen «prejeti lakon in potem šele smemo pričeti z izdelovanjem denarja. Vsakemu je znano, da denar je delan iz različnega materijala. Nekateri ima veliko vrednoat kakor zlato in srebro; drugi ima manjšo vrednost kot nikelj in baker, a zopet drugi nhna nobene vrednosti kakor n. pr. papir. Ali čudno_ ravno papir je denar, kateremo dajemo največjo vrednost. Iz tega je razvidno, da denar samnaaobi nima nobene vTednoati, temveč samo predstavlja druge vrednote. Za enourno delo dobiš recimo šestdeset centov; šestdeset centov torej pomeni da si izvršil delo te vrednosti in za izmenjavo za svoje delo si deležen šestdeset centov vrednega dela, katerega izvrši drugi delavec. Denar, ki ga dobiš, je javno spričevalo ali izkaz, da si izvršil to in to delo. Toda šestdeset centov nima zate nobene vrednosti dokler jih ne porabiš, dokler ne kupiš "kaj zanje. Mogoče bi zamo^el porabiti srebro, kar ga je v šestdesetih centih, ali količina srebra v tej svotici je vredna komaj trideset, centov. — Kaj .je. torej denar? Donar je denar, ker so ljudje tako hoteli in so ga naredili. Vrednost denarja je odvisna od volje ljudi ne pa od materijala, iz katerega je denar .narejen. Denar sam nasobi nima vrednosti, temveč vrednost obstoji v porabi denarja. Denar je nastal vsledtega, da so ljudje lažje zamenjavali svoje delo ali proizvod svojega dela za delo ali izdelek drugih ljudi. Na primer čevljar lahko naredi več čevljev kot jih sam potrebuje in ibi jih rad zamenjal za suknjo. Toda iskati bi moral krojača, kateri ravno potrebuje čevljev. Mogoče bi ga iskal precej časa. Tako pa čevljar proda čevlje vsakemu, kdor jih hoče za denar nakar si kupi suknjo. To je najlažja pot in ljudje so se temu že tako privadili, da si več sploh ne moremo misliti, da bi zamogli Živeti ibrez denarja. — Denar je torej sredstvo izmenjave in vrednost denarja kot menjevalnega sredstva no zavisi od materijala, iz katerega je narojon. Denar lahko delamo iz Česarkoli, kar si določimo v tn namen, dokler se (prebivalci republike) strinjamo s tem. Denar izraža vrednoto dela; delo je izraženo v številkah. Da zamore denar zadostiti svojemu namenu kot izmenjevalno sredstvo, imeti mora sledeče tri kakovosti: 1. mora biti veljaven, 2. mora krožiti, 3. mora ga biti dovolj. VELJAVEN DENAR pomeni, da »e mi vai strinjamo s tem, da ga rabimo kot denar. To je vse, kar je treba, in v dokaz, da smo zadovoljni, se podpišemo na denarju. Ime "ITnited States" ?nači imena vseh državljanov. To ime opravomo-či denar kot pravoveljaven r>a če je tudi iz papirja, ki je sam po sebi brez vrednosti. Brez tega imena denar ni pravoveljaven, pa naj bo še tako drag materijal v njem. Kos zlata kite vrednosti kakor zlatnik dvajset dolarjev ni pravoveljaven denar za dvajset dolarjev niti za nobeno drugo svoto. Privatno delan ali ponarejen denar ni pravoveljaven in nihče ga ne bi maral. Da naredimo^ denar pravoveljaven. moramo se — kakor rečeno — v ta namen vsi zediniti in sprejeti tozadevno poatavo. KROŽENJE je naravna funkcija denarja Denar ni vreden nič. ako ne kroži in aiko se ne izmenjuje za porabne stvari; bilo bi ravno tako, kakor da ga ni, če bi ne krožil med ljudmi. MORA BITI DOVOLJ denarja, to je toliko kolikor ga potrebujemo za izmenjavo izdelkov in predmetov. Cim manj je denarja, tem bolj občutimo pomanjkanje potebščin, kar izkusi vsak kadar je "suh". Torej: krožiti mora dovolj pravov^ljavnog* denarja, to je vse, kar potrebujemo. Kako ae naj to zgodi? Zedinjene države, ki predstavljajo prebivalce naše republike, kujejo in tiskajo dovolj denarja, uveljavijo ga s svojim imenom, izplačajo svojim vslužbeneem kot mezde in izdajo ga za razno blago. Tem potom prične denar krožiti, gre od človeka do človeka in pride spet nazaj v roke vlade potom davkov, earinc. tarifov ete. nakar gre zopet ven med ljudi. I Organizator John Baraga. Seje so vsako zadnjo aodeljo v mesecu. ,<< rs or,il Socialistični dnev- re naloga je bila i/trebiti sociali- 10. McDonald, Pa, - Jugosl. soc. udruienje, tajnik John Nevole, R. F. D. 4, uik "Chieago Daily World" jelctfc V Glasgow-u samem so izvo f. Brown dale, Pa. - Jugoal. eoc. klub, lajn i k K. Verbaja, box 140, Forest Citv. slabih finančnih raz- lili j*t oMMik ^etovalccv. Z [Washington- ' i r Prètttlmtl' J* ,1n pri-1obrafconuij«, UJM, zavijanji in ÎA. Roslyn, Wash.*- Jugosl. soe. udruienje, tajnik Frank Ra.em, box 445. P10' V P™ vrsti vzrok tO. ker sleparstvi se socializem ne da UUH •7. Homer City, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Stevo Janič, Box 421. 57,1 n,sO linijski delavci, katerim | Čltl ! [wisconsin: __povečal največ pozornosti. t. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nick Hinich, 304 | dostno podpirali. Da se vsaj de-1 — Pred kratkem vršeče se o^- Orove St. H II. Kenosha, Win. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik L. Vidmarieh, 211 Caledonia St. Organizator M. fMibrilo. -- Seje so vsako zadnjo nedeli<> \ mesecu v na Socialist, gl. stanu. West Allie, Wis.—Jugoel. eoc. udruienje, taj. Steve Beienich, 469—51st ave. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Novak, 257—1st ave. Seje so vsak drug petek v meecu. OBONO: - Superior, Wyo. — Jugosl. eoc. skupina, tainik Lukae Oroser, Box 341. Seje eo veako drugo nedeljo v meeecu popoldne ob 2. uri v Hali K. PeruAka Sweetwater, Wjo. — Jugoel. eoc. klub ,tajnik Jernej Bajda. Nova uitava ga Dansko. Ministerski predsednik na Dänin je predložil parlamentu poboma novo konst it učijo ali *vo, po kateri, ako »prejeta, o imele ženske pri volitvah ravno tiste pravice kakor moški; odstranjene so vse predpravioe v tej novi ustavi. Socialiati so obljubili, da bodo delovali z vsemi silami na to, da se te predloge tudi sprejme. loma nadomesti ta izguba je skle- činske volitve po nekaterih nem nil centralni okrajni odbor, da ških mestih, so prinesle lc^pe nape-prične soc .stranka v Cook conn- he za socialiste, ki so izvolili ve-ty izdajati tednik. — Zača*no liko svojih kandidatov in znatno brezplačni upravnik lista bo sodr. pomnožili število svojih glasov. V Arthur Brooks Baker, urednik pa Altoni so dosegli popolno zmago, znani soc. pisatelj sodr. J. O. Ben- četudi so bile vse nasprotne stran-taH. Naročnina na Workers ke združene. V Brcslavi so "rdeč-World stane $1.00 na leto, 50 c karji" zmagali nad liberalci in za pol leta. — Razne socialistične konservatisti. Klerikalci «o se zve-organizacije v £ook Count.V soUali z ostalimi strankami in so o-prispevale za začetek lista | stali na drugem me«tu V I>i» g nitz-i so soeialisti izvolili tri 5e-Drobne vesti Itrtine svojih kandidatov. Va*en — Pri novemberakih občinskih uspeh so dosegli \ Sfirttgartn in volrt/vah na Škotskem rto soeiali-l drmgih mestih. (Nadaljevanje s 4. strani.) socialistično podjetje, kar je popolnoma napačno. Tiskarna je biz-ms in jo je treba v soglasju biznisa tudi upravljati. Tiskarna ne more biti agitatončno sredstvo, pač pa je lahko, ako se jo vodi kakor treba, po biznis vzoru, veliko gmotno sredstvo, iz katere se lahko financira naso agitacijo! Vsled tega je moje mnenje, da «e takoj, ko se sprejme predložena pravila, voli odbor petih članov izmed či-kaskih organizacij, da gredo v sporazumu direktorija tiskarne na delo za nabavo kapltAlftt Kakor hitro se dobi 16000, naj se nabavi strojev, nastavi delavne moči, vodstvo in vse potrebno, da se začne s poslovanjem. To je menda edini način, potom katerega se bo uravnala zavožena pot glede tiskarne. Dalje je treba naše klube organizirati tudi po državah, to je da se snujejo državne skupine, ki naj imajo svoj opravilnik V teh skupinah naj ima vsak klub po enega aaatopnika, kateri imajo svoje periodične sestanke, na katerih se posvetujejo o situaciji v državi ali okrajih, pr»rejajo-če je mogoče-^tudi skupne piknie, r.abave shode al, skupna predavanja Te skupine volijo potom svojih zastopnikov skupnega odbornika v glavni odbor v Chicagi, ki prisnstuje vsak* leto eni seji gl. odbora, sicer stoji pa v korespondenčnem stiku z a\ odborom v Chicagi. ' . Na ta način bomo laglje vršili delo, ki nam je odmerjen v smislu skupne stranke in delo Jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko «kupne stranke in deto Jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko' katerega bi brezdvomno vai jugoslovanski socialiati, radi vi«?i ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol, Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Hans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Minersl, Kan*. 1'odpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Minersl, Kan*. Tajnik: JOHf ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kana. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box ¿57, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. .IAKOB MLAKAR, Box 320, W. Minersl, Ksns. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemns priatojbins od 16. do 40. lets znaša samo eden Dolar. Va; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dvah dehk. Spisal Maxim Oorkij. — Prav prijazno ni! Ročko, Ni lovna! A fant je ravnal neumno vsefcako... Ali veš kje atanujet Nikolaj je dal naalov. — Jutri je treba k njemu.. imeniten otrok, kaj t — Zelo ... Čudovito arce ... — Varovati ga moramo.. zdrave možgane ima! — je dejal doktor. — Iz takih otrok mora iziti proletarako razumništvo, ki nas nadomeati, ko odidemo tja kjer najbrž ni razrednih nasprotij... — Močno zagovoren si postal, Ivsflis... — Vesel sem, to je vzrok... Sedaj pa grem ... To se pravi — ali te čaka ječa T Mnogo oddiha V želim tam. — Hvala. Nisem utrujen. Mati je poslušala njim razgovor in prijetna ji je bila njena akrb za deiavca. Po odhodu doktorja sta pila Nikolaj in mati čaj in obedovala; pričakajoc nočnih gostov sta se tiho razgovarjala. Nikolaj ji je na široko pripovedoval o svojih tovariših, živečih v pregnanstvu, o onih, ki so ubežaii odondot in nadaljujejo svoje delo pod tujimi imeni. Gole stene so odbiiaie lihi zvok njegovega glasu, kako' da se čudijo in ne verjamejo tem atorijam o skromnih junakih, ki so nesebično žrtvovali svoje sile obnovljenju sveta. Topla aenca je mehko ovijala ženico in ogrevala nje arce z ljubeznijo do neznanih ljudi — vsi ao se skladali v njeni fantaziji v orjaka, polnega neizčrpne moške sile. Počaai, a neu morno koraka po zemlji, očisču-joč z nje s svojimi deloljubnimi rokami stoletno plesnobo laži, ka-žoč ljudem jasno in preprosto življensko resnico. In velika res-nica, ki vataja, vabi V8e enako prijazno k sebi, vsem ofoeta osvoboditev od pohlepja, zlobe in laiži, od treh pošaati, ki so zasužnjile in oi»]ašile s svojo cinično, okrut no silo ves svet... Ta slika je zbudila v njeni duši čuvstvo, po dobno onemu, s katerim je nekdaj stala pred sveto podobo in sklenila z radostno, zahvalno molitvijo dan, ki ae ji je zdel lažji od drugih dni v življenju. Sedaj je pozabila na te dni, a čuvatvo, ki so ga izzvali, se je razširilo, svetlejše je