GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
S ped. in abb. post. N. 9-7418 II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
ZAČASNO UREDNIŠTVO IN UPRAVA V ŠT. PETRU
OB NADIŽI
Lit. 15.
ČEDAD, 31. OKTOBRA 1950.
Leto I. — štev. 3
Smo beneški Slovenci
Nek Furlan, ki gre v Rim, bo vedno brez strahu dejal: »O soi furlan«. Prav tako bo tudi Sici-lijan, ki pride v severno Italijo dejal: »Sicciliannu suggnu«. Prebivalec naših dolin pa si često ne upa reči: »Sem Slovenec iz Beneške Slovenije«. Zakaj tako?
Beneški Slovenci smo bili vedno potiskani v ozadje in ker je tudi naš prelep košček domače zemlje ob skrajni meji, se nas je vedno pozabljalo. To Smo še najbolj čutili pri našem kulturnem življenju, posebno v našem šolstvu, ko se nismo smeli učiti v materinščini. Koder smo do danes hodili po Italiji, smo se vedno bali priznati, da smo Slovenci ker smo vedeli, da nas bodo po strani pogledali in osumi-čili, če smo sploh iz Italije.
To se je dogajalo iz roda v rod, skozi celo stoletje in■ ni čuda, da se je v vsakem beneškem Slovencu pojavil čut manjvrednosti.
Vedno so nas smatrali za man j vredne, razen kadar je bilo treba iti v vojsko ali kadar je bilo treba plačevati davke. V vseh drugih ozirih pa so z nami vedno slabo postopali in se stalno brigali le, kako bi nas čimprej raznarodili.
Če dva naša človeka govorita v občinskem uradu med seboj v svoji materinščini, se takoj oglasi občinski tajnik, ki ju osorno pozove: »Kje pa mislita da sta? Tukaj sta vendar v občinskem uradu, ne pa v kakšni gostilni.«
Te vrste »prosvetijenci« mislijo namreč, da se lahko govori v slovenščini samo po gostilnah, drugod pa je treba govoriti edino le v italijanščini, ki je zanje nekak jezik izbrancev. Kvečjemu dopustijo še furlanščino, ki ima brez dvoma precej slovstva in jo govorijo v naši pokrajini morda več kot italijanščino, ki pa ni zaradi tega v nobenem o-
ziru nekaj več, ali nekaj boljšega, kakor pa je slovenščina.
Ta občutek manjvrednosti je tudi posledica propagande po kateri je vsakdo, ki govori po slovensko, tudi sovražnik države in pa posledica skrajne bede v kateri živi naše ljudstvo.
Tako je tudi kadar se komu iz naših krajev posreči, da lahko s šolanjem izboljša svoj položaj in si uredi svoje življenje kje drugje, proč c d teh krajev, ki ga spominjajo samo na bedo in ponižanja. Ali kadar se neko dekle, ki je služilo v Genovi ali v Milanu vrne domov ter skuša govordi čimveč samo v italijanščini, ker se mu zdi, da bo tako pokazalo vsem, da je nekaj več od drugih odkar je bilo po svetu.
Vsakdo v tej deželici se čut’ Slovenca ker ve, da so njegovi starši vedno govorili le ta jezik. Vendar se sramuje to priznati, ker je Slovenec bolj reven od drugih, tudi od Furlana, ki mu vsaj ni treba delati kakor črna živina.
Poleg tega moramo upoštevati še dejstvo, da ljudje, ki so količkaj oddaljeni od naših dolin, ne vedo, da je v Italiji neka pokrajina, kjer žive beneški Slovenci. V najboljšem primeru omenjajo samo furlansko pokrajino kot njihovo ožjo domovino.
V si ti ljudje so v veliki zmoti. Najbolj pa so v zmoti tisti, ki so študirali in razumejo prave vzroke, pa se vseeno sramujejo. Nikoli se ni treba sramovati bede kadar si pošten. Pač pa je treba pomagati z vsem svojim znanjem, razumom in s svojo zmožnostjo svoji ožji domovini in se boriti za to, da bi pomagali do boljših življenjskih pogojev vsem njenim prebivalcem. Sra-jnovati bi se moral kvečjemu le Usti, ki je kriv, da moramo še vedno živeti v taki bedi.
ra za planinske paSnike ki je nismo bili deležni
Videmska pokrajina je precej gorata, posebno severni del, kjer je naša deželica. Po pobočjih teh gora se posejane naše male vasice, njiv je tukaj zelo nralo ira še te so jako kamenito, da zrasie na njih kcmaj nekaj fižola in krompirja. V višje ležečih predelih, v planinah, pa so lepi pašniki, kamor gonijo v poletnem času živino na pašo in sicer po navadli okrog sv. Petra tor ostanejo gori do Male maše, 8. septembra. Za letno bivanje živine in za izdelovanje mlečnih izdelkov se poslužujejo sirarn, ki jim pravijo »kazere«. Dosti truda je bilo treba za gradnjo teh ka-zer, če pomislimo, da so morali prinesti ves potreben material v nahrbtneni košu iz doline. Te kazere ali po nekod planine imenovane, pa so- fašisti v zadnji svetovni vojni idocela uničili, ker so nudile varno zavetje borcem za svobodo.
Ako gremo danes na te planine vidimo še vedtno kupe razvalin, ker ljudstvo nima sredstev, da bi obnovilo požgana in bombardirana poslopja. Za Breškim Jalovcem na primer ni bila obnovljena niti ena in zato ne gonijo več tja na pašo- Posledica je, da živinoreja v Brezjah peša. Vasi Karnahta, Viskoiša in Ter pa so le za silo postavile nekakšne kolibe, ki ne odgovarjajo prejšnjim dobro urejenim sirarnam;.
