l/čitelis
tov ar
Stanovsko politično glasilo J. V. V. — sekcije sza "Dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Vrosveta« m
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska a lica 6,1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo SO Din. Člani sekeije J. U. U. plačajo Ust s članarino. Oglasi po Brnika in dogovora, davek posebe. Poit. iek. rai. 11. J53. Tele/on 37 12
■
tsm
Preglejmo svoje vrste
Potrebno je medsebojno zbližanje članstva in močna stanovska organizacija, ki nas bo varovala eventualnih bodočih neprilik ter se borila v prid šole in za naše pravice.
((Ptujsko sresko društvo. — Učiteljski tovariš št. 18 od 28. novembra 1935.)
Take ugotovitve na zborovanjih sreskih učiteljskih društev so, ne samo razveseljive, marveč nujno potrebne. Nikoli ni dovolj poudarjena važnost stanovske organizacije, nikoli dovolj utrjena stanovska zavest. Vzgoja članstva v pravi stanovski zavesti spada namreč med glavne naloge stanovskega udruženja. toliko bolj je to potrebno sedaj, ko je bilo vse državno uradništvo z znanimi uredbami o znižanju rodbinskih in draginj-skih doklad, materialno zelo prizadeto. Zaradi tega se je bilo bati, da si bo tudi učiteljstvo hotelo prihraniti nekaj izdatkov z izstopom iz učiteljske stanovske organizacije. In kako je v naši organizaciji?
V nekaterih sreskih društvih je pričelo število članstva naraščati!
To razveseljivo dejstvo nas mora navdajati s popolnim zadovoljstvom, ker nam omogoča povsem miren pogled v bodočnost učiteljskega stanu in njegove stanovske organizacije.
Najtežje trenutke preživlja vsaka stanovska organizacija takrat, ko vodi borbo za materialne dobrine stanu, še posebej pa če ta borba ni dovedla do onih uspehov, ki jih članstvo pričakuje. Morda bi se celo kdo vprašal, zakaj najtežje trenutke? — Poglejmo le sedanje stanje učiteljskega stanu. Naši skupni prejemki so bili s 1. oktobrom 1935 znižani, a ne samo znatno, marveč pod eksistenčni minimum. Ni potrebno opisovanje razburjenja, ki je nastalo v naših vrstah, vsakdo je dobro občutil na lastni koži, kako težko ie preboleti take velike izgube pri rednih dohodkih. Ako bi se v takem primeru pojavilo izstopanje iz stanovske organizacije, bi bilo to v škodo organizaciji in tudi v škodo vsega učiteljskega stanu. Kdo naj sicer nastopa v obrambo učiteljstva, kdo naj povsem objektivno ščiti šolstvo, ako ne obstoja močna, solidarna in s pravo stanovsko zavestjo članstva prepojena učiteljska organizacija. S tem, da je ostalo učiteljstvo kljub težkim gmotnim prilikam zvesto svojemu stanovskemu udruženju in so nekateri pristopili tudi na novo, je pokazalo, da je v ogromni večini učiteljstva zelo močno razvita stanovska zavest, razumevanje podreditve osebnih interesov skupnim in zavest, da more le močna učiteljska organizacija ščititi naše pravice in voditi borbo za povra-tek naših izgubljenih moralnih in materialnih dobrin.
Kljub navedenim dejstvom pa je potrebno spregovoriti nekaj besed o stanovski zavesti med učiteljstvom. Res je, da se je organizirano učiteljstvo v sedanjih časih izkazalo močno v razumevanju pomena svojega lastnega udruženja, a z druge strani moramo ugotoviti, da je tudi v dravski banovini še vedno precejšnje število takega učiteljstva, ki stoji izven JUU in ne sodeluje v stanovski organizaciji. V primeru s celokupnim številom organiziranega učiteljstva predstavlja to komaj nekaj nad 10 %, a tudi to je preveč.
Premisliti moramo, ali nismo morda vendarle sami krivi, da je tako znatno število učiteljstva izven naše velike družine zbrane v JUU. Ali ne zadene krivda posameznika, ki dobro razume pomen, korist in potrebe te skupne učiteljske organizacije? Ali smo vedno in ob vsaki priliki skušali vplivati na onega, ki ni član naše velike družine, ki še ni pristopil kot član k učiteljskemu udruženju, ker morda ni bil zadosti poučen o njegovem pomenu in namenu, o njegovem delu in smotru? Če si vedno, ko nam je dana prilika, da pridemo v pogovor z nečlanom, prikličemo v spomin ta vprašanja, tedaj bomo spoznali, da smo morda vendarle zamudili marsikatero priliko, ko bi lahko katerega tovariša(ico) prepričali o velikem pomenu naše stanovske organizacije.
Vsi, ki se zavedamo, da je mogoče doseči popolne uspehe za celokupen stan edino-le v močni stanovski organizaciji, moramo stopiti v prve vrste glasnikov potrebe enotnega dela in enotnega nastopa prav vsega učiteljstva, v borbi za skupne moralne in materialne dobrine, v prve vrste vzgojiteljev stanovske zavesti, da s tem pridobimo tudi one, ki stojijo še vedno izven naših vrst.
Res je, da so nas zadnji udarci dosegli pripravljene. Vztrajanje v stanovski organizaciji je pokazalo, kako zelo je razvita stanovska zavest med učiteljstvom, novo pristopanje v združene vrste nam kaže, da raste med nami zavest, da je le v močni in trdni stanovski zajednici mogoče doseči uspehe, za katere se bori učiteljstvo in ki so nujno potrebni stanu, šoli in narodu.
združeno do zadnjega v svoji lastni zajednici more ustvarjati čuda.
Prestali smo mnoge udarce, a brez dvoma je, da bomo morali tudi v bodoče parirati še mnoge. In v vseh borbah bomo dosegli popolne uspehe le tedaj, če se bomo prav vsi
združeni v močni stanovski organizaciji, borili ramo ob rami za svoje pravice.
Preglejmo torej svoje vrste in skrbimo za porast članstva v vseh sreskih društvih, delajmo na to, da bo prav vse učiteljstvo združeno v svoji stanovski organizaciji! —ž.
VSEBIN«:
Okrog šole in protvete na slovanskem severu
Velikomestni razvoj, kakor ga je deležna slovanska prestolica Praga, že kaže svoj škodljiv vpliv na šolstvo, šolska oblastva so se pričela namreč pritoževati, da ropot, ki ga povzroča promet v tem mestu, nagibajočem se že. k milijonski edinici, silno moti pouk. Kako tudi ne, ko brne v območju posameznih šol velike Prage neštete tvornice, pod okni pa jim drdrajo avti, avtobusi, tramvaji, vlaki, vozovi in bog vedi še kake druge ropotnice.
Da zavarujejo praškim učiteljem in učencem živce in omogočijo miren pouk, je pričela zdaj razmišljati posebna komisija, kako bi ublažila prevelik šunder okrog šol. Kakor kažejo dosedanji razgovori, bodo vse ceste okrog šol asfaltirali, za bodoče pa bodo pripravili nov gradbeni pravilnik, ki bo zahteval okrog šol mrtvo cono; v njej se ne bodo smele graditi ne večje delavnice, kaj pa šele tovarne.
V ČSR izumirajo analfabeti.
Znano nam je dejstvo, da spada Češkoslovaška med najbolj prosvitljene države vsega sveta, ki ima tudi najmanjši odstotek nepismenega prebivalstva. Vendar so še do poslednjih let beležila vojaška oblastva, da je vstopilo v armado vsako leto okrog 5000 regrutov, ki niso znali ne pisati ne citati. Ko pa je prosvetno ministrstvo razširilo šolsko omrežje še prav posebno na vzhodnem delu republike, ki je dala največ nepismenih, je padlo število nepismenih regrutov že pod 2000 letno. Vojaška oblastva, si prizadevajo na vse načine, da bi se še tudi večina teh privadila pisanja in branja. Na delo so poklicali osnovnošolsko učiteljstvo, ki prireja po vojašnicah analfabetske tečaje. Končni rezultati so prav lepi: 85% nepismenih regrutov se je privadilo pismu in knjigi.
Ostalih 15% analfabetov pa se zaradi duševnih motenj nikakor ni moglo privaditi či-tanja in pisanja. Zdaj bodo oddajali šolanje teh v roke strokovnemu učiteljstvu. Kajti vojaška uprava želi, da povsem pobije analfabet-stvo med tistimi, ki zapuščajo kasarno. Prav posebno odlično spričevalo pa je za našo bratsko republiko dejstvo, da žrtvuje vojno ministrstvo 6 in pol milijona Kč vsako leto v izobraževalne in vzgojne namene v armadi. V vojašnicah imajo na razpolago časopise in leposlovne knjige. Za vojake prirejajo večerne tečaje, vojaki pa obiskujejo tudi gledališča in predavanja. Gredo tudi v kine in na ekskurzije. Prav posebno pa si prizadevajo, da izobražujejo regrute iz kmetiških pokrajin v smotrenem gospodarstvu. To leto je posečalo kmetijske tečaje nad 2000 vojakov. Pač lep dokaz kako se lahko spopolnjujeta meč in knjiga.