postalo, veselejše, glo M je se je zaraslo v duši in se razgorelo z vse živejŠim, vse svetlejšim plamenom. — A žandarmov ni! — je pre kinil Nikolaj svojo povest. Mati ga je pogledala in po kratkem molku jezno pripomnila: — Vrag jih vnemi! — Gotbvo! Ampak čas je, da greste spat, Nilovna. Močno morate biti utrujeni... Čudovito krepki ste, moram priznati! Koliko nemirov in razburjenja... in kako lahko preživite vse to! Le lasje hitro sive ... Pojdite in od počijte se! Roke sta si stisnila in se ločila. XX. Mati je kmalu mimo zaspala in se je zjutraj prebudila, ko je nekdo glasno potrkal na kuhinj ske duri. Trkal je nepretrgoma, potrpežljivo in vztrajno^. Temno je še bilo in tiho; v tflioti je teklo trkanje kakor deroča, kalna reka in zbujalo nemir. Mati se je naglo oblekla, stopila v kuhinjo in vprašala pred vratmi: — Kdo tam t — »laz? — je odgovoril neznan glaa. — Kdo T — Oprite! — se je oglaail tiho iu proseče odgovor za vratmi. Mati je dvignila zapah, z nog odmaknila duri — Ignacij je vstopil in dejal veselo: —Torej se nisem zmotil... Do pasu je bil oškropljen r blatom, obličje mu je posivelo oči so bile vdrte, le kodravi lasje so se bujno usipali na vse strani in silili izpod čepice. — Nesreča nas je zadela! — je zašepetal fant zapiraje duri. — Vem ... — Fant se je začudil. Po migal je z očmi in vprašal: — iKako ... kdo vam je povedal? Kratko in hitro mu je razložila. — Ali so tvoja tovnrisa zaprli? -<- Ni jih bilo tam. Na nabor «'tajočim glasom. — da so stepi? Nikolaja Ivanoviča ... — Kaj? — je tiho iu plašno vzkliknil fant. — Da, nooolnoma izbitega so ga pripeljali, in v Nikolskem ga je bil stražmojstcr, komisar... po obrazu... in z nogo ... do krvi! Mati je umolknila premagana od žalostnih spominov. — To znajo! — je odgovoril mladenič in namrščil obrvi. Pleča so se mu pot resi a. — Bojim se jih, kot hudičev!... A kmetje... niso bili? — Eden je udaril na komisar* jevo povelje. A vsi drugi so se potegnili zanj in dejali, da ga ne smejo biti... — Da ... kmetje spoznavajo stvari in zakaj ... — Med njimi jo tudi nekaj razumnih ljudi... — Kje pa jih ni? V bedi! Povsod so, ali najti jih je težko. Poakiiti so v razpokah in sree si sesajo, vsak svoje. Da se zbero v skupino, jim nedostaja poguma ... Nikolaj je prinesel steklenico špirita, naložil oglja v samovar in molče odšel. Spremivši ga z radovednimi očmi je Nikolaj potiho vprašal mater: — Ali je gospod? — Pri nas ni gospodov, vsi smo sodrturi... — Čudno! — je dejal Ignacij neverjetno in se raztreseno za smejal. — Kaj je čudnega? — Tako ... Tam me bijejo po gobcu, a tu mi umivajo nog*.. a kaj je na aredi? Duri iz izbe so se odprle in Nikolaj je dejal stoječ na pragu : — A na sredi stoje ljudje, ki ližejo roke tem, kateri bijejo po obrazu in ki sesajo kri njih žrt vam — to je na sredi. Ignacij ga je spoštljivo pogledal, molčal nekaj časa in potem a ni udaril nikogar s sabljo. Dal je bil namreč besedo svoji nevesti, nežni, mladi dami s temnimi očmi, da ne bo potolkel nobenega človeka; sicer bi pa tudi njemu samemu ne bilo prijetno, nasprotno — celo zoperno in gnusno. Če se je pojavila pred smrčkom njegovega konja siva ali črna zaprašena glava, je samo krčevito zavihtel sabljo nad njo; če je pa pred njim ali zraven njega zažvižgala tuja sablja po zraku in ga prerezala, se je naredil, kakor da ne vidi, kako se je sivo, s krvjo oblito telo zgrudilo v travo in zakrililo z rokami po zraku. Tn množico so potisnili deloma v gozdič, deloma pa na tovarniško dvorišče, kjer so se zagnali nanjo z nagajkami; oddelek Čer-kesova pa je dobil s še nekaterimi drugimi povelje, naj zasede vss. Zelo pogostem je bil Čerkesov s svojim polkom že prišel v vasi. V takih slučajih so se pomikale vrste konj enakomerno po ozkih ulicah, ob katerih ao bili vsi plotovi, vrata in ograje zakriti z gostimi gručami vriskajoČih otrten čez in čez: ni opazil, kako mu tečejo sline v ust po brad». Ko je stopil ven na cesto, je M /e legel večer na zemljo in nad kmečkimi kočami in tenkimi jij; nedi so trepetale zvezde malAt in pokojno. V J Noč je bila brezmesečna. Ns n* bu je blcatelo zvezd brez števil* kakor da je potreeel nekdo t* mOLETARRC T njega na goato avetlo-zlatega pra-bu. Eakadron je lapuatil vaa. Med potoma ae je ¿eta polagoma razprostrla narazen, vendar ao bili videti vojaki, zlito v eno s temnimi telesi konj, kakor ena sama, črna maaa. čhilo ae je priti tiaeno govorjenje, zdajpazdaj ae je zasvetil rde* ogenj prižganih cigaret in nato zopet izginil. Na čelu je jozdila gruča častnikov, njihovi plaMi so ae topili kot blede in aive liae na temnem ozadjn stepe. Konji so razgetali po gostem.. ^erkesov je jezdil sam zase za eakadronom, kari zadnjih stražah nenadoma zbudila mašnVvanjaželjnost. Vojak piše: "Pešei so planili na mrtva trupla Ma-ročanov m so jim porezali glave, ušesa, jezike, {noge. roke itd. Vsak je hotel ime ti majhen "spomin". 