To Skodlo, ki so jo prizadejali fašisti med zadnjo vojno, bi morala povrniti vlada in o tem se je tudi govorilo ko je bilo v prvih povojnih letih nakazanih 40 mil'jo-nov lir za videmsko pokrajino in sicer
ZA VAHTE
U četrtak bo dan useh te martvih. Usi te stari; an te mladi češtijo ta dan an poskrbijo za postroj it grobišča naših bratov, očet an mamic. Zvečer ,ojd! useh va»i an od useh hišah se vidi ljudi, ki gledajo na pokopališče, ki se use sveti z lučami.
Na viljo teh prazniku imajo naši sta-ru navadu, de hodijo po hišah prosil za use duše an zato jim dajò panolo sirka al’ pa hlebac kruha. U tem imaju veliku veselje ta mali.
Tud’ grobišča paših partizanu smo očistil; na te eroje ne bomo nikdar pozabil, čjer so padli za nas osvobodit. Naj bo za nje največja čast.
Ob obisku
v
prosvetnega funkcionarja
Šolstvo v Nadižki dolini
Pred nedavnim je obiskal generalni direktor pri prosvetnemu ministrstvu dr. Fraiese, šole v Nadižki dolini. Nekaj nenavadnega je, da pride tako visoka osebnost iz Rima obiskat v Beneško Slovenijo šole, ki so bile še do včeraj vsem oblastem zadnja briga. Kakor nam je znano, bi moralo pokrajinsko šolsko nadzorstvo, oziroma pokrajinski šolski nadzornik, obiskati vsaj enkrat na leto vse šole, pa naj si bodo te ob državni meji ali ne, v visokih hribih ali na lepi ravnini. Žalibog
Bodi sam pravičen - če hočeš pravico
prav za obnovo poškodovanih sirarn jn za izboljšanje planinskih pašnikov. Še pred nedavnim se je zopet govorilo v Rimu, da bo nakazanih za leto 1950—51 še deset milijonov v jsti namen.
Ker je Bneeška Slovenija v videmski pokrajini, smo pričakovali, da bo tudi naša dežela deležna Idlel tistih 40 milijonov, ki so bili namenjeni za gospodarsko obnovo v planinah, zlasti za sirarne, ki so b'le v resnici močno prizadete. A na žalost do danes ta dežela ni bila deležna niti najmanjše podpore, da bi lahko vsaj, za silo popravila to, kar je poškodovala ali uničila vojna. Vsi tisti, ki so obnovili sirarne so napravili to na lastne stroške in na lastno pobudo. Vsakdo se vprašuje, kam so šli omenjeni milijoni, če jih je vlada resnično nakazala za gorati predel videmske pokrajine, saj vendar spada tudi naša dežela v celoti pod to področje.
Milijoni na papirju
žo nekaj mesecev se mnogo govori in piše o milijonih. Po časopisnih poročilih naj bi bili Furlanija, Karnija in Beneška Slovenija preplavljen? a milijoni, od izkupička za kozaško keglje, pa do milijonov rodne in izredne podpore, ki jo je izposloval on. Schiratti.
Res je, dia so bankovci napravljen jz papirja, vendar pa smo videli doslej samo milijone tiskane... na časopisnem papirju. Upajmo, da bodo prišli kdaj tudi v drugačni obliki v naše doline.
Delegacija italijanske vlade je v Lake Success-u protestirala na odboru za ko-lonilje pri' OZN, Češ, da italijanski manjšini v Libiji niso bile zajamčene manjšinske pravice, ki bi jih morala uživati.
Medtem ko »e toliko govori o zatiranju italijanske manjšine v Libiji, pa se pozablja na to, kaj se godi slovenski narodni manjšini rv Italiji. In Slovenci niso prišli v Italijo zaradi imperjalistjčnih teženj kakor Italijani v Libijo, ampak živijo na svoji zemlji, na zemlji kjer so se nasel li v času preseljevanja narodov že pred 1300 leti in torej imajo polno pravico do stalnega bivanja in do vseh pravic, ki pri-tičejo narodni manjšini. Če hoče, da bodo njeni protesti upravičeni, mora italijanska vlada najprej priznati manjšinske pravice lastnih državljanov slovenske narodnosti.
Že od osvoboditve dalje zahtevamo, ker imamo do tega pravico, da bi imeli šole v materinem jeziku in da bi se naši otroci vzgajali po lastnih narodnih tradicijah, a vse zaman. Nam vsega tega nočejo dati. Italijanska vlada, ki tako rada govori o svoji dvatisočletni kulturi in civilizaciji, o svobodi in o bratskem sožitju, kaže prav pri nas v Beneški Sloveniji rasno nestrpnost in uničuje najosnovnejše pravice in nas nasilno raznaroduje. Naj nam pove Italija kaj je napravila, da bi ohranila jezik in običaje slovenskega prebivalstva v Beneški Sloveniji? Kaj so napravile razne italijanske vlade po 1. 1866., da bi pomagale našemu ljudstvu do kulturnega ali gospodarskega razvoja? In kje je tista svoboda, o kateri trdijo, da jo uživamo Slovenci v Italiji?