Mladina bolj zdrava.
»Metropress« — poročevalska agencija javlja, da je zdravstveno stanje pri praški mladini bolj ugodno kakor v prejšnjih letih. Zlasti še, če se primerjajo letošnji podatki s poročili iz prejšnjih desetletij. Zboljšanje zdravstvenega stanja gre na račun smotrnega skrbstva za mladino: šolske poliklinike, letovišča, taborenja, telovadba in drugo. Številne ustanove skrbi za zdravje šolske mladine pa tudi njih učiteljstva.
Poljaki tonejo v nemškem morju.
Germanofilska politika polkovnika Becka, poljskega zunanjega ministra, ki je preokre-nil najmočnejšo slovansko državo iz slovanske smeri, rodi žalostne uspehe. Kljub pogodbi, ki1 jo imata obe državi, Poljska in Nemčija, nima 150.000 Poljakov zaposlenih v Vest-faliji prav nobene šole za poljsko mladino v nemških rudarskih revirjih. Mladina se uči materinskega jezika le v družini, kajti delajo nemška oblastva silne težkoče tudi tistim, ki hočejo ustanavljati poljske šole ali poljske tečaje za materinščino. Poljski mladi rod tone naglo v nemškem morju, ker nima okrog sebe nikake inteligence; nima učitelja, niti domačih duhovnikov nimajo. Dušebrižnikov opravljajo nemški duhovniki, ki so vešči le malo poljščine; ti pa so seveda tudi med najhujšimi raznarodovalci vestfalskih Poljakov. Poljaki v domačiji so dozdaj opazovali te strahote nad lastnimi rojaki po zgledu ptiča noja. Zdaj pa se že pojavljajo prvi korajžni glasovi, ki zahtevajo preokret: proč od nemške politike in nazaj k bratom Slovanom.
Dom znanosti v Lenjingradu.
V Lenjingradu so otvorili te dni Znanstveni dom, ki je namenjen predvsem šolski mladini in posetom posameznih razredov. Torej nekak osrednji mestni kabinet za učila.
Seveda je ta zavod šele prvi v vsej Sovjetski Rusiji. Namen zavoda pri čigar ustanovitvi so sodelovali najodličnejši znanstveniki in pedagogi, je ta, da prikaže mladini vse najnovejše izume. Ves zavod je razdeljen v sekcije po' posameznih učnih predmetih. V astronomski sekciji je n. pr. posebno zanimiv oddelek, ki prikazuje potovanje planetov — v miniaturi.
Zemljepisni oddelek prikazuje šolarjem posamezne predele na naši zemlji. Mladini se dozdeva, da potuje v naglem koraku po naši krogli mimo Nila, skozi Abesinijo, po Ameriki itd.
Gotovo pa so najbolj privlačni »čudežni« avtomati. Eden izmed njih pove ime pisatelja, ki ga je posetnik imel prav tisti hip v mislih.
Mladi posetniki pa se tudi lahko napijejo toplega čaja iz steklenice, ki je vložena v oklep pravega, pravcatega ledu ... Seveda ima Znanstveni dom obilico dvoran, v katerih opazuješ najbolj čarobne in čarodejške izsledke sodobnih znanstvenikov. Dom znanosti upo-
Preglejmo svoje vrste.
Za revizijo uredbe o znižanju uradniških plač.
V devetem letu po maturi — brezposelni.
Prvi kongres Jugoslovanske Unije za zaščito dece.
LISTEK: Dr. Tomaž Romih.
Splošne vesti. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Stanovska organizacija JUU. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu.
števa tudi pridobitve drugih narodov. Tako n. pr. najnovejšo teorijo Francoza Leona Lau-nata, člana francoskega astronomskega društva, ki trdi, da se vsemirje širi. Hipotezi francoskega znanstvenika so se priključili že tudi ameriški učenjaki. Tihi zvezdogledi, ki jim je obrnjen pogled daleč od naših malenkostnih vsakdanojsti so že zračunali najbolj čudne zadeve. Predstavljajmo si naglico Ma-gelonovega ozvezdja, ki je oddaljeno od naše zemlje samo 50.000 svetlobnih let, pa beži od nas s hitrostjo okrog 300 km na sekundo v raztezajoče se vsemirje. Vse te zanimivosti prikazujejo v edinstvenem osrednjem poučnem kabinetu lenjingrajskim in okoliškim šolam.	—nč—
Vsem članicam in članom želi
JUU — sekcija za dravsko banovino v LJubljani
DRŽAVLJANSKA ENAKOPRAVNOST IN SVOBODA.
Od bodoče demokracije zahtevamo popolno zaščito in upoštevanje državljanskih pravic in svobode učiteljstva.
Edino pravo pot za pravilno reševanje strokovnih problemov vidimo v sodelovanju stanov pri reševanju javnih vprašanj. Zato smatramo za potrebno, da se organizirajo strokovna udruženja, da bi mogli vsi stanovi sodelovati pri reševanju nacionalno stanovskih problemov. S tem bi se vse stroke, kot temeljni činitelji izkoristile v nacionalnem in državnem življenju.
V tej smeri hočemo okrepiti položaj in vpliv udruženja, da ga bosta morali javnost
in oblast brezpogojno priznavati in upoštevati kot edinega legitimnega predstavnika vsega stanu. Iz tega razloga je udruženje za svoje delo moralno odgovorno ne samo članstvu, marveč celokupnemu stanu, narodu in državi.
Za popolno upoštevanje strokovnega in stanovskega mišljenja pri reševanju šolskih in prosvetnih vprašanj zahtevamo, da naj bo učiteljstvo zastopano v vseh javnih ustanovah, od šolskega odbora, občine, banovine do narodnega predstavništva in senata.
Iz »Deklaracije« o smeri stanovske politike Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, objavljene v »Učiteljskem tovarišu« št. 5, od 29. avgusta 1935.
„Kaj mislite, da po novih postavah učitelj ni več služabnik? Še zmerom je služabnik in hlapec, bolj vprežen in bolj vklenjen, nego najmlajši hlapec pri gruntarju."
Ivan Cankar,
Zbrani spisi, 9. zvezek, stran 94.
(Martin Kačur).
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
UČITELJSKA TISKARNA IN KNJIGARNA v Ljubljani in podružnica v Mariboru
Prvi kongres Jugoslovanske Unije
za za&ito dece
(Konec.)
G. dr. Niketič (asistent bolnice za duševne bolezni — Vrabce, Zagreb) je referi-ral o temi: Duševne in živčne bolezni roditeljev in potomstvo. — Za veČino živčnih bolezni še ni znan vzrok in ne lek. Pojav duša in telo še nista razjasnjena za medicino. Dejstvo pa je, da so odnosi duše in telesa medsebojno močno povezani. Živčne in duševne bolezni, so bolezni celega človeka. Človek je sinteza nasledstvenih stvari in
okolice. Vse to pa ni nič stalnega, marveč se vedno izpreminja. Biopsihološki eksperimenti so dognali, da procent raste, če sta duševno bolna oče in mati. Ti eksperimenti se sicer niso povsem obnesli. Bolj se je obnesla statistika. Ako sta bolna oba, je možnost duševno bolnega potomstva 40—50%na. Če pa je duševno bolan en sam, je samo 9—12 % možnosti. Zaradi še ne popolnoma in zanesljivo izvedenih eksperimentov ne moremo
reči o podedovanju duševne bolezni ne ja, ne ne. — Umobolnica Vrabce pri Zagrebu ima okrog 1800 bolnikov. Od teh je 'bilo po1 ročenih 650 predno so prišli v zavod. Doma so pustili 1200 otrok. Na teh bi bilo potrebno izvesti vsaj točno statistiko. Da bi se preprečila roditev duševno bolnih potomcev, so se podvzele pri nas razne mere več ali manj dosledno, kakor: Zabrana zakona, svet itd. V drugih državah so segli po sterilizaciji in kastraciji. V naši državi imamo približno v vseh zavodih za duš. bolne okrog 5000 bolnikov in prav toliko tudi na svobodi. Po vseh teh ugotovitvah bi bilo nujno organizirati rasno-higiensko službo.
G. dr. Popovič, starešina Jugoslovanske velike lože treznosti v Beogradu je referiral o temi: Posledice alkoholu vdanih staršev na potomstvo. O tej temi bi bilo potrebno napisati podrobnejše poročilo, ker je vsebinsko važno uprav za Slovenijo, osobito za one predele, v katerih je vino doma. — Vsaka kaplja zaužitega alkohola gre na račun otroka.