1 Ob eni smo dospeli \ tiboriHl Oumijeri (domači pomožni jez de<*i) so privedli dvanajst jetnikov. Polkovnik Mangin jih je zaslišal in sklenil po triurni obrav navi, da se nsmrte zunaj taborišča. Senegaleeni so poverili izvršitev smrtne obsodbe in odvedli •o jih po tri in tri. Medtem so za-Igali vas na vzhodn tnboriščn Ve KKkansko so se spenjali plameni Id neba in \ tem okvirja, podobnem peklu, so korakali jetniki v mirt . . . Eden med njimi. mlad. krepak Človek, je okanil eujeenost slojih •premijevalee\ Nenadoma ie po-freimil in tekel, oeividno sleileč nagonu samohranitve. v južni ■meri od taborišča. Njegov trud bil brezuspešen Petdeset voja-v se ie spustilo /,a njim. Ko je ečnik to videl, se je vrgel v eno rečno strugo štiri metre hoko. In adaj se je začela dra-i— ali pravilneje umor. Maro-kanee je bil štiri metre globoko * nekakšnem rovu bil je torej Inoma nevaren. Zgoraj, na robu rova ao gledali vojaki na jetnika. In iinila je misel skozi |M>Burovele možgane: "Vrzimo kamenje na Mavra!" In vsak je nagrabil kamenja, kolikor ga j« mogel nesti, pa ga je nakopičil na robu rova. Potem pa je začelo deževati kamenje na nesrečnega jetnika, ki se je oziral kvišku z grozepolnim pogledom. Francoski kolonijski vojaki so bodrili Senegal« z besedami: "Tako je dobro!" Mučeni jetnik se je skušal ob «teni pognati navzgor« Ampak slabo je naletel. Ogromen kamen je priletel na njegovo krvavo glavo in ga podrl na tla. Marokanu je tekla kri iz vaeh udov. Njegov obraz ni bil več podoben človeškemu in vendar ga je še vedno obračal kvišku, kakor da bi hotel zadnjič izprositi usmiljenja od svojih rabljev. Za odgovor je vnovič začelo deževati kamenje različne velikosti, padlo je na krvavo glavo in jo zdrobilo. Kmalu je pokrila grmada kamenja mrtvo truplo nesrečnega Marokanca ftele pozno zvečer so odšli živinski mučitelji od jame, veseli tega strašnega dela." To so podrobnosti franeoskega maročanskega " pomirjenja Pisal sem Vam že, da so slučaji te vrste zelo mnogoštevilni in pripovedujem Vam le najgrše in najbolj krvave. Kar se tiče ropanja, se upanja na debelo. Pran eoaki vojaki kupujejo od Mavrov, če pa ti zahtevajo plačilo, jim pokažejo puškino cev ali bajonet To je nedvomno pravica močnejšega." Tako daleč pismo, ki pr¡občuje nikakor ne revolucionarni, ampak vsaj pošteni demokratični list. Voj na povsod vzbuja v Človeku najgrozovitejše nagone, vojna uniči neštmilna dragocena življenja in kulturne naprave, vojna pa poniža tudi uničevalca samega. Kako ravna kapital z "dela- voljnimi". Pretresljiv dogodek človeške bede poroča "Dortmun der Generalanzeiger". Dva na pljučih bolna delavca iz cinkarne bi bila morala iti v zavod za bol nike na pljučih. Toda sta morala čakati, ker v dotičnem zavodu ni bilo prostora. Dasi nista bila de* lozmožna, ju je vodstvo dort-mundske cinkarne sililo k delu. Blagajniški zdravnik je sicer dovolil "lahka dela", ravnatelj pa je rekel, da morata delati vse, kar jim da. Ko sta šla zopet k zdravniku, je rekel zdravnik enemu: "Vi ste bolni, toda moram Vas zglasiti zdravega. Blagajna ne zmaguje stroškov." V drugi tovarni so tega delavca zavrnili, ko je iskal dela, kakor so svetovali. Oba na pljučih bolna delavca sta stanovala v tovarniških hišah in zahtevala je uprava, da naj plačata sedaj stanovanje z bol-niščino. To ni šlo, in ko sta bila dolžna mesec dni za stanovanje, je tovarna vložila tožbo, da se ju izžene iz stanovanj. Žena enega teh delavcev je v otroški postelji. Sedaj pa poročajo strokovni listi, da je eden izmed bolnikov bil vstopil pri tovarni nedavno kot stavkokaz in je s tem korakom izjalovil stavko, ker je šlo z njim še več delavcev. Sedaj je storil v tovarni svojo dolžnost, nalezel pljučno jetiko, zdaj pa na cesto v bedo z njim: tako si je mislila tovarna. ne kazni ne more odobravati obsodbe umoboluega človeka. STEBER Z ZLATO GLAVO. Italijanski liaU poročajo: Pred nekaj dnevi je umrl na svojem posestvu v bližini Mantue Anni-bale Tosci, star 94 let, ki je na čuden način prišel do svojega premoženja. Na ceati iz Neapla, v bližini samostana sv. Vida, je bil ob začetku 19. stoletja postavljen kainenit steber, ki je imel na za-padni strani sledeči francoski napis: "Kdor nride 1. maja oh 6. zjutraj, dobi zaklad. Ko je prišel 1. maj na prihodnjega leta, se je zbralo vse polno ljudi oko-lo stebra in čakali so, kdaj se pozlati glava. Steber je ostal, kakršen je bil, in je ostal tudi siv kameii prihodnjega leta. Nekaj let so prihajali ljudje na dan 1. maja in pričakovali, da dobi steber zlato glavo. Pomen besed je moral torej biti drug in ljudje so ogibali semintje, a brez uspeha. Izkopali so steber v nadi, da je pod njim zaklad, ali tudi to upanje je bilo goljufivo in zagonetni steber so postavili zopet na prejšnje mesto . Veliko let je preteklo in skoraj so ljudje že pozabili na steber. Leta 1841 je potoval po eesti neapolitanski potepuh in prišel tudi do čudnega stebra. Dolgo časa je stal pred stebrom in razmišljal napis. Naenkrat se mu zazdi, da je razrešil pomen skrivnostnih besed. Ozrl se je proti solncu, ki Je blestelo z jasnegg neba, potem je zopet premotril steber, od katerega je padla kratka senca. "To bi bilo — poskusimo." je mrmrljal sam s seboj in šel da-lje. o je prišel 1. maj, je bil potepuh zjutraj za rana ob stebru s krampom in z lopato. Na bližnjem samostanu je udarila ura sešt-krat, tedaj je šel potepuh k točki, kamor je padala ost stebrove senee. Pričel je kapoti in kmalu je zadel ob francoski vojaški telečnjak. v katerem je bilo 80.000 frankov. Napis na stebro je razkril resnico in mož. ki ga je razrešil, je postal bogat, si kupil posestvo, kier je živel do konea svojih dni. Obglavljen umobolen zločinec. V Kelmorajnu so v torek obgla vili 4*1-letnega dninarja Knoppa. Zlaznel je vsled pijanosti in v tem stanju umoril svojega triletnega sina. Pred smrtjo je pisal Knopp več poslovilnih pisem in se izrazil, da je žrtev žganja. Knopp je bil duševno manj vreden. Ker je imel prebito črepinjo, ni mogel nositi pri vojakih čelade in ob deževnem