Z veliko težavo smo si priborili dovoljenje, da tiskamo ta. skromni listič »Matajur«. In glej, komaj so začuli naš glas, so celo največji vladni dnevniki pozivali o-blasri, naj se našega odgovornega urednika i izbriše iz novinarsko zbornice in te so ga potem ob izidu prve številke prijavile sodnim oblastem, brez tehtnega vzroka, z namonom, da bi tako preprečili izhajanje lista. Radi bi zadušili naš glas, a ga ne bodlo. »Matajur« ni zagledal prvikrat luč šele danes, rodil se je že za časa narodno osvobodilne borbe in današnji list ni nič drugega kot nadaljevanje tistega »Matajurja«, ki se je tiskal v ciklostilu v podzemeljskih votlinah naših gora, na veliko jezo fašistov, ki so takrat izlivali vse svoje sovraštvo na naš narod! in na našo zemljo.
Poizkus, da bi zatrli »Matajur«, je ponoven dokaz, da bi najrajše uničili vse, kar ni mogel uničiti fašizem in da bi v našem ljuldistvu zlomili odpor, ki hoče jezikovno in kulturno svobodo. Dobro vemo, da se bodo posluževali vseh mogočih sredstev, tudi neupravičenih prijav sodnim oblastem, da bi izbrisali v Beneški Slov. sled slovenstva, kot je »Matajur«. Toda mi smo prirpavljeni tudi na te in drugo težke preizkušnje, ki nas čakajo.
Tako so svoboščine, ki nam jih daje današnja »demokratične« jn krščanska italijanska vlada, pa čeprav se je s podpisom mirovne pogodbe obvezala, da nam bo dala, to kar nam pritiče.
Danes, ko slišimo, da se vlada toliko pogaja za zajamčenje manjšinskih pravic Italijanov1 v Libiji, ee nam zdi to njeno početje vsaj nelogično^ če pomislimo, da zahteva od drugih narodov to, kar 0na grobo krši proti nam, ko postopa z nami še vedno z istimi metodami kot nekdanji fašizem.
Denar za javna dela
Predi nekaj tedni je bilo javljeno, da so določili okrog 500 milijonov lir za javna dela v Furlaniji. Del te svote bi moral biti uporabljeno tudi v Beneški Sloveniji.
Kot smo že javili, je gornja vsota mnogo premajhna za potrebe celotne Furlanije Do tega spoznanja je prišla tudi pokrajinska uprava v Vidmu, kii je objavila posebno poročilo, v katerem pravi, da je videmska pokrajina pasivno področje in ji je treba znatno zvišati podporo.
Vsekakor če tudi »oni« protestirajo, ni avema, da ima vlada vso dobro voljo obljubiti in ne izpolniti. Pa tudlj to, kar je biio že določeno, bomo gotovo še dolgo čakali.
Obljube živinorejcem
Na neki! konferenci v Vidmu je bilo sklenjeno, da se bo 139 milijonov, ki so namenjeni za izboljšanje v videmski pokrajini, takole uporabilo:
75 milijonov za nakup živine za gorske predele; 10 milijonov za izboljševal-na dela pri hlevih v gorskih predelih; 44 milijonov zìi izboljševalna dela v nižjih predelih; 6 milijonov za sperimentalno posestvo San Gottardo in 4 milijone za pokrajinski diagnostični center za živinorejo.
Tak je torej načrt, kakor je bil sklenjen sporazumno s poslanci in senatorji. Čakajmo sediaj, da bomo videli, če bo res kaj prišlo in če bo kaj tudi za naše kraje. -
pa moramo ugotoviti, da vasi, ki so precej oddaljene od Vidma in leže v hribih, sploh ne vedlo če obstojajo tudi višje šolske oblasti kot je domači učitelj. V te kraje n« pride namreč nihče nikdar nadzorovat ali pogledat v kakšnem stanju so šolski prostori in kje se nahajajo. Šolski nadzornik prav gotovo ni obiskal še nobene tistih šol, |kjer se vrši pouk v kleti ali v zatohli kmečki izbi in najbrže tudi ne bo prišel, dia bi se prepričal na lastne oči v kakšnih okoliščinah se poučuje.
Pa pustimo to stvar zaenkrat ob strani. Vprašamo se, zakaj neki je prišel generalni direktor iz Rima v Nadižko dolino. Ni nam težko uganiti tega. Nova državna meja poteka prav blizu Nadižke doline, zato je treba polagati na šolstvo v teh vaseh posebno pažnjo. Nadzirati je treba kajpada Nadižko dolino bolj kot katero koli drugo področje, da se bodo učenci vzgajali v res pravem italijanskem duhu. 2e so ustanovili knjižnce, da bi mladino pritegnilo k črtanju italijanskih knjjg in poklanjajo knjižne nagrade onim, ki se izkažejo »najbolj zavetni Italijani«, to je tistim, ki prečitajo največ teh knjig. Zakaj ne poklanjajo takih nagrad otrokom, ki živ© v notranjosti Italije in ki v resnici razumejo vsebino knjige pisane v italijanskem jeziku? Zato. ker jim ni do tega, da bi se naši otroci potom knjig izobrazili, ampak da bi jim potom njih, vidi čut italijanstva, pa čeprav le slabo obvladajo ta jezik, kf ni njihov. Mar ni to raznarodovanje? In za tako raznarodovanje se trosijo milijoni in milijoni, če že ne milijarde.
Kakor se sliši, je vlada nakazala.v proračunu za videmsko pokrajino tudi precej visoko vsoto za gradnjo šol. Prav jev da bodo zgrabili šolska posblpj", vendar pa moramo še enkrat poudariti, da bo v iteh šolah pouk uspešen le, če se bo vršil v materinskem jeiku otrok. Do takega pouka imajo otroci v Beneški Sloveniji vso pravico po vseh obstoječih temeljnih zakonih in od države sprejetih mednarodni!1 obvezah.
