K problematiki palatalizacije velarov v stari frizijscini
Luka Repanšek
Cobiss 1.01
Ključne besede: stara frizijščina, stara angleščina, palatalizacija
1	Refleks /ts/ v sodobni zahodni frizijščini, tj. /tsj/, je v slovnicah obravnavan kot fonemsko zaporedje!
2	V članku bodo uporabljeni standardizirani zapisi s (ts) za /te/, (dz) za /^/ ter (i) oz. (j) (na besednem vzglasju) za /j/.
m
hH
Opdroegen oan Rolf H. Bremmer, jr., myn learaar Aldfrysk
Osnovni namen članka je celostna predstavitev starofrizijske palatalizacije podedovanih velarov *k, *g in *y, pri čemer se posebna pozornost posveča problematičnim mestom, ki izkazujejo njen izostanek.
Z >
O
Remarks on the palatalization of velars in Old Frisian	hJ
This paper provides a comprehensive account of Old Frisian palatalization of
the inherited velars *k, *g, and *y. In addition, it addresses the specific prob-	®
lem of the frequent failure of velars to palatalize.	h^
Key words: Old Frisian, Old English, palatalization	^
N
H
0 Uvod
Na podlagi posameznih narečij stare frizijščine in sodobne severne otoške frizijšči-ne je na prafrizijsko obdobje mogoče projicirati obstoj vsaj treh palatalov: *c, *j in *j. Od teh sta prva dva najverjetneje že v starofrizijskem obdobju razpadla v dvofo-nemski zaporedji /te/ ter /&/, ki se v sodobni frizijščini odražata poenostavljeni v /s/ oz. /z/ ali /d/, v prvem primeru zahodna frizijščina ohranja tudi afrikato1 (odvisno tudi od pozicije znotraj besede; prim. sat. setel 'kotel', zfriz. tsjettel 'isto' ~ stfriz. tsetel, zfriz. brutsen 'zlomljen' ~ stfriz. britsen, zfriz. lizze 'ležati', sfriz. lade 'isto' ~ stfriz. lidza). Zapisovalni uzus v starofrizijskih virih ni ustaljen: /te/ dobimo zapisan kot (sz, ts, tz, z, st, sth, zt, th, thz, sk), /&/ kot (dz, ds, dsz, z, zi, s), /j/ kot (i, j), v vzglasju (i, j, g).2 Tako di- kot monografi so lahko opremljeni z najverjetneje le pisnim (i) (thindz(i)a 'zdeti se', rets(i)a 'seči'). Pfriz. *c in *j sta preko asibilacije palataliziranih *k' in *g'nastala iz pgerm. *k ter *g, pri čemer se je zveneči velar

Z
(< pide. *gh, k) vsaj v stari frizijščini (ter stari angleščini)3 kot zapornik ohranil le v položaju za nazalom (*yg) in v geminati *gg < pgerm. *g pred */'. V ostalih položa-N jih torej refleksa palataliziranega *g' v stari frizijščini ne pričakujemo, pač pa je na 1 teh mestih pričakovan refleks palataliziranega zvenečega velarnega pripornika *y, ^ ki je že zgodaj sovpadel z /j/ < pgerm. *j (prim. zamenljiva grafema v stfriz. ger ~ O jer 'leto' < *je'ran, (nige) za nije (Ded k ni 'nov' < *niui < *neujaz), wiges (Red k S wei 'pot') = weies < *ueyxs).