vremenu se ga je redno lotevala omotiea. Poleg tega je pil leta in leta žganje in se slabo prehranjeval. V njem ni bilo nobene odporne sile več. Nekaj tednov pred svojim ostudnim dejanjem se je Knoppi1 živel le od kruha in krompirja in tako oslabel je izpil pol litra žganja. Nato je n-moril sina. Porotniki so obsodili Knoppa na smrt in sodišče je odklonilo izvedeniško mnenje psihiatra dr. Asehaffenburga, čeprav je Slo za življenje človeka.. Nasproti vsemu pričakovanju je kralj potrdil smrtno obsodbo. Naj že kdo sodi o smrtni kazni tako ali tako: a tudi zagovornik smrt- Bivši rimsko klerikalni poslanec — mohamedanec. Pred pol letom so prijeli v Smirni bivšega poslanea ogrske klerikalne ljudske stranke, Franc TTdvarva. ki so ga bili zaradi kriv de od njega upravljane banke in drugih goljufivih dejanj s tiralni-co zasledovali. Uvedlo se je proti njemu izročitveno postopanje, ki se je do zadnjega časa zavlačevalo. Nedavno pa je dobil sodni dvor od justičnega ministra obvestilo, da je turška oblast izročitev TTdvarya odrekla, češ: da se je bivši poslanec izpreobrnil k mohamedanski veri in je zatorej zanaprej podvržen turškim zakonom. AVSTRO-AM ER I KANSK* Črta. NIZKE Velika ugodnosti: električna luč, isvrstna kabin ja, vine sastonj, kabine tretjifa ras¿reda • na parat k a Kaiser Franz Jozel I, In Martha Washington Mr k ivg k govorijo val Avstro-oferski jesiki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kalser Fran z Jožef I., Marttia VVashlngton, Laura, Allce, Argentine, Ocean tc; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije te obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6en'l Agt'1,2 ffislliglon SI., Ni* Yirt. ali pa na dru£e uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. Milwaukee, wis Sodruf LOUI8 BERGANT 257 — 1st Avenue priporoma Slovencem in Hrvatom sv» dobro aaloieni 8ALOON. ADVERTISEMENT Obuvala ■a moékc: od f «.10 do $4 00 m *»nak«: od $1.00 do $8 60 sa otrok«: od »Oc do SZ.6C Mi vaa hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. ROJAKI v Waukeganu! Če kočete piti dobr« pijače in »e zahavit' po domače pojdite k Be Malutich-u, 799 Market Street, Wankegaa. Pri njemu je vee najbolje. Kdor ne vrjame, naj ae prepiča. LOUIS RABSEL moderno urejen salun n 480 6RAI0 AVE., KENOSHA. VIS Telefon 1199. Vie oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee kjer socialisti kontrolirajo ineato in county in vršijo veliko delo To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader", nov. aoc. dnevnik. I/eatler je ie vraten in metropol i tak i čaaopia ki prina&a vse novice, največ po-aornoeti pa posveča delamfeim in tereaom. Naročnina sa oelo leto znala $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwau kee, Wis. M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA &IFKARTE. Poiilja denar po poW in briojav no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA. TUJCEM priporočam svoje do hro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠ LJA\ 229—1st Avs. MILWAUKEE, WIS SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Kadar hočete kupiti uro ali zlatnino se vselej obrnite na Anton Grandlleh-a 374 Ris4 SI., NttiaikM. fis. Njegova velika zaloga ' vas bo vselej zadovlojila ]; Strokovnjak v popravljanju. Od poiilja tudi po poiti. | ZA MTLWAUKEE, WI8. Slovencem in Hrvatom priporoča Andre) Makarovlč avoj premog, drva in ekspr««. 306 Ist AVENUE. Naroča se tudi pri Ig. Kuiljanu —229 lat Ave. — Telefonska zveza. V^Važno uprašanje? ] fi n ml opravil MM U najbolje is MjCmiji g najbolje M »ajcenije Konzularne Ä-^WMßP vojaSke/VV/ 220'/j Grove £t ^Olilwaukce, Wis, v CLEVELANDČANI POZOR! BELAJ Sl MOČNIK t 6205 ST. CLAIR AVE.v CLEVELAND, OHIO KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako vrstno moško opravo. Izdelujeva obleke po najnovejši modi. NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri sodrug J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wis. Ter popravlja, čisti pegla in barva stare. Najboljše delo in najnižje cene. SLOVENKE POZOR 1 IZUČENE ŠIVAVKE za ženske slamnike dobe iakoj delo. Dobre plače in dolga sezona. Midland Hat Co. 846 W. Adams, vogal Peoria St. Xook Out! You'd better take care of Aöurself" Glavobol, bolečine v grln, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi zuuki prehlade ne bodo imeli nevarnih pr. RiohUrJ*** Con*»» PUuls oUJUlo. (Äis. itll 50e.) • >f>wi">w"!v>vi.j.i j.". 1 'v Predno Vam predam, Vam povem to-le!;j Kadar sami ne veste, kaj ¡[ bi kupili za darilo, pridite ;; in pogovorite se z menoj;;; pridite zagotovo in jaz Vam ;; hočem pomagati pri izberi;; v svoji bogati zalogi kras-;; nih daril Archie Tegtmeyer Diamanti - zlatnina Odprto rvecer. Pričnete lahko tudi račun pri nas. Milwaukee, YV1 ..................................................... 