Izgleda pa, da se ministrski nadzornik ni prišel v naše kraje pozanimati, kakšen bi bil najboljši način za ureditev ljudsko-šriškega pouka po naših vaseh, ampak kakšen bi bil najboljši način za še bolj učinkovito raznarodovanje in potujčevanje. Zato skrbijo sicer za izbolšjanje šolskih prostorov, ne pa za izboljšanje pou-k.i in s tem pošiljajo naše otroke iz dežja pod kap.
Obo
roževanje in beda
Vojni minister Pacciardi je javil, da bo Italija fnapcla vse sile za reorganizacijo svoje vojske, ki jo za to priliko imenuje »sveto«. V prihodnjih treh letih bodo potrošili v ta namen kar 1.200 milijard lir. Res čedna avota, ni kaj reči. Z drugimi besedami pomeni to, da bodo morali vsi državljani, vštevši starce, bolnike, otroke in ženske, ves ta čas potrošiti okrog 9.000 lir vsako leto na osebo za reorganizacijo svoje armade. Na ta način bo potrošila neka družina, ki šteje 5 1 j uidi, za vojsko približno 135.000 lir. Prav gotovo naši kmetje ne bodo sprejeli tega sklepa z navdušenjem.
Če naj bi ta nova armada 12 divizij, od katerih bi morala biti ena oklopna, služila zato, da bi še enkrat ne.sla po svetu našo »civilizacijo«, bomo zopet imeli nepotrebne mrtve, razvaline in solze. Ljudstvo je sito vojn.
Ge pa naj bj armada služila za obrambo Italije pred kakšnim zunanjim napadom, je vlada gotovo v zmoti če misli, da je ljudstvo voljno braniti privilegije neke ■manjšine izbrancev, ki živi v izobilju, med
tem ko morajo množice živeti v bedi.
Težka si je zamisliti, da bi kakršna koli sprememba prinesla ljudstvu poslabšanje njegovega položaja. Zlasti je skoro nemogoče, da bi lahko bilo za prebivalce Beneško Slovenije slabše, kot je sedaj. Njihova življenjska raven je zelo nizka in tudi svoboščine, s katerimi se nekateri krogi tako hvalijo, so samo utopija.
Zato naše ljudstvo nima kaj braniti in
Beneški Slovenci !
«MATAJUR" je vaš list
je mnenja, da bi bilo mnogo bolje, če bi omenjene milijarde porabili za koristna javna dela. Pri nas v Beneški Sloveniji bi Ra ta način lahko potrošili v treh letih 1.500 milijonov lir. Lahko si predstavljate kaj vse bi napravili v naši deželici s takšno vsoto. In šele potem, ko bi se izboljšalo njegovo gospodarsko stanje, bi lahko zahtevali od ljudstva naj prispeva za reorganizacijo armade, ker takrat bi imelo vsaj nekaj, kar bi se splačala braniti.
Stran 2
■;>MATA.IUR«
Stev.3
IZ VZHODNE BENEČIJE
ČEDAD
M j esca oktuberja an novemberja vid’mo na našem trgu vse pum ljudi, ke pr’haja-jo iz okuliškeh vasi prodajat kostajn. Ured bo potrkala zima na urata an trjeba bo pcskrbjet za oblačilo an živilo. Danas ku je tako use drahò, se le male skrbi za oblačilo an zatuo vid’mo use trhovine brez kupcou, usak’mu človjeku je glauna skrb dobit’ sirka, da ne bojo ob mrazu še lačn’. Njive, ke su takuo maloštevilne an še te puste, ne dajo skoraj obeni družini, da b' mogla živjet’ s sujim pardelkom use ljeto. Iz te stiske pa jih reši največkrat kostajn, ke u liostah nediške doline prau ljepo obrodi. Koj ko zazori ha pobtrò »n prinesejo u Čedad na trg. Cena kostanju se suče ljetos od 10 dio 20 lir za kilogram; tuo je močno malo, če mislemo kulko ki-logramou kostanja je trjeba za ’dan kuin-tal sirka- Na Čedajski trg ga pa prodajo le tisti, ke lahko ušafajo u okolici sirak. druhj pa muorjo it1 daleč u Furlansko ni-žinu, še tje do Pjave, da tam zamenjujejo. Tarda an duga je pot teh romarjeu, ke hodiju od doma z malim vozam peš, da ušafajo malo tehà zlategai zrnja. Izmučeni od težke an duge poti, ponujajoč svojo robu od hiše do hiše, se uračajo na svuoj dom šele po več tjednah. Najbujši čas za zamenjavu kostanja za sirak je okou useii svetih zatuo ke ’maju u Furlaniji navadu, da se ob tem sejmu gostijo s kostanjem, ku so zbrani usi domači pr’ horkem chnji-šču. Pravjo pa, de je ljetos prau slaba menjava u Furlaniji, ker je b'la velika 6uša an so imjel mal’ sirka, zatuo pa se našim ljudem obejča prau slaba zima, ker buo mal’ polente pr’ hiši.
KLODIČ
Po naših travnikah an gozdah rastijò obivnU vsakovrstne gobe; najbuj špugane su ardence an babe. Ugodni čas ljeta za gobe je cd 15 septembarja do 30 oktebar-ja- Ljudje, ki su zarjes potrjebni, posebnu današnj dan ki vlada prezposelnost, tek bus more, mladi an stari, možki an ženske vas tel čas skrbijo jih hodit pobjerat za se zaslužit kajšen tisočak lir.