Po tem zaključnem predavanju je sledila diskusija o temi: Rasna higiena in zaščita dece. Posebno pozornost je vzbudila zahteva o rasno-higienski zaščiti otrok. S tem v zvezi je bil iznešen predlog, da naj se uvede na naše medicinske fakultete študij rasne higiene. Temu so nekateri oporekali, češ, da diši preveč po hitlerjevi Nemčiji in so mesto rasne higiene sprejeli evgeniko. Načelo se je tudi vprašanje prostitucije v naši državi, ki še vedno cvete vkljub najrazličnejšim ukrepom. Raziskavanja so dognala, da je večina prostitutk starih manj kot 20 let. V Rusiji so se lotili tega vprašanja na ta-le način: Pobrali so z ulice vse prostitutke in jih poslali v posebne zavode. Tam so jih poučili o osnovnih pojmih higiene, posebno o spolni higieni ter o eventualnih posledicah spolnega občevanja. Po zaključku tega tečaja, so jih odpustili iz zavoda. Uspeh je bil presenetljiv. Nad polovico deklet se je vrnilo v redno življenje. Obravnavala se je tudi rešitev vprašanja kolonizacije heredi-tarno venerično obolelih otrok. Eni so bili za, drugi proti. Zakaj znano je, da se večina hereditarno venerično obolelih otrok lahko tudi trajno ozdravi, toda četudi se tega vedno ne doseže, je telesni in duševni razvoj teh ljudi po večini prav tako normalen kot zdravih.
Načelo se je tudi za učiteljstvo važno vprašanje, namreč o zaščiti tuberkulozno bolnih učiteljev. Zakaj, če so deležni_ zaščite otroci, naj jo bodo v isti meri deležni tudi oni, ki se s to deco najbolj ukvarjajo. Če dosežejo polne penzije ljudje, ki so popolnoma zdravi in to dobro situirani na visokih pološajih, potem so do polnih pokojnin še bolj upravičeni tuberkulozni, ali kako drugače težko ozdravljivo bolni učitelji.
Sprejeta je bila o rasno higienski zaščiti dece tale resolucija:
I.	Zaščita dece. Za dosego vseh ciljev se je treba v prvi vrsti ravnati po zahtevah evgenike, ki ima namen ohraniti dobro kakovost in največje zboljšanje po nasledstvu. Ta evgenika se ima smatrati za državno vprašanje prvega reda.
II.	Neobhodno potrebno je, da država vsestransko in izdatno zavaruje otroke pred nasledstvenimi kalmi in se pri tem ravna v svojih ukrepih po dognanjih znanosti pri preprečevanju razmnoževanja dedično bolnih in nenormalnih.
III.	Zato mora v finančnem pogledu država izdajati ukrepe, ki ne bodo z ničemer ogražali družine. Pri otrocih se ne sme varčevati. Prihranki pri otrocih in družinah so zmerom najtežji prihranki.
IV.	Gibanje za zaščito zdravih in sposobnih otrok je treba nedvoumno izločiti iz gibanja za oskrbo dedično defektnih otrok.
V.	Treba je dognati dedično vrednost vsakega zakonskega kandidata z obveznim vsestranskim zdravniškim pregledom pred poroko in uvesti rodbinsko knjigo o poreklu.
Kongres zahteva:
a) da se obvezni pregled pred poroko, določen s čl. 9 zakona o pobijanju spolnih bolezni, ponovno uvede; b) da se na zakonit način: 1. obvezni pregled pred poroko razširi tudi na ženske; 2. zdravniška izpri-
čevala o tem pregledu izdajajo brezplačno. Izdajajo naj jih sanitetne ustanove in zdravniki po čl. 3 istega zakona. 3. neučinkoviti ukrepi uničevanja izvira okužbe iz čl. 3 točke 3 omenjenega zakona, ki odrejajo obvezno zdravljenje, izpremene tako, da se omogoči brezplačno zdravljenje vseh venerično bolnih.
VI.	Kakovost potomcev je odvisna od dedične podlage roditeljev. Če imajo otroci dobro dedično podlago, je treba v popolnem obsegu omogočiti delovanje zunanjih reali-zatornih faktorjev (telesna nega, splošna higiena, dobra hrana, pravilna vzgoja in drugo) in preprečiti vpliv razdiralnih čini-teljev (alkoholno zastrupljenje, poklicno zastrupljenje s svincem, jodom, arzenom in drugo, sifilitično in tuberkulozno zastrupljenje).
VII.	Treba je ustanoviti predzakonsko in zakonsko posvetovalnico, ki bo opravljala vse potrebne preventivne ukrepe in evge-nično prečiščala narod.
VIII.	Zahtevamo, da zakon o zaščiti dece in mater in vsi socialni zakoni vpoštevajo evgenična načela in higienske ukrepe za pobijanje tuberkuloze, sifilide, alkoholizma in drugih razdiralnih in negativnih činiteljev.
IX.	Poskrbeti je treba, da se otroci rojeni v tuberkuloznem okolju, izločijo takoj po rojstvu in izroče ustanovam, ki so nalašč za to, kjer pa to ni mogoče, naj se propagira vsaj delna osamitev v rodbini sami.
X.	Organizira naj se preventivno cepljenje vseh novorojenčkov v tuberkuloznem okolju s cepivom Calmette-Guerin (BCG).
XI.	Urediti je treba čimprej moderne zavode za slaboumne in moralno defektne otroke.
Prvi kongres Jugoslovanske Unije za zaščito dece, ki se je vršil od 30. nov. do 1. dec. t. 1. v Beogradu je vsekakor dosegel svoj smoter. Eno pa je jasno, to, da je vprašanje dečje zaščite v naši državi najvažnejše vprašanje in da morajo vsi, ki jim je poverjen kakršenkoli opravek z mladino, zastaviti vse svoje sile za čim pozitivnejšo rešitev tega perečega socialno-vzgojnega problema Jugoslavije. V podkrepitev te misli naj služi tale statistika, ki navaja samo malo resnice, navesti vso je nemogoče.
V Jugoslaviji umre letno približno 50.000 otrok. Po podatkih Saveza gradova kr. Jugoslavije je v njej na ulici 185.000 otrok, ki so nepreskrbljeni. Jugoslavija ima približno 4,700.000 otrok. Od teh otrok jih je potrebnih zdravniške zaščite 70 %! Po statistiki dr. Bogiča so najnujnejša živila pomanjkljiva in se zauživajo daleč pod normalo. Letno bi moral porabiti v naši državi vsak prebivalec povprečno 100 kg mesa, porabi pa ga samo 19 kg! Masti bi moral porabiti 25 kg, pa jo porabi samo 5'3 kg! Sladkorja 25 kg, porabi pa ga samo 7'3 kg! Leta 1930. je bilo v Beogradu minimalno potrošene hrane za 172.314 oseb. Prebivalstva pa je bilo takrat 226.065 oseb. Torej je manjkalo hrane za 53.615 oseb! Službena anketa je ugotovila, da je v Beogradu 6500 stanovanj, ki ne odgovarjajo osnovnim zahtevam higiene. Ugotovitve so bile naslednje: velika vlaga 48-3 % malo svetlobe 50'5%, slab material 87%, nehigiensko 69%, zanič stanovanja 915%; na eno stanovanje je prišlo 375 oseb, na enega stanovalca 5'05 m3, 82'8 % tuberkuloznih družin ima eno samo sobo, 14 % dve sobi, a samo 3'2% ima več sob. V 20% slučajih živi v enem prostoru 6—7 oseb z 2—3 male dece. 86 % tuberkuloznih stanuje v isti sobi z zdravimi otroki, 42'6% vseh prebivalcev spi na isti postelji z zdravimi! — V Beogradu se je povprečna življenjska starost znižala na 32'29 iet. Po posameznih poklicih je razdeljena takole: Industrijalci, bankirji, veletrgovci 58 let, advokati, zdravniki 53'5 let, državni uradniki 47 let, obrtniki od 33—21 let.
Naj h koncu omenim še, da so se udeležili kongresa iz Slovenije nekateri zastopniki naših humanih organizacij. Pisec teh vrstic se je udeležil kongresa kot zastopnik Pedagoškega kluba ljubljanske univerze.
0 W©V© LETO
•Vojko Jagodic.
t Dr. Tomaž Romih
V nedeljo 15. decembra t. 1. je umrl v Novem mestu za slovensko šolstvo pomemben mož, upokojeni ravnatelj meščanske šole v Krškem dr. Tomaž Romih. Rodil se je 18. decembra 1853. v Dobju pri Planini nad Sevnico. Osnovno šolo je dovršil v domači vasi. Nato je šel v celjsko gimnazijo. Po dovršitvi gimnazije ga je gnala »uka žeja« na vseučilišče v Gradec, kjer je končal filozofske študije. Toda veliko veselje in resnična skrb za slovensko šolstvo mu ni dopustila, da bi se posvetil karijeri srednješolskega profesorja, marveč je stopil v hospitacijo na vadnici mariborskega učiteljišča, kjer je pri učitelju Miklošiču hospitiral pol leta. Po tej hospitaciji, ki mu je odkrila mnogo lepot vzgajanja najmlajših, se je odločil 1876. za nastavnika deške osnovne šole v Ptuju, kjer je bil imenovan suplentom. Po zrelostnem izpitu, ki ga je položil naslednje leto na mariborskem učiteljišču in po usposobi j enostnem izpitu za osnovne šole se je že leto kasneje napotil v Gradec, kjer je 1. 1882. položil usposoblje-nostni izpit za meščanske šole. Nekaj let je učiteljeval v Ptuju, leta 1887., pa je postal stalni strokovni učitelj na deški meščanski šoli v Krškem. L. 1890. je na graškem vseučilišču napravil doktorat, po upokojitvi ravnatelja Lapajneja pa je prevzel leta 1906. vodstvo meščanske šole v Krškem. Na tej šoli je služboval do svoje upokojitve leta 1923.