892 National A. <> Vogal Grove Street, o Lepo osebno sliko prijatelji vselej z veseljem sprejmejo. Naši jesenski vzorci modernih fotografij so še posebno privlačni. — Ako nas izvolite posetiti, smo prepričani, da vas bomo zadovoljili. Obiščite nas, da se dogovorimo! -- S spoštovanjem - L. HAGENDORFF, lotogral 173 Heed St., vogal Oregon St. Tel. S. 160. Milwaukee, Wla. POSEBNO NIZKE CENE NA POROČNIH SLIKAH. POZOR BRATJE SLOVENCI! Ali ie veste kje je dobiti najboljle mee p« najnlijl ceni? — Ootov« ▼ novi prvi Slovenski moderno urejeni meeniei Ferko Bros., 271— 1st Ave. fta Park St Tu se dobijo najokuenejie eveie in prekajene KRANJSKE KLO BASE. kakor tudi jetrne ln krvav« domaslui tiskovna üruzba v Chlcsfo, III. ÜArocaiM: Z« Aminco ft .SO s* cslo isto, 7Sc is •elicu. Zs Evropo 12 u esto Uto, $1 m not mu. #fMM j» Pri $yr«m^mbi bivaliita m —ug mnyu mjimmu« tuäi UTA Hl *Oêlu9. PROLETARIAN Owssdsad published Evaav Tuesday by iMtk Slavic Workmen's Publishinf Conpaay Chicago, idinois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki. es CBiPTtoM SATU: Unit«d States and Canada • year, TJc lor half year. Foraifn countriei M a year, ft for hali year. envatTttiNO KATES on agreement. NASLOV lADDREf^l: MPROLETJ Rb'CM 214(> Blue Island ave. I'hicagt 111 Razno. BOŽIČNE MISLI Zepet se postavlja starti fraza: 14Mir ljixiuin----!" Saj imajo mir tisti, katere je "mir" ubil . . . • Mir ljudem, ki leže v visokih kupih — mrtvi na bojnih poljanah Balkana! — "Mir ljudetn na aetmlji, ki so dobre volje I" — Bratje, ta pesem se ne tifle nas. Mi, ki ne moremo biti "oraz. Klika v New Yorku je mislila, da bo zanetila nekakšno revolucijo v jedtioti, da bodo od vseh »rtrani drli protesti v New York in da jih lw> "Glas Nar." lepo razvrstil po cele strani — a bilo ni nič! "01. Nar." je ostal sam in tudi par falsifici-ranih dopisov ni nič privleklo. Celi "bum" (¡lasa Naroda je kon-•hI s "fizzlom". Ha! Ha! Ha! — Prakarija okrog "Glasa Naro-I«" nekam hudobno namiguje, češ, da "Proletaree" išče denarne m> d pore pri S. N. P. J. Ce mili "Gl. Nar." na ta način hujs-kati člane jednote, se prokleto •noti. "Proletarec" ni ee nikdar prejel centa iz blagajne S. N. P. •T., niti ga ne potrebuje, niti ne mara. Kadar bo "Proletarec" tako daleč prišel, da bi iskal podpore ali pomoči iz blagajne S. N. P. i., tedaj ua bomo rajši pustili propasti kakor da bi pa vzeli jeden sam jednotin cent. "Proleta-ree" ima za seboj drugo jednoto in ta jed not a je — naša socialistična organizacija Slovenska sekcija J. S. Z., katera kontrolira "Proletarca" in 'katera je do *edaj »krbela zanj, bo skrbela tudi v bodoče. Armada razrednoza-vednih delavcev, ki je to leto prispevala za "Proletarca" $1400, bo prispevala še v zanaprej če bo treba. In brez malega vsi člani nase soc. organizacije »o obenem tudi člani S. N. P. J., toda njim je "Proletarec" ena stvar, jedno-tina blagajna pa druga stvar. — S tem so zamašena umazana usta "Olnmt Naroda"; ako pa to še ni -zadosti, tedaj naj le nadaljuje s hudobnim namigavanjem — kdo mu bo pa verjel? Socialistični list v — Jeruzalemu. Socialistična misel se je pojavila tudi v "svetem" mestu Jeruzalemu. Že nekaj časa tamkaj izhaja socialistični list v hebrejskem jeziku z imenom "Haachu-dith" kar pomeni: edinost. Urednik lista M. Zanibabel potuje sedaj .po Ameriki in prireja predavanja po večjih mestih. V svojem crovoru v Chicagi je rekel: "Palestina je znana pod imenom "sveta dežela", toda v današnjih razmerah je pravzaprav "prekleta dežela", česar je pa največ kriv turški despotizem. ftele socializem bo ustvaril iz Palestine sveto deželo." Štirinogati — policaj. .. V Chicagi imamo zdaj tudi šti-rinogatega in rep«tega policaja. IVišel je iz Bremena, Nemčija, — menda za božično darilo — in sliši na ime "Waldo". Pomožni policijski Šef Scheuttlcr pravi, da bo novega policaja porabil za ponoč-ni lov na cestne roparje, ki so v ildepcri že tako mogočni, da se vozijo v avtomobilih. Pes "Wa1-Ho" — kajti to je novi policaj — ima baje zelo dober nos r.a cestne roparje v avtomobilih (mogoče tudi za tiste roparje, ki se vozijo pri belem dnevu po Mrohigan Ave.) Ker je p« slavna chikaŠka policija pod vodstvom šefa Mc Weeny-a tako zanič, da imajo tudi revni roparji zares pravi : karnival v mestu in če novi policaj v pasji pari rt« obeta biti tak ženij, potem predlagamo, da župan Harrison nemudoma odstavi sedanjega šefa iti na njegovo me-ato naj pa postavi — štirinogate* ga " Waldota"! — (Jtfika sklepa mir v Londonu, doma pa vodi boj proti Turkom. To je tudi diplomacija! Iz naselbin. (Nadaljevanje s U. strani.) veliko delavcev, zlasti med manj izobraženimi, ki ko mnenja, da so kapitalisti najboljši prijatelji delavcev iti Nicer zato, ker jim dajejo delo. Temu pa ni tako. Kapitalisti dajejo samo zato tlelo delavcu, da jim ta omogocuje profit, ne pa zato, ker ljubijo delavca. Kaj bi pa kapitalistom pomagalo vse premoženje, ves denar, ako bi ne bilo delavcev, ki bi 7. delom svojih rok pridelovali in izdelovali živila. Vsi miljoni bi jim nki ne pomagali; od lakoti» bi morali umreti. Tudi tovarn ne zidajo kapitalisti zato, da bi v njih delavci delali ter tako zaslužili svoj kruh, temveč jih zidajo zato, da bodo potom tovarn lahko izkoriščali delavce ter tako lahko bre«-skrbno živeli na račun delavskih Žuljev, ('¡m manjše pa so delavske plače, tem večji je profit ka pitalistov .Iz tega y razvidno, da so delavci in kapitalisti v neprestanem boju in zato tudi ne more biti govora o prijateljstvu med njimi. To je jasno kot beli dan, a kljub temu tega ne uvidijo ali pa nočejo uvideti. To se je očitno pokaizalo na seji dr. Orel. štev. 21. S. N. P. J., ko je okrog 50 članoV protestiralo proti hinavskim in zavratnostni Glasa Naroda, ki hoče na vsak način zanesti v omenjeno organizacijo neslogo in prepir. Vsi navzoči člani so soglašali s protestom, izjema sita bila samo dva člana. To je ai-ccr društvena zadeva in bi je ne sporočal javnosti, ako bi ne bili značilni »azlogi. s katerimi je eden izmeti dotičnih svoje stališče branil in zagovarjal. Govoril .je nekako takole: "To ni prav, da bi dajali resolucijo