Hodit brat gobe je vrjednu, kjer kupci ki pridjju jih kupavat od deleča, iz Čedada, iz Vidma, iz Trsta, iz Treviza in z drugih kraju, jih dobro plačuvaju, n. pr. ljetos še po 3C0 lir kilo.
In tud nje nu djelu težkuo; dost je imjet dobru nogò, dlobru uoč an ne bit za-spanik. Bdni Ijetaju po brjegu od zguoda do nuojč, kjer goba poganja iz zemje vsak moment. Tek’ ima skrb in pozna prestore, jih more nabrat dan po dne po cele koše, — do dvjest an še do trideset kilu an končnu stagiona tuo če rejč zoslužit nu dobru svotu denarja. Edni> ljudje za na zamdit časa an se znajst prjed ku drugi na prestoreh, spijò kar čez nuojč po travnikah.
Vsaku ljetu je septembarja injeseca praznik Sv. Martina, pr* cerkvici, kj stoji na vrh griča blizu Klod!iča. Takuò ie bluo tudi ljetos. Po navadi če je ljepa ura prj-dijo h prazniku ljudje od vseh rečanskih vasi. Rečanje je okraj vasi, ki su spadale
pod Šentlenarsku faru, vasi štjerih kamu-nu: Sv. Ljenart, Hrmak, Dreka an Srednje.
Ljudje su paršli hode, s kolesami, z au-tomobilami an skupine s kamjonami. Za krajam pr’ Klodiču so pustiji svoje maši-ne an Pr’ nogah šli na grič do ejerkve.
MAŽAROLA
Je glas de v Raunih Rohjah, mest ki se znajde med Mažarolam an Črnim Vrham, nekateri inžeujieri s Trsta, poskušajoč teren, su zagotovil ezistencu njeke množine premoga (okamenjenega vogja al fosilna vogja), zmješanega z štjeidieset-petinštjer-desetino rama. Zarad tega naši ljudje se dovjek troštaju, de v kratkim stvar jim bo donesla punu prida. Jest mislim, de je buojš se na zanašat na stvar ki šele ujema gotove potrditve.
KRAS
Ni dugo tega an gospuod od kamuna, hodeč po naši vasi, sej’ ustabu v oštariji Ivana Kosmačina. Slučajnu, nu magnenje potem je vstopu v oštariju tud Kančan Bruno; ku je zaglediu Rančami, mu sej prbližu an začeu ga poprašovat garmed njeguvu malo deklico po imenu Marija Pija: »Če nam rejč na ljetovanju v Trstu bi se znajdla dobru itd.« Kančan po resnici je odguoru: vJa, čičica se znajde pru dlobru v Trstu, hvala Bogu. Saj cajt, de je šla na potrjebnu kuru. Su že odšle tri ljeta odkar podbunješki zdravnik ji je biu zakuazu nu perjodu muorske kure. Že odi takrat je iimjela pripravjenu objek-cu za taku potrebsnju, s troštam ue ka-mun bj ju pošju na Ijetovanje ku ki je pošju tarkaj drugih buj zdravih an manj petrjebnih, pa na kamunu obedan se nje brigu za muoju čičicu naie čertifikat zdravnika je jasnu dokazavu kuoj’ blà ona po-trjebna. Takuò sem se poročili Fronti in ena — za tuo jo moram pru častit — sej hitru interesi ria an oskrbela za muojo čičicu an tud za Idlruge«. Nje biu tega reku. Kakor zadražen p’š sej’ zadrù. »Jest sem se tuku »n| sem zliu kri v Greciji za muoju patriju »Val Natisonec«. An le naprej rekoč; »Muoremu se tujč za italjansku patriju »Val Natisone««. An kadar nje mogul vič veliàt, kjer sapa muj’ že prman-kovala, buj znizanim glasam: »Kuo sem mogu jest narest tuo, ki kamun je že za-dužen pruot Špitalu m pel miljonu lir an ki morbit zarad tega bom še odvaržen službe.«
TAMORA
Tamora je gračica hiš oddelka Mazamo-Uih an se znajde kjer malu buj vesoku v brjegu od tel ih. Pa nak je majhana vas, vsednu prredi kakih štjerdeset glave živine, zatuò vas potrebuje dovjek vodč. Pa kjer an sam vodnjak ima premajhan curek, namrejč malu guorš kot curek ne-gà kotla zui kuhat žganje, družine za natočit potrebinju vodè za sè an za napoji' žvjnu, muoreju s posodami čakat an v vrst) stat an zamujat ure in ure za de pride svoj turno. Kjer pa ljudje podnè gred‘6 na djelu po njivah, ali po travnikah an gozdah, su prsijeni iti točit vodò zve-
»Slovenjščina« - Slavia
( v kratkem opisu )
Druge važne vasi, posebnu kot oporišča oskrbi za prebivalstvu gorjanskih vaseh, su Podbunjesac v Nediški dolini, 6 km daleč severou Špjetra; Sv. Ljenarta 7 km južno-vzhodnu Spjetra; Savodnje in Klo-dič severnu-vzhodnu Spjetra. Kakor že buj zgor je bluò omenjenu Sv. Ljenart, Savodnje in Klodič, se znajdiju v istoimenskih dolinah.