Toda samo polovico njegovega dela bi omenili, če bi ostali samo pri tej nepopolni skici njegove življenjske poti do zasluženega pokoja. Ni bil samo šolnik z dušo in telesom, ni si zastavil samo naloge, žrtvovati vse, kar je mogoče za uspešen razvoj našega osnovnega in meščanskega šolstva; posvetil se je tudi drugim važnim vprašanjem, ki so v posredni ali neposredni, pa vendarle tesni in dosledni zvezi s šolstvom. Na vplivnih političnih mestih, ki mu jih je poverilo ljudstvo, je vedno vneto zagovarjal potrebe in pravice šolstva. 12 let je kot župan vodil krško občino in to v najtežjih vojnih časih. Ustanovil je občinsko hranilnico in občinsko bolnišnico. Ustanovitev teh dveh institucij je še danes za krški srez neprecenljivega pomena, saj je gospodarsko in zdravstveno stanje omenjenega sreza potrebno vse pozornosti. Zato se ga s hvaležnostjo spominjajo vsi njegovi bivši učenci, ki so postali dobri in skrbni gospodarji — vinogradniki in poljedelci. Mnogo zaslug ima tudi pri gradnji vodnjakov, pri ustanovitvi Sokola itd.
S tem požrtvovalnim delom, usmerjenim za splošno dobrobit in blaginjo svojih občanov od šolskih klopi do trdnih gospodarjev, si je pridobil edinstven ugled, pa tudi nepozaben spomin. To, da je bil odlikovan z redom sv. Save, da ga je meščanskošolsko učiteljstvo imenovalo častnim članom, da ga je krška občina izvolila častnim meščanom itd. je samo znak, da je bil osebnost, ki bo še dolgo vzgled in ponos njegovega ljudstva.
želita vsem čitateljem
uredništvo in uprava ,,Učiteljskega tovariša"
Splošne vesti
—	Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša,« izide zaradi božičnih praznikov šele v četrtek 2. januarja.
—	Onim tovarišem (-icam), ki žele nekaj dni božičnega odmora preživeti v Mariboru,
je na razpolago z vso oskrbo Učit. dom. Prijave na Učiteljski dom v Mariboru, Kosar-jeva 41.
—	Tečaj za pouk telovadbe za učiteljice narodnih šol. — Kraljevska banska uprava namerava prirediti od 2. do vštetega 7. januarja 1936. izpopolnjevalni tečaj za pouk telovadbe za učiteljice narodnih šol in to s posebnim ozirom na novi učni načrt, ki predpisuje 2 telovadni uri na teden. Tečaj se bo vršil le v primeru, če se priglasi najmanj 20 učiteljic, sprejelo pa se jih bo največ 30. Za učiteljice izven Ljubljane se bo poskrbelo za cenejšo skupno prehrano in stanovanje; te stroške plača vsaka tečajnica sama. Prijave za tečaj z natančnim naslovom naj se pošljejo nekolkovane prosvetnemu oddelku Kraljevske banske uprave najkasneje do 23. decembra. Pozneje dospele prijave se ne bodo upoštevale.
—	13.000 Din ni 1300 Din, kot je bilo navedeno v naslovu predavanja o naši Samopomoči. Za posmrtnino velja namreč prva številka. Pomota je nastala vsled nerodne tipkarjeve roke. Vsi, ki imate to predavanje v rokah, uvažujte to in popravite neljubo pomoto. Prosimo!
—	Učiteljski koledar JUU za 1936. leto
izide v založbi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja 1. januarja. Poleg koledarskega dela vsebuje vse poštne tarife, najnovejšo uredbo o osebnih in rodbinskih dokladah, nov učni načrt in program za osnovne šole, pravilnik o vršenju verske dolžnosti, cene prevoznih sredstev, razne statistike, podset-nik itd. Cena koledarju je določena na Din 12'-—. Tiskan bo v omejenem številu in se pošlje samo naročnikom proti povzetju. Eks-pedicijo izvrši knjigarna Toše Jovanoviča i Vujiča iz Beograda, Zeleni venac. Naročila sprejema Učiteljsko udruženje, Beograd, Kralja Milutina 66. Zaradi manjše poštnine in olajšanja ekspedicije se priporoča, da si učiteljstvo naroča koledar v skupinah.
— Poziv. Pozivamo bivše učiteljiščnike, gojence nedavno umrlega prof. Antona Gvaj-ca, da javijo svoja imena in bivališča upravi listov JUU.
PETDESETLETNICA NARODNE ŠOLE NA REKI NAD LAŠKIM.
Do leta 1885. so hodili otroci iz Reke in okolice v 7 km oddaljeni šoli v Laškem in pri Sv. Rupertu. Ker pa jih je le malo obiskovalo šolo, so prizadeti starši po dolgotrajnem prošnjarenju le dosegli, da je 1. 1883. višji deželni šolski svet v Gradcu dovolil ustanovitev enorazrednice pri Sv. Petru, ki je največja vas v Reški kotlini. Vsled zavlačevanja v to svrho sestavljenega kraj. šolskega sveta pa je bila šola otvorjena šele 16. novembra 1885. Prvi učitelj reške šole je bil Ignac Zupan, ki živi še danes kot upokojeni nadučitelj in bivši župan v Brežicah. Vsled naraščajočega števila otrok se je kmalu pokazala potreba po razširitvi šole v dvo-razrednico in je učitelj Jernej Troha. ki je sledil prvemu 1. 1888. izposloval, da se je 1. 1890. zgradilo novo šolsko poslopje z dvema učnima sobama.
Skromno samotari v zakotni dolinici reška šola že petdeset let. Večkrat je njeni luči zmanjkalo olja, da je brlela in pojemala v svoji zapuščenosti. Zelo lep pa je bil praznik njenega vstajenja. Proslava se je pričela v soboto s slovesno sv. mašo pri šentpeter-ski podružnici, v nedeljo popoldne pa je bila v šoli, okrašeni z mlaji in venci proslava, ki se je je z učenci vred udeležilo nad 200 vašča-nov. Po kratki proslavi zedinjenja je šolski upravitelj Jože Velkavrh otvoril slavje petdesetletnice in v slavnostnem govoru očrtal zgodovino reške šole in pozval vse navzoče starše k složnemu delu s šolo, ki bo le tako rodilo še lepše uspehe. Po govoru so učenci zapeli več domorodnih in tudi veselih pesmi, pri čemer so po svoje pomagali vsi navzoči. Za zaključek proslave je bilo vseh 120 učencev obdarovanih z oblačili, nabavljenimi z zbirko šol. upravitelja.
Bil je lep dan, ki bo ostal vsej dolini v trajnem spominu.	Jože Velkavrh.
o utiielfstvu, šali, pros^&ii in JUU
Z današnjo številko »Učiteljskega tovariša« uvajamo v našem stanovskem glasilu novo rubriko: »Listi o učiteljstvu, šoli, pro-sveti in JUU.« Ker je nemogoče, da bi moglo učiteljstvo citati vse liste, pa izidejo v nekaterih časopisih stvari, ki bi zanimale marsikaterega učitelja(ico) se je uredništvo odločilo priobčevati kratka opozorila na članke, dopise in notice, ki zadenejo učiteljstvo, šolo, prosveto in tudi našo organizacijo. Upamo, da bomo s tem ustregli čitateljem našega stanovskega glasila, a predvsem članstvu stanovske organizacije, ki bo s tem opozorjeno na mnoge zadeve, ki jih bodo več ali manj zanimale. Prepričani smo, da bodo tudi naša sreska društva našla mnogo gradiva, ker bodo zaradi opozorila v tej rubriki posegla po stvareh, ki jih bodo potem obravnavala na svojih društvenih zborovanjih. Tudi za obrambo učiteljskih in šolskih interesov bo ta rubrika zelo dobrodošla. — Uredništvo.
—1 »Mariborski večernik« z dne 14. t. m.
se zavzema v članku »Maribor v boju za prvi draginjski razred« za to, da bi prišlo to obmejno mesto, kjer so stanovanja kot živež vse prej kot poceni, v prvi draginjski razred.
—1 »Slovenski narod« od 13. t. m. objavlja članek o novem šolskem poslopju v Kranju.
—1 »Slovenec« z dne 15. t. m. ironizira v rubriki »Frtaučku Gustl« srbske liste, ki so ob primerjavi šolstva v južnih in severnih banovinah izrazili svojo bojazen, ker se rekru-tira mladi inteligenčni naraščaj predvsem iz Dravske in Savske banovine, ki ni tako državotvoren kot iz južnih krajev.