v "Glasilo" proti Glasu Naroda, ker ta list ima prav, tla piše tako. Jaz ifa berem /•» več let in on je vedno zastopal kapitalistično stranko. Ako pa mi delamo za kapitalist« smo tudi plačani za naše delo. Vi ste pa sploh nasprotniki kapitalistov, ker vam da zaslužek, da žrete. Lahkoživci, lenuhi, zakaj pa jaz dobro zaslužim — po $50 ua 14 dni; res je, da naredim JH) 19 do 20 silitov itd. Vi socialisti se pa mučite, ker ste ne umni in ne veste, da bo Steel Co. vse kvitala, ako zve, tla protestirate proti kapitalistom! Pamet! bratje, pamet." — Ta izjava pač jasno kaže, kako kalne in napa« ue pojme ima ta duševni revež o delavstvu. V svoji Mebičnosti se ne briga kako se drugim gotli, samo, da on dobro zasluži. Toda tudi na to bi molčali, ali ker on svoje neslanosti stresa v "Glasu Naroda", ko piše, kako se kuj» jo protesti in resolucije pri dr. Orel, pa ne morem molčati. No, Glasu Naroda lahko čestitamo na takem "duševnem velikanu" ka kor je njegov dopisnik. Prepriča ni pa srno lahko, da bo prej ali slej prišel čas, ko bo kapitalistič na nenasitnost tudi njemu ušesa navila ter ga spametovala kakor jih je že tolikim njegove vrste Ob enem pa je ta delavski zagovornik kapitalistov najboljšo spričevalo, kakšni postanejo de lavci, ki čitajo tako skebsko časopisje kakor je "Gl. Nar." Oni ne vidijo nikogar, aemo, da se njim samim dobro gotli, pa je dobro, drugi naj od lakote umira jo, kaj nje to briga. I^epe |*>*ledi-ce akt-bsko-kapitalistienega časopisja. zato stran ž njim ! C\nn S. N. P. .1. in K. S. K. J. Stone City, Kans. — Ker smo moralno presiljeni, kot juniski tie lavci, da ne podpiramo, ako je le mogoče, nobenega skehskeg« tlela. smo sklenili da G. N., v New Yorku opustimo, namesto istega si pa naročimo na nač list "Proletarec", Vam tu u pregibu pošiljam poštno nakaznico za $11.50 kot naročnina za list. Oprostite mi. ker sem zaostal z moio naročino. me ni bilo tukaj skoro eno leto. Iskreno se zahvalim ker mi niste lista vstavili, ko bi ga, bi se počutil jako vžaljen^a in ponižanega, s tetn ko bi ne bil naročnik na ta list. Marsikdo v tej naselbini si želi tla bi postal naš mali neustrašljivi "Proletarec" dnevnik, kateri bi bil edini list slovenskih delavcev v Ameriki. Ce je le mogoče začnite * to potrebno agitacijo takoj, mi Vas bodeine spotlpirali z vso močjo in vsakem slučaju. Pokažimo našim nasprotnikom izkoriščevalcem koliko nas je in kaj zmoremo. Pokažimo, da nismo tako zabiti kot si oni domi.šljuje-jo. Ce so slovenski delavci en kapitalistični tednik tako spotlpirali, da je isti postal dnevnik, zakaj bi tudi svoj tednik tako ne s*Mnlpirali. da bi tudi ta postal dnevnik? Listi, kateri so odprti naši nasprotniki, to je kateri lažnjivo pišejo o razredno zavednih delavcih, ne sinejo imeti podpore on našo strani in za take liste ne sme biti prostora med nami. ampak tam kjer izhajajo — v tie iuniski tiskarni. Socialističen pozdrav ! John Pogačnik. Vabilo na veselico, katero priredi ZVEZA SL. DR. DNE 31. DEC. T. L. OB 6 URI ZVEČER v Slov. Izobr. Domu, DUNLO, PA, z igro "NEMfiKI NE ZNAJO." Tem potom najuljudiu je vabimo vse rojake kakor tudi vsa si. društva v okolici, da se iste udeležiti blagovolijo. Po igri sledi ples ter raznovrstna zabava. ("'isti prebitek je v korist blagajne dr. "Zarja Svobode, štev. 11. S. D. P. Z. .VSTOPNINA $1.00. DAME SO PROSTE. — Pivo prosto Za dobro postrežbo ter izvrsten prigrizek bode skrbel 4 ODBOR. SLOVENKE POZOR! Rabimo na sila-gonilnih strojih izučene ¿i vil je RA1KE FRIEDMAN CO., 1417 W JACKSON BLVD. Rabimo izučene slamnikarce za ženske slamnike. — Pridite pripravljene za delo! RAIKE, FRIEDMAN CO. 1417 W. JACKSON BLVD. Za Chicago in okolioo. Socialisti v Cook Coi pri rede ua Silvestrov ve dec.) velik maskaraden karnival v Coliseum-u. Ne pozabite tega! NAZNANILO! Vodstvo (koiiitistorij) izobraž. doma v Franklin, Pa., naznanja vsem slov. w votn, odnosuo članom zborujt v Slov. izobr. domu, da se letna glavna seja dne 29. decembra, t. 1. ob. 2. uii p^ poldne. Dnevni red; 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika glede finančnega stanja. 4'.) Razni predlogi za nadaljne delovanje v korist doma 5.) Določit ev plače uradnikov. 6.) Volitev novega odbora. Vsi člani in interesenti, kate- rim je pri srcu napredek naše cve. toče naselbine, ste uljudno vabljeni, da se te glavne seje kar mežno polnoštevilno udeležite, ker le otl vas je odvisen napre« dek, prosveta in izobrazba v na-šej naselbini. ODBOR Slov. izobr. doma. * "Prolefarčeva" armada. Fr. Pavlov6i6, Conemaugh, Pa....................6300 J. P. Novljan, Aurora. Minn..5800 F. S. Tavchar, Rock Springs, VVyo...................4800 L. Glaser, Piney Fork.....4*00 Anton Drasler, Forest City, Pa.......................3100 Jos. Ferjan6i6, Panama, 111....2800 J. Zakovsek, Waukegan, 111...2600 Val. Razbomik, Milwaukee, Wis....................2200 M. Petrovdid, Cleveland, 0....2200 John Kvartich, Morgan, Pa. 'M00 John Merzel, McMechen, W Va.....................2000 A StraSiiar, Lloydell, Pa... 1800 Blaz Novak, Pittsburgh, Pa. .1700 Anton Ausec, Staunton, 111....1400 John Koklich, Canonsburg. Pa.....................1^00 Fr. Rataic, Vandling, Pa... .1300 F. Danidek Bear Creek, Mont...................1000 John Skofar, McDonald, Pa..1000 L. Korošec, Pueblo, Colo..... 800 John Oartnar, Fayette City, Pa..................... 600 Joe. Hočevar, Pueblo, Colo.... 600 Jacob Selak, Pittsburg, Kans. 600 Blaž Mezori, Carona, Kans..... 4TX) Joseph Petrovčič, Waukegan, 111. . .................... 