Omenim! še kot vas ki šteje najvič prebivalstva Ažlu, oddajena Spjetra jugo-se-vernu samuò 1 km pot. Ažla, ki spada pod Spjetarski komun, leži pred ustjeh dolin Sovodnije in Sv. Ljenarta, na visokim desnim brjegu ob stočišču hudourniku Arbeča in Aborne, deloma ob podnuo-žju prijetne goričic® »Barder, ki je krajec podajšanja, ki po svoji delitvi od hrbata Matajura je odst ra nu % svojo dugjavo f.o-linu Nedišku od Savonjke. — Ažla je položena v sijajni poziciji, p i kot va» nje dopadljiva. Ima preslabe hiše in je preprečena z preozko cjosto. Kot mest srefa-
čer, kadar se vrniju od djeia, namrr-jč kadar su že trudni...
Vič krat rata, de kajšen za vojò sile če pretejč diugega an takuò se pride do kreha an dostkrat do hujšega, kaker. na primjer, sej zgodilu tleandan med; dvje-ma ženama, katerih edna sej vrnila na duom vsa opraskana po gobcu, druga pa s vso kikjo astrgano, porajoč se takuo sovraštvu med družinami.
Vaščina zahteva an zarjes prav ima, naj krmunske oblasti bi oskrbjele za de bt imjela na razpolagu tarkaj vodè kot ju potrebuva za ljudi an za žvinu.
Zakuò tam pr’ Čedadu mii prav jo hudičeu muost
(Prauca)
Dragi Matajur,
Jast sem dan djelovac sin Beneške Slovenije, k djelam u rudniku kjer kopajo željezo u Franciji. Zadnje dni e mi po-slou moj brat k je še pri hiši, dan nomar »Matajurja«. Močno sem biu kontent kadar sem vidu da imamo tudi mi Slovinci u Benečiji naš žornal. Še boj kontent sem ,biu kadar sem ha prebran za tuo k tam je pisana resnica o življenju naših ljudi. Ti zarjes lotaš za pravice, k taljanski gu-verno nam nejče dati «n zatuo te bomo radi imjel an ti pomagali tu k muormo tudi mi djelouci k smo daleč od naše rodne zemje za si zaslužit an kos lnuha k u Italiji ne muoremo ga imjet.
Jast djelam ejeu dan, a kar bom imjeu Cajt, bom rad napisou o našem živenju daleč od naših vasi an od naših družin. A /a z Vij, ku sin slcMnske zemje čutim da sem dužan prpomagat našemu žornalu an vam pošiljam u temu pismu lOOf) fran-kou., Povjedou boni tudi usim ta drugim našim rojakom da naj potpirajo list Ma-
Ankrat je liu dež ku ia škafa. Nadiža je močnii iwastla an stopila uòn od svuoje-ha brjeha. Poderla je use muoste takuò, da se ni mohlò j’tì iz dnehà kraja do dru-geha. B’la pa je d’na Čeča, k’ je tjela j’tì obiskat svuojo staro mater, k’ je b’ié hudo bolana. Ku je pr’Slà iz Čdada ni moh'à
BENEČIJE
PROSNID
Otroc’ ki su bli na kolonijah u Trstu kot go9tje tjeh tam demokratičnih organizacij, odkar so doma se ne ku smišjaju na Ijepe dni ki so potekli u Trstu an si želijo tud'I drugo ljeto takih počitnic, an zahua-ljujejo dna srca use tiste dobre (I)judi ki so tarkaj za njè skrbel’,
Tud’ njihovi starši se čujejo hualežni an se zahualjujejo usjem ki so velikodušno pomal svojim sinovam. Use tuo ne bo ostalo pozabljeno ne od otrok an nili od staršu.
Ta stvar se ni dopadla an stoji po nuo-su tistim idlvem foreštjerjem k’ so u naši vasi an k’ živijo brez se potit za tuo k’ so naši žuli ji' dai jim zaslužijo kruh. Adan tistih, seveda sovražnik Slovenceu torej tud’ naš sovražnik an naših otrok, an k’ za njehovo pozicijon k’ ima pr’ nas nejčimo njehovega imena pisat, je reku de drugkrat bo on skrbeu za branit da u naši vasi ne ba smeui nobedan otrok jeti u mesta kjer živijo tud’ drugi Slovenci. A useeno ne bo mogel nič napravit za tuo k’ mi an naši malčki vemo da naši krvni bratje so tud’ u Gorici an Trsiu, kjer so bli ljetos na kolonijah naši otroci.
Pisma Matajurju
PLATIŠČE
Ni dugo od tega da u naši vasi otroc k’ so se igrali pri enemu hramu, so zagledali, u hiši nekega znanega prijatelja demo-kracie krstiane, al’ celo vaški kapo od te-ha partida ki danas governa našo državo, veljko količino pušk an drugih sort orožja, U tisti 'hiš u tem momentu ni blo (l)judi, takuo otroc so kar notre u hram šli an so venesli po vasi na ramena orožje. Ko so nek’ možje tuo zagledali ?o hitro otroke klicali an jim uzel' nevarne reči k’ so u rokè imjel. Potem sevjeda so hitro tud’ oblasti so za tuo interesùali. Spravili so hospodarja od hrama, kjer so se hranile puške, u kasano an kleka ha spraševal višno za kuo je tiste orožje on pri svojemu duomo zadržou. Upali smo da ha bodio takega človjeka dal naprej vi-šljim oblastem, a ni bluo takuo: pustil’ so ba spet na duom prez da bi z njem kaj napravili; za puške pa se ne vje ča so jih r..?ad uarnil’ al’ jih zadržali oni. O tem fatu ni nobedan žornal pisou an zatuo (l)judi premišljujejo zakuo tuo moučijo kar usi vjedlo da imjet’ orožje je proibi-do. Višno da za demokristane je druga leč ker tistmu niso nič inardil.
tajui* k je glas naših tarpečih ljudi k živijo doma. Zadost smo bli zaničevani od !a-ljanskega fašizma, an nejčemo bit več hlapci. Je paršla tista ura tudi za nas da muoremo imjeti use naše pravice an za tuo sa bomo tudi tukli.