—1 »Slovenski narod« od 16. t. m. poroča iz Ormoža, da se je zavzelo slovensko učiteljstvo za izenačenje draginjskih razredov, češ da je učiteljstvo, ki ima otroke v mestu v šolah, mnogo na slabšem kot tovariši v mestu.
—1 »Slovenec« od 17. t. m. polemizira v članku »Slovenski učbeniki so separatizem« z »Jutrom« in »Mariborskim večernikom« o tem, kdo je kriv, da je prišlo do monopoli-zacije šolskih knjig.
—1 »Sodobnost« št. 11-12 se dotakne monopolizacije šolskih knjig v dveh člankih, v uvodniku »Dve, tri o .slovenoborcih'«, ki ga je napisal Ferdo Kozak in Ostrčevem
članku »Monopol šolskih knjig«. Tu se zavzema za decentralizacijo uprave. O šolskih knjigah — pravi — naj postanejo banovinski monopol. Navaja tudi podroben predlog za organizacijo izdajanja učnih knjig. Knjige naj bi sestavil odbor 10 članov, od katerih naj bi jih 5 imenovala vlada, 5 pa učiteljska organizacija.
—1 »Slovenec« od 18. XII. je pisal pod naslovom »Spomenica o šolskih knjigah« članek, kjer podaja informacije o delu posebnega odposlanstva iz Slovenije proti mono-poliziranju šolskih knjig. Deputacija je vložila posebno spomenico, katero so podpisali zbornica za TOI, Društvo tiskarnarjev za Slovenijo, JUU, sekcija za Dravsko banovino, Zveza grafičnih faktorjev, Delavska zbornica in Zveza društev »Šola in dom« v Ljubljani. Zadeva je bila nujna, ker poteče 15. jan. 1936. rok natečaja za srednješolske monopolske knjige.
V istem listu je navedena pod rubriko »Ljubljana« deputacija tudi imenoma, in sicer jo tvorijo dr. Lončar. Hrovatin in Kosem.
—1 »Slovenski narod« od 17. XII. 1935. piše o pomanjkanju učnih moči na šoli v Rajhenburgu, kjer je v nekaterih razredih do 70 učencev.
—1 V »Slovenskem učitelju« št. 11-12 govori Vojteh Čuš o šolah v Slovenskem Koro-tanu, ki so prave uničevalnice slovenstva na Koroškem. Etbin Boje nam pove, kako so si Poljaki ustanovili svoj šolski muzej. (Aktualno tudi za nas.)
—1 »Čas« je izdal tudi v ponatisu članek »Šolstvo na Holandskem«.
_1 »Mariborer Zeitung« z dne 18. XII.
zahteva naj se po šolah zaradi nalezljivih bolezni šolske sobe večkrat razkužijo.
—1 »Ujedinjeni železničar« z dne 15. XII. prinaša pod naslovom »Ljubljana in I. draginjski razred« komentar »Slovenca« h govoricam, da mislijo potisniti Ljubljano v II. ali celo v III. draginjski razred in izraža upanje, da se to ne zgodi.
Izrazit čut za ftanovfko čast vodi vsakega učitelja in učiteljico v stanovsko
organizacijo.

Naša gospodtarMU** or^aniscaci i a
HRANILNICA IN POSOJILNICA UČITELJSKEGA KONVIKTA V LJUBLJANI.
Ta važna gospodarsko-kreditna zadruga je ena najstarejših učiteljskih ustanov, kajti obstoja že 32 leti.
Kot denarni zavod, ki posluje tudi v teh kritičnih časih redno brez motenj, ne rabi reklame in je ne dela.
Nešteto tovarišev(ic) je že uživalo^ uživa in bo uživalo blagodat tega zavoda. Gotovo pa bi bila zadruga gospodarsko jačja, ko bi se vse učiteljstvo znašlo med njenim zadružnim članstvom, saj znaša zadružni prispevek le Din 12-50.
Resnica je tudi, da leže prihranki našega učiteljstva po drugih zavodih mrtvi, ko bi bili v učiteljskem likvidni. To dejstvo pove mnogo.
Denar je sveta vladar. Kakor je ta zadruga na eni strani za učiteljstvo kot posojilnica tudi socialna ustanova, bi morala biti na drugi strani predvsem hranilnica njegovih malih prihrankov. Tovariš(ica)! Ce si v srečnem položaju, daj svoj prihranek v svoj zavod. da bo lahko dobil tisti, ki ni vedno tako srečen in si mora včasih tudi izposoditi!
Učiteljski denar v učiteljske roke!
—g Za »Pestevškov kamen« Učit. doma v Mariboru sta darovala Joško Bizjak, šolski upravitelj v p., Ljubljana, Din 100.— in Lob-nik Franc, živinozdravnik. Gornji grad, Din 30.—. — Simon Vodenik, šol. upr. v p., Kranj, pa je daroval iz hvaležnosti do svojega učitelja, pokojnega dr. Janka Bezjaka Din 50.—. Vsem darovalcem iskrena zahvala! — M. Kožuh, blagajnik UD.
—g Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljani vabi na sestanek, ki se bo vršil dne 4. januarja 1936. ob pol 10. uri dopoldne v šoli na Cojzovem grabnu v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Poročila o delovanju zadruge. 2. Predavanje g. Cirile Štebijeve: »Učiteljica — središče izvenšolske izobrazbe kmetske žene.« 3. Smernice za nadalnje delo. — Vabimo vse tovarišice, naj se nam pridružijo. Zlasti po-verjenice posameznih srezov naj se po možnosti odzovejo. Uresničenje naših načrtov zavisi le od naše zavednosti. — Načelstvo.
—g Tovariši, učenci dragega nam in priljubljenega, nepozabnega, pokojnega dr. Janka Bezjaka, postavimo mu skromen spomenik s tem, da podarimo vsak po svojih močeh primeren znesek za »Bezjakov kamen« Učit. doma v Mariboru, kjer bo potem vklesano v spominsko ploščo njegovo ime kot veleza-služnega pedagoga in prijatelja učiteljstva. Prvi prispevek je že vposlal nekdanji njegov učenec, Simon Vodenik, šolski upravitelj v p. v Kranju. Zneske pošljite po poštni nakaznici ali pa po poštni položnici na ček. račun št. 13.874, Učiteljski dom v Mariboru. Vsak, tudi najskromnejši znesek bo dobrodošel. — M. Kožuh, blagajnik UD.
Mladinska matica
—mm Božična številka »Našega roda« je izšla. Ekspedicija se je izvršila povečini v ponedeljek in v torek. Šole, ki te številke še niso naročile, naj to čimprej store.
—mm Ženski svet prinaša v svoji zadnji številki oceno o knjigah Mladinske matice in lanskem letniku »Našega roda«. Med drugim piše tu Janez Rožencvet: »V osmem letniku »Kresnic« sta zbrala urednika več kot 30 zanimivih naravoslovnih, poljudnoznanstvenih in narodnopisnih črtic. Pri izbiri sta imela srečno roko in te »Kresnice« bodo s pridom izpopolnjevale šolsko znanje vedoželjne mladine. S »Pastirci« je Bevk vrsti svojih dosedanjih spisov dodal novo delo. Tudi to pot je ostal realist. Popisal je gmajno in pastirsko življenje, kakršno je, ter ni zašel v zlagano idilo. Stvarno nam prikazuje socialno
stran pastircev, najmlajših in najbolj zapuščenih proletarcev našega naroda, ne da bi v dober namen pretiraval ali cmeravo vzdihoval, ker pač ve, da je gola resnica najboljši pridigar. Psihološki motiv dejanja, zločinski naklep iz maščevalnosti je tako tipično otroški, da se bo skoro sleherni bralec domislil kakega podobnega primera iz lastnega življenja, ko se k sreči vendar ni zgodilo to, kar je iz maščevalnosti skoval. Zato je gotovo, da bodo »Pastirce« mladi in stari enako radi brali. Ostali dve knjigi kritik samo omenja. — Pri ocenjevanju lanskega letnika »Našega roda« navaja kritik dolgo vrsto sotrudnikov in dostavlja, da je to najbolj razširjen slovenski mladinski list, ki se je mladini zlasti priljubil, ker je ne pita dosti z osladnimi vzgojnimi storijami temveč ji prinaša bolj poučne in zanimive stvari.
IJčitelf&lci petvsM xh>or JUU
—pev Pevski tečaj Učiteljskega pevskega zbora mora vsled nepredvidenih ovir zaenkrat odpasti. Prihodnji tečaj se bo članstvu pravočasno naznanil. Pevci naj skladbe, ki jih imajo doma, pridno študirajo in obnavljajo, da bo tečaj, ki bo predvidoma kmalu, prinesel čim več koristi.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Stanovska mrganis-actfa JU^L iz Izvršnega odbora
Gospodinu
Ivanu Dimniku pretsedniku Jugosl. učiteljskog udruženja
Beograd
U ime JUU društva za srez velikogorički čast nam je izrabiti Vam svoju iskrenu i toplu zahvalnost na svemu što ste poduzeli u odbranu naših staleških prava. Vama kao i Vašim najbližim saradnicima za sve napore i žrtve na tom poslu svaka čast i naše ne-ograničeno poverenje.