L	Zanesljivih znakov o palatalizaciji nezvenečega velarnega pripornika /x/ <
0	pgerm. *x v predkonzonantnem položaju in v izglasju ni. Glagolska oblika siucht v 'vidi' (3. ed. sed.) < pgerm. *sexipi (> *sixipi), ki je iz podedovane oblike *sixip po
sinkopi nastala z lomitvijo sprednjega i v položaju pred pokritim velarnim priporni-
kom (i > iu, io /_xC), je lahko zavajajoča, saj je bil nezveneči velarni pripornik
po lenizaciji medglasnega *x > pfriz. *h analoško restituiran.4 Njegova kvaliteta Z vsekakor ni bila palatalna, saj do lomljenja prihaja le v izrazito velarnem okolju A (prim. stfriz. kniucht 'sluga' < *knextaz, fiuchta 'bojevati se' < *fextanan). Ijevska P nomina abstracta plicht 'dolžnost' < *plextiz, wicht 'teža' < *uextiz, ki prav tako
1	ne izkazujejo lomljenja (**pliucht, **wiucht), sicer kažejo na palatalno kvaliteto S soglasniške skupine, ki je lahko posledica sledečega sprednjega *i, vendar gre v tem ^ primeru najverjetneje za regresivno asimilacijo.5
1	Pri obravnavi starofrizijske in staroangleške palatalizacije velarov se
7 ne upošteva terminološko razlikovanje med palatalizacijo in jotacijo,6 saj gre
•	znotrajsistemsko v primerih, ko je povzročitelj palatalizacije sledeči *j, za identičen
1	proces kot v primerih, ko je povzročitelj sprednji samoglasnik. V primeru *j namreč
•	ne prihaja do absorpcije povzročitelja fonetične spremembe, temveč je *j enako kot
2	*i pozneje podvržen sinkopi.
Enotnega mnenja o tem, ali je bil pgerm. zveneči velar pripornik ali je prešel v zaporniško vrsto, ni. Na podlagi sodobne zahodne frizijščine, v kateri je distribucija zvenečega velarnega pripornika omejena na medglasje, se sklepa, da je bilo stanje v stari frizijščini enako in da gre za arhaizem. Vendar je pri tem treba upoštevati dejstvo, da tudi srednja angleščina (oz. že pozna stara angleščina) v vzglasju pozna le zaporniško artikulacijo, a je na staroangleško stanje vendarle treba projicirati priporniško. Glede na dejstvo, da je refleks palataliziranega vzglasnega zvenečega velara v stari frizijščini vselej *j, je verjetneje, da je vsaj še za prafrizijsko obdobje treba predpostaviti priporniško artikulacijo *y.
Lenizacijo medglasnega *x je treba predpostaviti na podlagi kontrahiranih oblik tipa siä 'videti' < *se-an < *sehan < pgerm. *sexuanan.
Za raziskovanje uporabni pragermanski glagol *hlaxjanan 'smejati se' se v frizijščini ne ohranja in torej obnašanja *x pred *j ni mogoče z gotovostjo predvideti. V stari angleščini je skupina vsaj v času lomljenja še velarna, stang. hlehhan/hlihhan 'smejati se' < (preglas) *hlexx(j)anl*hliexx(j)an < (lomitev) *hlxaxxjan < (prednjenje *a) *hlxxxjan (oblike za poševnico so zahodnosaške).
V primerjavi s slovanščino, kjer je to potrebno, saj jotacija in palatalizacija nista v neposredni povezavi, temveč je jotacijo treba razumeti v kontekstu zakona odprtega zloga (v slovanščini v primeru *j namreč vedno pride do absorpcije).
6

1 Palatalizacija v vzglasju
Nezveneči velami zapornik *k je palataliziran pred vsemi sprednjimi samoglasniki ® (tudi če so prvi del diftongov), ki so v jeziku obstajali po procesu ustalitve pgerm. ,!., *e' v poziciji sprednjega odprtega ter vzporednem prednjenju kratkega *a >	^
stfriz. tsivia 'prepirati se' < kiböjanan, tsive 'prepir', tserl 'mož' < *k'erl, *tsin'' ^ *'brada' < *k'innu < *ken(n)uz, tsiäke 'lice' < *k'eukx, tsize^ 'sir' < *k'^si ^ lat. ^ cäseus, tsetel 'kotel' < *k'xtil < *katilaz ^ lat. catillus (stang. cytel)9, tser(e)ke^° ^ 'cerkev' < *k'irikx < *kirikön (stang. cirice), tselk 'kelih, čaša' < *k'xlik ^ lat. calicem (stang. celc). Vzporedna oblika kiäsa 'izbrati' k tsiäza 'isto' < *k'eusan 'isto' ima refleks nepalataliziranega velara najverjetneje analoško uveden po oblikah, v katerih je *k stal v okolju, kjer do palatalizacije ni prišlo, npr. 3. ed. pret. ^ käs < *kaus, mn. pret. keren < *kurun," pret. del. *kurina- > keren (AFG § 133). ^ Podobno velja za stfriz. kerva (3. ed. sed. kerft) 'rezati' za pričakovano **tserva, **tserft (stang. ceorfan, cearf) < *kerbanan, *karb po mn. pret. *kurvun in pret. del. korven, k čemur prim. identično stanje v srang. kerven, ang. carve /'ka:v/ ^ stang. curfon, gecorfen).