Kar korajžo di'agi naš Matajur, jast ie pnzdravjam an prosim da pišeš več ku muoreš o naši zemji.
Distroff 22.10.1950.
Anton Modvi'd. - Distroff-Valmestroff 24 (Moselle - France).
Dragi Anton!
Zelo nas je razveselilo in presenetilo tvoje lepo pismo, saj si) bil ti prvi beneški Slovenec v inozemstvu, ki se nas je spomnil s svojim prispevkom. Zares pohvaliti te moramo, ker se čutiš vrednega sina naše slovenske zemlje. Zelo radi bomo prejemali tvoja pisma, le obširno opiši kako se trudite za življenje n kako z vami postopajo. Vemo da je težko življenje v tujini, a zavedaj se, da Ti bomo mi vedno stali ob strani, saj se borimo da se izboljša ne samo socialni ampak tudi gospodarski položaj v Beneški Sloveniji. Tebe, kot desetine tisočev naših bratov, je pognala v tujino mizerija in mj hočemo doseči, da bi se ta omilila in da bi vsj mogli 'dobiti zaslužek na svoji zemlji.
j’tì črjez Nadižo, patuò k’ uodà je odnesla tud’ ta muostič, k’ je tekrat pejòu črjez patok. Težkuo ji je postalo pr’ sercù ku je na staro mater premišljevala, k’ leži zapuščena sania na druhi kraj uodè u 'dni ubohi hiši. Začela je žalostno jokati. Usè na’nkrat pa j’i sknoc’ dobra miseu u hla-vu. Uzula je čareuje an s’ obljeko sljekla, an use skup zavezala u 'dan fagotič an vergi» na druhi kraj Nadiže. SadJà je tjela skcč.ti u marzio uodò an takuò štarkoč preplauati jo »n prit' srečno na suhò. Ku je stala na brjeh takuò ku jo je Buoh na svjet dau, e se jej pr’kazou ’dan Ijep an mlad fantič an je z Ijepimi besjedami ku prjatou ji (dl)jau: »Vidim d’ ti čes skočiti u uodò an plavoč prit’ sem. Hlej, navarno b’ bluò zatè, kar ne znaš dobro plavati an uodà je močno velika an deroča. Ja pa ti čem pomahat’ črjez, nardiu bom ljep an velik muost, a samò pod nu kondicion. Parva dluša k’ pride črjez muoj muost bo moja«. Čeča pa, če prò je b’ià mlada, je b’ià močno furbasta an zvita. Hitro je b’la pr’pravjena sprejt’ ta pakt.
Ta ljep’ fantič k’ ni biu druh ku sam hudič, je ku blisk hitro nardiu ljep an nou muost an se je na usò muoč smea'u, kar je misliu, de mu bo hitro pršla pod parklje ta, mlada čeča. Ku je hudič čakou na druhim koncu muosta svoju žartvu, je Čeča poklicala pr’i sebi psa an ha spodila pruoti hudiču., Vcrglà je še mali kuošček sjerat pred njem, da b’ pas šou boj hitro. An rjes, pas je pršou prvi črjez muost, b’ià je ta parva duša, k’ je b’la določena za hudiča ku regal, za tuo k’ je nardiu ljep muost. Ku je vidou hudič de ha je mlada čeča oguljufala, je zatulou an zabliskalo še je za njem ku je hitro u pakou zbježou... Muost je pa astou še do danas an usi mu prav’jo Hudičeu muost na Nadižo pr’ Čedadu.
Za našu bibl]oteku
Cktoberja mjesca je b’ià štampana u Gorici 'dna nova knjiga, k’ se kliče »Beneška Slovenija«. Ta knjiga je zarjes Ije-pa an interesantna, debela je 150 strani an ima velik fotografij naših krajou an 'drio ljepo kartu geografiku Beneške Slovenije. To knjigo sta ju skupaj zložila dva dobro znana slovenska kulturnika, Damir Feigel in Viljem Nanut. U ljepem an domačem stilu sta pokazala u tej knjigi use tuo kar muoremo vjedati an znati od naših kraj.h. Ta parva part nam povjè geografijo Beneške Slovenije, potem štor ja naših ljudi od časa ku so pršli parvi Slovenci u naše kraje, p» tje do osvobodilne borbe. U ekonomski parti rami prkazuje kakuò muoremo tarpjet’ za živiti na kar pride dugo razpravljanje od naši artistike an od visokih muožah k’ jih je rodila naša zemja. U zadnjih stranih pa je še dosti an močno interesantnih prače an pjesini pisanih u usjeh djaletlh. Kar je la slovenska knjiga deštinana nam da takuò spoznamo uso našo zemjo an njè probleme bi jo muorli prebrat usi Slovenci u Benečiji.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchési - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47
nja štjerih potjeh, sicer od Spjetra, od Muosta, od Sv. Ljenarta in od Savodnje bi imjel». imjet drugu važnost in drugači as-pjekt.