Drugarski pozdrav.
Pretsednik: Petar Fakin.
Jugos 1o vens k o učiteljsko udruženje
Beograd
Skupljeno na glavnoj skupštini učiteljstvo sreza vukovarskog pozdravlja pretsed-nika i glavni odbor.
Depolo.
Gospodinu
Ivanu D imniku Pretsedniku Jug. učiteljskog udruženja
Beograd
U ime učitelja i učiteljica sreza gročan-skog izjavljujem Vam zahvalnost na moral-noj i materijalnoj zaštiti svega učiteljstva i molim Vas da istrajate u radu.
Izražavamo Vam puno poverenje i gotovost da se zajednički borimo.
Drugarski pozdrav. 12 - dec. - 1935 god.	Pretsednik društva:
Grocka	Miloš Danilčič.
Pretsedništvu Jugoslovenskog učit. udruženja
Beograd
Učiteljstvo sreza veliko goričkog sa svoje skupštine odaje svome vodstvu puno priznanje u borbi za naša staleška prava.
Pretsednik: Fakin.
Jugoslovenskom učit. udruženju
Beograd
Učitelji sreza splitskog sa svoje jesenske skupštine izražavaju puno priznanje i jednodušno poverenje pretsedniku Dimniku koji se odlučno nesebično izlaže u pravednoj stvari za učiteljska prava i interese kao i čelom izvršnom odboru i šalju drugarski pozdrav.
Pretsednik: Nikcla Marinkovič.
Ivanu Dimniku, pretsedniku jugosl. učiteljskog udruženja, Učiteljski dom
Beograd
F o č a
Učitelji sreza fočanskoga izražavaju Vam puno priznanje i jednodušno poverenje te šalju drugarski pozdrav.
Sarajevo	Potpretsednik:
Cerovič.
Jugoslovenskom učitelj s kom udruženju Izvršnom odboru
Beograd
Uprava Sekcije sa pažnjom prati rad Iz-vršnog odbora na čelu sa pretsjednikom Dimnikom. Sa radošču ističemo da je uložio sve svoje duševne i fizičke snage u odbranu interesa članova i organizacije. Bez kolebanja i bez uzmicanja vršio je svoju tešku dužnost na opšte zadovoljstvo svih iskrenih prijatelja organizacije ne obziruči se na posledice, svjestan da vrši časno djelo na mjestu, na koje je došao jednodušnim povjerenjem cje-lokupnog članstva. Uvjereni smo, da neče stati, več započeto djelo nastaviti sa istim elanom i puno volje. Uprava vam toplo zahvaljuje i izrazuje puno povjerenje.
Drugarski vas pozdravljamo,
Pretsjednik: S. Bilčar.
Jugoslovenskom učitelj s kom udruženju
Beograd
Povodom primljene vesti o podizanju op-tužbe protivu drugova Dimnika u Kumelja, koji su u svojoj akciji izvršavali samo volju članstva, na sednici učiteljskog udruženja za 6rez ohridsko-struški održatoj 20-XI-1935 g. u Struzi, zbor je jednodušno odao priznanje svome vrhovnom pretsedniku i drugu Kume-Iju, na njihovom držanju povodom donete Uredbe o smanjenju prinadležnosti, želeči im istrajnost u svakom poduhvatu na visokoj zaštiti naših skromnih, ali opravdanih želja.
U to ime pozdravljamo našeg pretsed-nika i druga Kumelja, uveravajuči ih da je sa njima celokupno učiteljstvo.
Sekretar:	Pretsednik:
St. Popovič, uč.	Rad. Selakovič.
Gosp.
Ivanu Dimniku i ostalim članovima Izvršnog odbora
Beograd
Na osnovu odluke sreske učiteljske skupštine učitelja sreza Ramskog od 13 novembra 1935 god., na kojoj je učiteljstvo upo-znato sa Vašim energičnim zauzimanjem za učiteljski stalež i njegova prava, te sa nepri-jatnostima koje ste imali i imate zbog ne-odstupnosti i staleške odlučnosti u tom za-uzimanju, — čast mi je, Gospodine pretsed-niče, da Vam, u ime učitelja sreza Ramskog i u ime svoje, odam puno priznanje na sve-snoj požrtvovanosti u borbi da se učitelj-skom, pa i čelom činovničkom staležu po-vrate njegova osnovna prava — prava na pri-stojnu nagradu za naporan i pun odgovornosti rad.
24 nov. 1935 g.. Rabrovo
U ime Sreskog učit. udruženja — V. Gradište Pretsednik: Drag. Maj-kovic.
Pretsedniku Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, Dimniku Gospič	Beograd
Borca za Učiteljska prava kao i celi izvršni odbor pozdravlja učiteljstvo Like za srezove Gospič, Gračac, Perušič.
Pretsednik: Golač
Iz društev:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ-GRADEC je zborovalo v soboto, dne 7. decembra 1935. v Slovenjgradcu.
Od 48 članov-ic je bilo navzočih 29 t. j. 60,4%.
Predsednik tov. Kopač Leopold je pozdravil zbrano učiteljstvo in takoj prešel na dnevni red. Zapisnik je bil po prečutanju — odobren. Tajnik tov. Iglar Raj ko je nato poročal o došlih dopisih.
Soglasno se je obsojal izpad predsednika zagrebškega učit. društva Milojeviča na predsednika JUU tov. Dimnika in sklenilo zahtevati uvedbo postopka pred častnim razsodiščem proti prvemu.
Z zadovoljstvom je navzoče učiteljstvo sprejelo vest, da je ustavljeno sodno postopanje proti predsedniku JUU tov. Dimniku, ko se je — vezan na svoj položaj — potezal za interese učiteljstva, šole in narodne pro-svete.
Ker more znižati članarino le glavna skupščina, vztraja sresko društvo z dosedanjimi prispevki do konca letošnjega upravnega leta.
Sledil je referat tov. Cilenška »Psihologija in etika tekme«, nakar je tov. tajnik še poročal o delovanju »Učiteljske tiskarne« in njenem pomenu za naš stan.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v soboto 8. februarja 1936.
Kopač Leopold, preds. Iglar Rajko tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 14. XII. 1935. v Žužemberku. Po otvoritvi in pozdravih je tov. predsednik poročal o položaju v organizaciji, kar je članstvo z zanimanjem in odobravanjem poslušalo. Po vsestranskem razmotrivanju in razgovorih so se sprejeli na zborovanju sledeči skepi:
1.	Tov. Dimniku izrekamo za njegovo delo v učiteljski organizaciji, za zboljšanje našega gmotnega položaja popolno zaupanje; proti tov. Milojeviču pa se naj uvede častno razsodišče.
2.	Udeležba pri društvenih zborovanjih mora biti obvezna za vse članstvo. Saj so zborovanja ona torišča, kjer se izmenjavajo naše misli, kjer krepimo našo notranjo moč, ki je v sedanjih razmerah tako zelo potrebna. — Oni, ki plačujejo le članarino, še ne morejo biti pravi in resnični člani organizacije.
3.	Na enorazrednice naj se nastavljajo predvsem moške učne moči. Predhodno pa mora biti preskrbljeno za stanu in delu primerno stanovanje in hrano. — Kjer tega ni, naj se take šole ne otvarjajo.
4.	Ker so v krajih, ki so daleč od mest in železnice, življenjske potrebščine v trgovini, obleka, obutev, zdravljenje, šolanje otrok i. dr. veliko dražje kot na banovinskih sedežih in v drugih mestih, zato naj se odpravijo oziroma izenačijo draginjski razredi. — Pri sestavi bodočega uradniškega zakona naj se upoštevajo le fiksni prejemki, izenačeni za vso državo.
__ Nato je predaval tov. Perko o telovadbi in športu na osnovni šoli. Povedal je mrtogo zanimivega ter podal marsikako lepo in koristno misel. Po referatu se je razvila prav živahna debata v katero so posegli zlasti vsi telovadci in športniki obojega spola. Tov. Per-ku za njegov trud irx lepo predavanje najlepša hvala!
Nato je učiteljstvo ponovno vsestransko razmotrivalo o problemu novih šolskih čitank ter sprejelo sledečo resolucijo:
Učiteljsko društvo v Žužemberku se soglasno izjavlja in sicer iz kulturnega in gospo-garskega stališča
1. proti dozdaj še nepreklicani nameri, da se monopolizira šolske učbenike, in apelira na sekcijo JUU v Ljubljani, da ponovno skuša v stiku z ostalimi sekcijami in drugimi kulturnimi ustanovami izposlovati razveljavljenje ministrskega konkurza za izdajo učbenikov pod ON. br. 1801 od 15. II. 1935.
2.	da se ne izdela, ako obvelja načrt ožje ankete za sestavo novih čitank, kakor je bil objavljen v »Učit. tovarišu« od 7. nov. 1935., za nižje organizirane šole posebnih čitank ampak, da se razen za elementarni razred, izdela po snovi iz predvidenih čitank za II., III. in IV. razred osnovne šole, v skrčenj a vendar strnjenost upoštevajoči obliki, eno samo čitanko za osnovno šolo, iz predvidenih dveh čitank za I., II., III. in IV. razred viš. nar. šole, pa eno samo za vso viš. nar. šolo nižje organiziranih šol. S tem bi bila olajšana tudi tehnična stran in ugodno rešena denarna plat takih čitank.