Ob možnosti, da je i v zapisu tsiäza grafični in gre pravzaprav za obliko [caza], se pojavlja vprašanje, ali ni povzročitelj palatalizacije v tem primeru morda *j, in s tem tudi vprašanje medsebojne relativnokronološke umestitve palatalizacije ® in internofrizijskega razvoja pgerm. diftonga *eu. Vendar je prav na podlagi analo-ške oblike kiäsa mogoče sklepati, da je palatalizacija *k še iz časa pred prehodom ^ padajočega diftonga *eu > *eo v rastoči diftong *jä (preko io, ia po naraščajoči ^ disimilaciji), saj bi v nasprotnem primeru po analoški zamenjavi *c s *k pričakovali W obliko **käsa.'2	^
Odsotnost palatalizacije v stfriz. ki (Imn h kü 'krava') < *küiz, ketha 'naznaniti' < *kypan < smgerm. *küpjan < *kunpjanan, kening 'kralj' < *kyniyg < *kuniygaz,1^ kest 'izbira' < *kustiz, *kerf 'rez' < *kurbiz, *kenep 'brki' < *kunipaz, kessa 'poljubiti' < *kussjanan, kela '(o)hladiti' < *köljanan, ken 'rod, sorodstvo' <
7	V tsinbaka 'lice'.
8	Pričakovana oblika je sicer **tseze, pri čemer zaprti refleks za pfriz. na tem mestu ni razložljiv po fonetični poti. Stang. cise < čyse je drugačnega nastanka, saj je zaprti monoftongični refleks sekundarno nastal iz preglašenega /sa/, tj. /ie/, < po procesu diftongizacije za palatalom (ang. »palatal diphthongization«). Stara frizijščina diftongi-zacije v položaju za palatalom ne pozna.
9	< (preglas) *cietel < (diftongizacija v položaju za palatalom) *čxatil < *k'xtil.
10	Oblika je riustrinško- in zahodnofrizijska, medtem ko je v emski frizijščini izpričana oblika tsiurke z lomljenim i (Stiles 1995: 214).
11	Korenski vokalizem mn. pret. je v drugem krepkem razredu pogosto zamenjan z vokalizmom, prisotnim v preteklem deležniku (Bremmer 2009: § 132).
12	Zfriz. oblika kieze [kidze] je tako kot biede 'ponuditi' < stfriz. biäda nastala po absorpciji j v izhodiščni obliki *kjidze < *kjxze < *kjäza (Hoekstra 2001: 728).
13	Pfriz. *y > /e/ (v zahodni in emski vzhodni stari frizijščini) in *y > /i/ (v vezerski vzhodni in severni otoški frizijščini); pfriz. *0 > /e/.
*kunjan kaže, da je bil proces zaključen že najpozneje do razokroženja samoglasnikov, ki so nastali po ijevskem preglasu, v sprednja e oz. i. N	Prav tako je palatalizacija odsotna pred pfriz. < *ai, *ai', ki je po mo-
1 noftongizaciji nastal po zaključenem delovanju ijevskega preglasa: kei 'ključ' < ^ kxju < *kaijö (stang. c«^).'4
O	V primeru zvenečega velarnega pripornika je stanje identično: jeft 'dar, pri-
s vilegij' < *yefti, jeld 'denar' < *yeld, jelda 'plačati', jen 'proti' < *yxyn (stang. L ongxgn, ongen), jerne 'vneto, željno' < *yeme, jeva 'dati, podariti' < *yeban, jeve
0	'dar, darilo' < *yebu < *gebö,	'liti, točiti' < *jiäta < *yeutan, jest 'gost' v < *yxsti < *gastiz. Do regularnega izostanka ponovno prihaja pred preglašenimi
samoglasniki ter monoftongičnim refleksom *ai, *aii: stfriz. gerdel 'pas' < *gurdil, ges 'gosi' < *y^sl*y0s < smgerm. *gDsi < *gansiz ; gest 'sveti duh', 'gestelik 'duhoven' < *yxst- < *gaist-, geia 'pokoriti se' < *yxjja < *gaigjanan, *ger 16 'sulica' Z < *yxr < *gaizaz. Na podlagi stfriz. gers 'trava' < *yrxs < pgerm. *grasan (prim. A stang. gx^rs) je mogoče nadalje sklepati, da je palatalizacija starejša tudi od metate-p ze tipa rV > Vr /_n, s.