V Slovenjščini zemjà je splošnu dost’ izdatna in tudi primerna za mnogu vrst kolturo (poljedelstva). V dolinah se prdje-luje kakršna vrsta rastlinjih ku v naj-buojšim terenu Friulua. Če prdjelek ne zadostuje za prebivalstvu, ne izvaja zarad’ malo.zda tnost terena, aru [ni zarad premale površine terena ki kmeti imfflju n,a razpolagu. Zatuò, znkar tiče vprašanju poljedelstva, dežela importira vič ku kar eks-portira. Posebnu prmankuvaju žita, med katerim omenimu sjerak (koruza), ki po guorah čist se ne prdjela, in običajno se perabja za pulentu. Importira 'udi precej vina, četud’ do bi ljudje maral' dat' ši>ši razvoj saditvi trto, vina in še dobrega, bi ne bluò potrjeba vozit s tujega, — Iz dežele grč na Furlaniju in še d'óje, sadje, kiompir, grah, senuò, drvà za žgat, ki
obražiju svoji večji produkt. Med sadjem omenimo burje (kostanj) katerih se velj-ku prdjela. Čebit pomislit.’ de v Slovenjščini lastnost je mnogu razdejana! skor vsaka družina vred hiše in kake krave, ima kos planjce, kjek san-ažčt; velike lasti in premožni kumeti, kukar po Furlaniji, na pr., v 'Slovenjščini sploh jih nje. Morbit’ v ejeli Slovenjščini, se vdobijò kakšnih deset, petnajst kmetu al’ posestniku ki imaju od treh do štjerih hektarju oralne zemjč in ti su primožni. Premalu kmetu jih je tud’, ki innaju po eden do dva hektarja, in, številnejši su vsi drugi, med katermi jih je punu ki imaju samuò in še manj kot en čamp zemjé (3500 m2) in isti su najbuj revni. Iz tega izhaja, in lahkù se razume, de vrsta malih kumetu sestavja muoštvu družin ki ne moreju preživjet’ s prdljelkam svoje pičle zemjé in muoreju iskat pobuojšanje svoj mu položaju gledé drugih msčjnu, pa ki dandanes je težkuo vdobit’ v dežel’ ki njema industrije. Rjoa Slovenjjšffna njema indiustrijskih tovarn, če odvzamjš malenkost kamuolumu za žgalno peči cementa, opeke in kaku žagu, pr’ katerih služiju morbit’ od 400 do 300 ljudi. Rokodelstvu je malu razvit samuò v Sp jetrc. Za vrstu družin torej mal h
kmetu, al rečimu kontadinu, življenje je težkuo, posebnu tistim z guorah, za katere samuò lega zemjč jim vpraša vič truda in manj korista kot v dolinah za obdjelova-nje razmjemega kosa zemjč, kjer v guorah vse al’ skor vse muore bit zdjelanu ločnu, in vse iznešenu al’ donešenu, z duo-ma do njiv© al’ z njive do duoma, s ko-šani n» hrbtu, z brjetnenam na rameh al’ ila glavi, hodeč po strmih stazjeh; in) njive obdjelane z lopato in matiko. Enkrat ta vrsta ljudi ki sesitavja muoštvu prebivalstva, je začasnu hodila s trebuham za kruhom posvjete, v Avstriju, v Nemčiju, n. pr. Pozinie prej ku odidet su; skopal’ in pr-pravil’ vas grunt za sijanje; su previdal drvà družin za celuò ljetu, znesli gnuoj n-a njiva, pmesli z briega senuò na klanica, itd., dok nje pršu čas za iti proč po svje-te, od koder su se povrnil' z zaslužkam v poznim jesenu. Čez ljetu ženam in detaci je bluò buj lahku po-krbjenje djel po gruntu: sijanje, odkopovanjo, osuvanjc, košnja senà, itd.; takuò družine su moglé živjet' četud’ ne lahkù, pa zmjeraj lah-nejšo in prezskrbnu kot danes. Bolem v Slovenjščini kmetje, malih izvzetih, posebnu tisti v guorah, so najdiju danes v slabim položaju, kjer pr nas industrije nje,
svjet je zaprt in presposelnost vlada vsje-lode.
Vrsta ljudi najbuojše staneči su targov-ci, tisti sicer ki imaju po rokah oskrbovanje vsakdanjih potrebščin za prebivalstvu, n. pr. butigari, peki, mlinari, mesari in drugi, ki že v času vojskè su obogatjeli s čarnotargam in z zatiranjam, a danes iz-sisuvaju le naprej ljudi, s prodajanjam blaga s pretiranim kupam. Dobru tud’ našim učiteljem, tistim sevjé ki zraven službe su vsakomare premožnih hiš — ne pa za tiste ki njemaju službe in prvič su sinovi revo družine. Pravičnu bi bluò pre-vjdat’ s službo prej potrjebne učitelje; pa pr nas je metoda prej previdiat nepotrjeb-ne in potemi potrjebne — id vidimu de v buojših ini bližnjih prostorah su nameščeni učitelje al’ učiteljice, bogatih hiši
Učenje je mnogu razširjenu v Špjetre in jio Nediški dolini, pa tud’ v nekaterih drugih občinskih centrali, le po dolinah. V špjetre kjer šuolsku • obskrbištvu je zmjeraj, prej in sedaj, djelalu največju pazljivost in brigu za dosegu političnih nn-mjenu, ne vdobiš analfabeta in številu oseb su učitelje in profesori. Po gorjanskih vaseh učenje nje dost povzdignjenu.
(Konec.)