3.	Čitanke, ki naj bi upoštevale predvsem vzgojno-beletristično vsebino, naj bi ne stale več kot 15 Din.
4.	Čitanke za srbohrvatski jezik naj bi, kakor doslej, bile samostojne, po> možnosti ena za nižje organizirane in dve za višje org. šole, izdelane po najboljših načelih jezikovnega pouka in strnjenega dela v smislu predvidenih čitank za slovenski narodni jezik vsebujoč tudi najglavnejši pravopis in slovniške vežbe (n. pr. Rupel: Srbohrvatska vadnica za srednje šole).
Prihodnje zborovanje se bo vršilo meseca marca 1936.
F. Mervar, preds. Rafaela Hrovatova, tajnica.
+ Popravek k poročilu učiteljskega zborovanja, ki se je vršilo dne 7. decembra v Krškem. Pri blagajniškem poročilu so nekatere netočnosti. Ni res, da je predlagal tov. podpredsednik, da se članstvu zniža članarina mesečno za 1 Din. Res pa je, da je omenjeni predlog stavil tov. Mikulič. Netočno' in pomanjkljivo je poročilo v odstavku »Tov. Bra-tok je predlagal, naj se fond za predavatelje zviša, kar pa ni bilo odobreno ...« Res je, da se nisem strinjal s proračunsko postavko, za predavatelje v iznosu 400 Din. To pa zaradi tega ne, ker si je društvo osvojilo, da povabi našega vodilnega pedagoga g. prof. Avgusta Šiliha iz Maribora kot predavatelja na eno naših naslednjih zborovanj. Po kratki debati je bil osvojen predlog, naj se fond za predavatelje zviša na ta način, da je stavil nek tovariš dodatni predlog, da se bo ta postavka po potrebi zvišala iz postavke nepredvidenih stroškov, kar je članstvo soglasno odobrilo. Dalje ni res, da je bil sklep, da bomo zborovali meseca marca, pač pa se je sklenilo, da bomo zborovali meseca februarja v Krškem.
Bratok Rudolf s. r.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠKOFJI LOKI je zborovalo v soboto 7. decembra v Škofji Loki. Zborovalce, 42 po številu, je pozdravil uvodoma predsednik tov. Vojteh De-beljak, imenoma še posebej predavatelja prof. g. dr. Pavla Blaznika, šolskega nadzornika tov. Zahrastnika, upravitelja melščanske šole 'g. Sovreta z nastavniki, umetnostnega zgodovinarja in kapelana g. Veiderja, ter na zborovanju prvič navzoče tov. Vidmarja, Čeponovo, Verhovčevo in Veljkovičevo.
Prvi del zborovanja je zavzelo izredno zanimivo in izvrstno podano predavanje g. prof. Blaznika, ki je v kronološkem redu podal razvoj loškega gospodstva, njega faze, kolonizacijski sistem in gospodarsko upravo, do leta 1803., ko je oblast loških škofov prenehala in z njo tudi važnost Škofje Loke, ki ji je pričel prednjačiti sosednji Kranj.
Situacijsko poročilo tov, Debeljaka je obsegalo vse one elemente, ki zadevajo našo prosveto, šolo in stan. Opisal je dogodke docela po vrstnem redu, prikazujoč stanje tako, kakršno je, brez olepšavanj.
O gospodarstvu je govoril tov. podpredsednik Kokalj, ki je v stvarno zelo utemeljenih izvajanjih naglasil važnost stanovskih gospodarskih ustanov, zlasti Učiteljke tiskarne, ki mora dobiti v našem okraju še več zadružnikov.
Tajniško poročilo tov. Košce se je omejilo na razne razpise, okrožnice in aktualna vprašanja, deloma splošnega, deloma krajevnega značaja.
Sprejeti so bili naslednji predlogi; J
1.	posebnega odbora za ¡Sestavo novih či->tank se ne bo volilo, ker ima učiteljstvo polno
zaupanje do širšega in ožjega odbora JUU, ki v tem pogledu že deluje;
2.	glede na okrožnico Učiteljske tiskarne, je bila sprejeta samo prva točka, ki govori, naj postane podjetje absolutno konkurenčno, ostali dve točki sta bili odklonjeni z motivacijo, ki so bile sporočene UT posebej;
3.	sekcija JUU naj se zavzame, da bodo dobivale okrajne učiteljske knjižnice subvencije. ki bodo omogočale, da bodo knjižnice na taki višini, da bo učiteljstvo rado posegalo po njih izdanjih.
4.	Članarina ostane do banovinske skupščine neizpremenjena. potem pa se bo določila po sklepih tega foruma.
5.	Učiteljstvo obsoja izpad g. Milojeviča na zborovanju zagrebškega društva Jedinstvo, izreka tov. Dimniku neomajno zaupanje in zahvalo, s pozivom, da vztraja na začrtani poti dalje. Zadeva naj se razčisti pred stanovskim razsodiščem.
6.	»Popotnik« naj izhaja v neokrnjenem obsegu, ker je ta naš list tako rekoč edino pedagoško glasilo, do katerega učiteljstvo še more in edina opora v njegovem stremljenju po pedagoško-vzgojni naobrazbi.
7.	Učiteljskemu domu v Ljubljani se dovoli brezobrestno posojilo v znesku 1000 Din.
8.	Učiteljstvo se bo odslej obveščalo o važnejših dogodkih s prepisi okrožnic JUU in to deljeno po okrožjih: Selška, Poljanska dolina in Sorsko polje.
9.	Prosvetni oddelek sreske izpostave v Škofji Loki se naprosi, da podvzame vse korake, ki se mu vidijo umestni, da pride škofjeloški okraj do svoje okrajne učiteljske knjižnice.
pomoč tako svoje moralne, kakor intelektualne zmožnosti, varujoč vsekdar čast in dostojanstvo poklica in stanu, ie predsednik po dobrih treh urah uspešnega dela, zborovanje zaključil.
Vojteh Debeljak, preds. Fran jo Košca, ta j.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU
je zborovalo 4. decembra v Celju. Navzočih je bilo 189 članov, to je 92,64%.
V	začetku zborovanja apelira tov. preds. Roš, naj se članstvo oklene organizacije, ki nam je zlasti v tem času nadvse potrebna. Spominja se smrti vzornega pok. tov. Karla Pe-stevška, ki je bil velika osebnost v učiteljskih vrstah, ter izreka v imenu vsega članstva so-žalje tov. nadz. Pestevšku.
Po poročilu o sedanji situaciji v organizaciji se obravnavajo došli dopisi.
Tov. preds. otvarja vprašanje obračuni za preteklo poslovno leto in vprašanje novega proračuna ter poroča v zvezi s tem, da je sklenil upravni odbor znižati članarino za 1 Din mesečno.
Tov. Jankovičeva podaja poročilo nadzornega odbora glede obračuna za poslovno leto 1934/35 in predlaga razrešnico za tov. blagajnika. Tov. predsednik daje na glasovanje ab-solutorij delu upravnega odbora in še posebej blagajniškega, kar se sprejme soglasno.
Tov. Zdolšek čita s pojasnili posamezne postavke proračuna za tekoče leto.
Knjižničar tov. Gobec predlaga, da se dodatek za društveno knjižnico ne zniža.
Tov. preds. daje na glasovanje predlog glede znižanja članarine, s čimer bii se okrnila postavka za knjižnico.
Tov. Zupančičeva predlaga, naj se članarina ne zniža v škodo knjižnice. K temu predlogu se oglasi še tov. Dolinar.
Tov. preds. pojasnjuje, da je upravni odbor hotel ustreči želji članstva glede znižanja članarine. Nato daje tov. preds. na glasovanje oba predloga. Pred glasovanjem prosi tov. Gosak še za pojasnila glede plačevanja članarine in izstopa 3 članov iz materialnih razlogov.
Sprejet je bil predlog, da ostane ista članarina, postavka za knjižnico pa se zopet zviša.
Članstvo je sprejelo proračun z ozirom na društvo, ki mu je drago, ter pripominja, da ga noče in ne more okrniti v škodo knjižnice, iz katere si izposoja članstvo razna znanstvena dela, ki si jih ne more samo nabaviti. Pričakujemo pa uvidevnosti s strani sekcije, ki naj zniža postavke tam, kjer niso za obrambo naših važnih interesov neobhodno potrebne.
Po odmoru pozdravlja tov. predsednik novodošlega g. sreskega načelnika dr. Zobca z željo, da bi podpiral težnje učiteljstva.
V	lepem in iskrenem govoru vzpodbuja g. sreski načelnik članstvo k težavnemu delu, zagotavljajoč mu vso svojo podporo.
Prehaja se k nadaljnjemu dnevnemu redu. Tov. Pogačnik poroča o Učiteljski tiskarni, prikazuje njen delokrog in vabi članstvo k pristopu.