400 J. M. Majcen, Sheboygan, Wis....................300 M. Kulovec, Chicago, 111..... 300 Miss Mary Strainer, E. Helena, Mont..............200 Tom Petrich, Struther, 0....... 100 Math Rihter, Chisholm, Minn. 100 Martin Meznarich, Klein, Mont.................... Vencel Obid, LaSalle, 111...... Anton Tomsich, Aurora, Minn.................... Jos. Zakšek, Re1 ^»on. Pa...- Fr. Jager, Keevatin, Minn...- And. Podlesnik, Pittsburg, Kans.................. || Vabilo na prvo zabavo KATERO PRIREDI Slovenski Soc. Pev. Zbor "Planinski Raj" V JOHNSTOWN, PA. DNE 28. DECEMBRA I! v dvorani sv. Cirila In Metoda na osmi cesti i ZAČETEK OB 6 URI ZVEČER. Za obilen obisk se priporoča ODBOR. < > J"".....mm............... ee........... Socialistični družinski koledar kojega AMERIŠKO IZDAJO je naročila Slovenska sekcija J. S. Z. v A. je na potu in bo vsak čas tu. '«Družinski koledar" Ima nasledn|o vsebino: a) SPISI: Lilx-rtaire: V /a.lnji uri (uvodna pesem). — Kalendarij. — Beležke. — Sploftni kalemlarij. — PoAtne, brzojavne in telefonake določbe. — Kolkovne leatviee. — Določila za kolkovanje listin, spisov, rakunov, knjiff itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — VojaSka taksa (tabela). — Letni obr.or. — Slavko Filipih: Luči! (pesem). — Ivan Cankar: Aopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). —> C. Fl. Oolar: Ljubica iz tovarne. — Petofl Josipov: .Sanje (jwsern). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Hubič: Šolnin« dežela (pesem). — Dr. Kobert' Dannenberg: Delavčeva usoda. — K. Korugold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriftkih delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska čtrtica). — Ferd. Hanusch: na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.: V naravo! — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama. — Kthin Kristan: Na planine! (pesem). — Ign. A. Stebi: trtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama (poučen sestavek za čitatelje listov.) — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Cobala v ljubljanski "Vzajemnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob Akerbic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj sploSne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija fttebi: Ali si socialistinjaf — Strokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poufen sestavek). — Oglasi in beležke. b) SLIKE: 12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Hochenburger. — Nikolaj Njegus Vavrak. — Grof Karel Stiirgkh. — Poslanec Franc Sil-Lerer t — Dr. Viktor Adler. — Ljubljanske nune Uršulinke gredo na volišče. — Orožništvo razganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljubljanskim ženskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih sodrugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni govori pred "Narodnim domom". — Valentin Pitoni. — ftiovani Oliva. — Ivan Stravs, župan mesta Idrije. — Opoz.icionalni ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom grofa Apponva v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament. — Ogrski opozicijoualni poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške, Slavko pl. Čuvaj. — Avgust Bebel. — Italijansko taborišče v oazi. — Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem taboru. — Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — Evgen V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. — Voljaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubica iz tovarne (2 sliki.)—"Da veš: Ti si naš kandidat." — Planinske koče "Prijateljev prirode" (iS slik). — Slike iz Postojnske jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov in letalnih strojev (5 slik). — France Zeleznikar t. — Anton Grablovic — "Delavsko izobraževalno društvo" v Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik t. — Praznovanje 1. maj-uika v Zagorju 1. 1903. — Etbin Kristan (cela stran). — Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor "Vzajemnost", v Mostah. — Melhijor Cobal. — Andrej Canžek. — Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chieagu. — Slov. soc. klub it. 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Milwaukee. — Delavske hiše v Ljubljani. — K. Rusjan t. Koledar obsega 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad 210 strani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Cena samo 30 centov. Ker je število iztisov omejeno, naj vsak Čitatelj takoj odposle naročilo ter si tako zagotovi en iztis, sicor bo prepozno! I Naroča ae pri: PROLETAREC, 2146 Rlue Island Ave., Chicago, I1L DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOV-NE DRUŽBE NA ZNANJE! V smislu zakonov države Illinois in seje direktorija J. D. T. I). se vrsi v torek dne 14. januarja ob 8. uri zveeer v dvorani Frank Soukupa, vogal 26. eeste in Avers Ave. V. REDNI OBČNI Zbor , DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zbora po predsedniku: 2. Volitev odbora za pregledanje pooblastil; 3. Volitev predsednika za obrni zbor; • 4. Citanje zapisnika zadnjega obenega zbora; 5. Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornikov. 6. Poročilo upravitelja in urednika ; 7. V korist družbe; 8. Razno; 9. Volitev direktorija za leto 1913; 10. Razpust zbora. Deln ivarji, ki z enih ali .drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih na zboru zastopajo. Vsaka delniea imi en glas. Direktorij Jugosl. Del. Tisk. Družbe. ]