Nato prečita tov. Hanjšek predloge radovljiškega učit. društva glede soudeležbe učiteljstva pri Učiteljski tiskarni.
Sledil je aktualen referat tov. preds. Roša: O šolskih knjigah.
Za stvarno zajeto snov in zanimiva izvajanja se je zahvalil predavatelju tov. nadz! Pestevšek.
Tov. Gobec poroča o delovanju knjižnice. Tov. Zupančičevi in Jurjevčičevi ter tov. Gobcu hvala za trud pri knjižnici.
Končno se formira še gospodarski odsek, v katerega se izvolijo: Za Učiteljsko tiskarno: tov. Pogačnik; za kreditno zadrugo: tov. Žemljic in Vogler; za socialne ustanove: tov. Vo-lavšek in Gerlanc; za zadrugo Dom učiteljic: tov. Wudlerjeva.
Fran Roš, preds.	Milena Žagar, tajnica.
h JUU SRESKO DRUŠTVO D. LENDAVA je zborovalo 7. decembra v Dol. Lendavi, kjer je bilo navzočih 46 članov ali 45%.
Predsednik je otvoril zborovanje s pozdravom na članstvo, ki se je kljub slabemu vremenu udeležilo v tolikem številu zborovanja. Čestital, je k poroki tov. Bojčevi in tov. Prinčiču in pozdravil novinko tov. Klunovo iz Gaberja. Nato je v enournem govoru izčrpno poročal o vseh perečih vprašanjih, ki zanimajo učiteljstvo.
Za njim je podal svoje poročilo tov. blagajnik, ki je opominjal člane, ki neredno plačujejo oz. imajo še velike zaostanke na lanski članarini, radi česar dolgujemo še večjo vsoto sekciji.
Poročilo gosp. odseka. Odsek je imel svojo sejo, kjer je stavil sledeče predloge, ki so bili na zborovanju sprejeti.
1.	Vsi nečlani društva, ki dolgujejo na članarini in se kljub ponovnemu opominu niso odzvali, se predajo odvetniku, ki jih iztirja.
2.	Sekciji naj se sporoči, da naj upošteva naše predloge o znižanju članarine na prih. banovinski skupščini.
3.	Po dolgi debati se je sprejel predlog, da naj oni člani, ki dolgujejo na članarini za 1. 1934-35 poravnajo članarino do 5. I. 1936., sicer se jih bo poimenoma objavilo v »Učit. tovarišu«.
Tov. Križman iz Dol. Bistrice je imel referat: O podrobnih učnih načrtih. Tov. predavatelj, ki je znan zagovornik moderne šole je v lepem predavanju očrtal smiselne sestavljanje učnih načrtov. Poudarjal je. da mora biti načrt maksimalen, pregleden, domoroden in krajevnim razmeram prikladen. Med članstvom je krožil 1 primerek uč. načrta za osnovno šolo. Njegovo predavanje je bilo zanimivo in ob koncu aplavdirano. K besedi sc je oglasil tov. Majhen, ki je opozarjal na medsebojne dogovore pri sestavi uč. načrtov v posameznih razredih in o priložnostnem pouku. Nato se je oglasil še tov. preds. Peternel.
Dopisi so radi daljšega poročila predsednika odpadli.
Zadeva obrtno - nadaljev. šolstva ;e bila likvidirana z zaupnico društveni upravi.
Članstvo dolnjelendavskega društva obsoja tov. Milojeviča zaradi napadov na tov. Ivana Dimnika ter zahteva, da se ga stavi pred častno razsodišče.
Naše društvo povrne I. O. 3,50 Din za tiskovine, razposlane društvu ob priliki naše akcije za zboljšanje našega materialnega stanja.
Prihodnje zborovanje bo v marcu v Beltincih.
Ludvik Peternel, preds. Stanko Skočir, taj.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—.
Snossemsli-o šolstvo in učiteljstvo fr. p. zajec
Zimsko perilo
v veliki izbiri in
po zelo nizkih cenah priporoča tvrdka_
tgn. Zargi, Ljubljana
*	VIŠJI UČITELJSKI TEČAJI NA POLJSKEM. V preobilnem šolskem in izven-šolskem delu je potrebno, da ima učitelj tudi čas za svoj lastni študij. Zato je ustanovilo Udruženje poljskega učiteljstva višje dopi-sovalne tečaje, da zamore dovršiti vsak član po treh letih višji učiteljski tečaj. Ze v minulem letu je imelo to udruženje na teh tečajih okrog 1500 slušateljev. Tečaji obstojajo v Krakovu, Lublinu, Lvovu, Poznanju, Varšavi in v Vilni. Predavanja se vršijo različno: V Krakovu — zgodovina; Lvovu — matematika; Lublin — poljski jezik, telesna vzgoja; Poznanj — zemljepis; Varšava — zgodovina, poljski jezik, zemljepis, matematika, prirodo-pis, telesna vzgoja, fizika, petje, risanje, ročna dela. Vilno — zgodovina. Na te tečaje se sprejemajo učitelji(ce), ki imajo že praktični učiteljski izpit.
*	SVETOVNI KONGRES PEDAGOGOV V OKSFORDU. V Oksfordu, je v letošnjih počitnicah zboroval kongres treh velikih federacij in sicer: Mednarodne federacije učiteljskih udruženj, Mednarodne zveze srednjih šol in mednarodnih pedagoških udruženj. Na kongresu je zborovalo približno 3000 delegatov iz vs§ga sveta. — Na tem "borovanju šo referirali prof. Brovn'a (Anglija), p. Delmas'a (Francija), dr. A. Jakiel (Poljska) in prof. Boescha (Švica), Pripominja se, da so do sedaj prednjačili na teh kongresih Nemci in Angleži. Letos je vodil kongres Poljak dr. A. Jakiel. — Prihodnji kongres se bo vršil najbrže v Ljubljani.
*	SESTANEK SLOVANSKIH UČITELJEV. Delegati pedagoških udruženj slovanskih držav Oksfordskega sestanka, so se sestali v Londonu. Govorili so o spravi med Slovani. V odbor so bili izvoljeni: Bolgarija — prof. dr. Neguntzof; Češkoslovaška — p. Vlasak; Jugoslavija — V. Srnic; Poljska — dr. A. Jakiel; katerega so izvolili za generalnega tajnika te federacije. Komite bo zboroval meseca novembra v Pragi. Sklep zborovanja je izdajati časopis »O pedagoškem gibanju v slovanskih pokrajinah«, »Zgodovino slovanske pedagogike« pa v tujih jezikih. Če-
škoslovaško in Bolgarsko učiteljstvo je pod-vzelo vse korake, da bi se k temu udruženju pritegnilo tudi sovjetsko učiteljstvo.
* SCHOOL LIFE 187, 211, 1935. Ta osred-ni vestnik ameriške pedagogike državnih uradov washingtonske »School Life« je priobčil 2 razpravi o pripravah VI. mednarodnega kongresa trgovskih šol pod naslovom »TO Czechoslovakia«. V njem piše: »Zvezne države bodo uradno zastopane pri VI. mednarodnem kongresu trgovskega šolstva, ki se bo vršil v Pragi od 2. do 6. septembra 1935. Dvanajst delegatov, ki bodo zastopali Združene države bo določilo zunanje ministrstvo na predlog trgovskega ministra. Namen kongresa je navezati stike z voditelji trgovskega šolstva raznih držav, posebno pa z vladnimi krogi, univerzami in učiteljstvom, da bi se tako porazgovorili o metodah in smereh trgovskega šolstva. V zvezi s kongresom se bo izvršilo tudi štirinajstdnevno potovanje po mestih in centrih trgovskega šolstva.«
Novosti
na Unfšžn&m irg*J
—k Obrtniški propagandni adresar, Glavni odbor za obrtniški teden v Ljubljani (od 1. do 8. dec.) je povodom svoje propagandne prireditve izdal propagandni obrtniški adresar v 60.000 izvodih in ga razposlal brezplačno po vsej banovini. Ta adresar naj pripomore h kolektivni reklami in propagandi za domače obrtniške izdelke. — V tem adresarju so navedene prav vse obrti in naslovi posameznih tvrdk in bo ta brošura služila ne le za reklamo marveč tudi za priročnik, ki nam nezmotljivo pove, katere obrti so v posameznih krajih zastopane.
—k Politični samouk. Izšla je druga številka z naslovom »Življenje in politika«. Posamezni zvezek 6tane 1 Din. Naročnina letno Din 20.—. Izhaja 14 - dnevno. Naslov: Sarajevo. Kralja Aleksandra ul. 53.
izpniin optik Ljubljana, Stat i trg 9
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fo-to-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
mM imn. orani
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
flare rimske
DENARJE
in druge zgodovinske predmete kupi za svoje zkirke
H U Z i J V KAMNIKU
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNE«
reglstrovane zadruge z omcj. zaveze
L i u b i i a n a
Frančiškanska ulica št. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točnal
PODRUŽNICA MARIBOR, palala banovinsne hranilnice
mmmm
2353535348232348482348232301530101530002022302020202