1	Do fonemizacije in s tem posledično asibilacije palatalov je v primeru *y' s najverjetneje prišlo že zgodaj, in sicer preko sovpada *y' s starim *j, *k' pa je bil ^ fonemiziran, ko njegova alofonska distribucija ni bila več predvidljiva, tj. po mo-1 noftongizaciji *ai (tip kei). V času vstopa monoftongičnih refleksov *ai, tj. /a/ ter 7 /š/, v dolgovokalni sistem še lahko govorimo o prafrizijščini, čeprav je morala biti
v tem času že rahlo notranje diferencirana, saj posledice pojavitve novih dolgih
Z

1 samoglasnikov za sprednjo samoglasniško vrsto niso več splošnofrizijske.
2 Palatalizacija v medglasju
Za primere s palatalizacijo v medglasnem položaju štejejo vse oblike, kjer velar prvotno ni stal v stiku s premorom (tj. v absolutnem izglasju), torej tudi oblike, nastale
14	Pri stfriz. kind 'otrok' gre za izposojenko iz stare visoke nemščine (verjetno preko stare saščine) po obdobju zaključene palatalizacije, saj bi se pgerm. *kenpan < *g'[e]nHl-to-(vrddhirani pide. *g'nH--td-) razvilo v pfriz. **cinp > stfriz. **tsinth, prim. stfriz. 3. ed. pret. warth : stvn. ward < *ward < *warp. Domači podedovani leksem je sicer bern < *bxrn < *barnan (stang. bearn, got., stisl., stsaš., stvn. barn).
15	Ohranjeno v ütjäta 'prelivati, polivati' in bijäta 'zalivati' (AFW: 47, 558).
16	Ni mogoče predvideti, kolikšne odprtosti je bil pfriz. zadnji zaokroženi samoglasnik (nastal po sovpadu smgerm. *a < *ayx, *amf, *ans, *anp in *el pred nazalom) v času ijevskega preglasa. Če je do časa slednje spremembe že popolnoma sovpadel s starim *ö (< pgerm. *ö), je bil preglašeni samoglasnik zaprti zaokroženi ki je sovpadel z < *öi, v primeru, da je bil *» v času, ko je nastopil ijevski preglas, ujet na pol poti, torej v fazi polodprtega zadnjega zaokroženega *5, pa je ustreznejša rekonstrukcija preglašenega samoglasnika (takšno je stanje v stari angleščini, prim. stang. brxm(b)el 'robida' ^ (zgodnje skrajšanje) *br^mblas < *br^milas < *br5milas (Hogg 1992: 126-127)). V obeh primerih v starofrizijskem obdobju pričakujemo razokroženje v /e/, kar je možno zaključiti na podlagi *bauyijan > *bäjan > stfriz. beia 'upogibati'.
17	V etger 'sulica'.
18	S fonetičnimi simboli sistema IPA točneje [cc] oz. [jj].
19	Prim. stfriz. lat 'vodil je' < *latt < *l£dp < *lxdip < *laidipi (de Vaan 2011: 309).

po poznem odpadu izglasnega elementa, ki je še povzročil preglas, saj se ti primeri razlikujejo od tipa stfriz. dei 'dan', kjer je bila apokopa izglasja zgodnja (zgerm.) in ^ se je v prafrizijščino podedovana oblika glasila *day (z nadaljnjim razvojem *dxy ® > *dxj > dei ). Novi glasovni okolji, ki postaneta relevantni v obravnavanem polo- ,!., žaju, sta velar v položaju pred *J in zveneči velarni zapornik (vselej za nosnikom in ^ v geminati) pred sprednjim samoglasnikom oz. *j. V stiku s *k oz. *g z *J v zahodni ^ germanščini pride do podvojitve, s čimer se odpravi ambisilabičnost soglasnika v ^ stiku z drsnikom (Hock 1991: 138). V primeru nastalega zaporedja *kk' oz. *gg' ^ sicer po regresivni asimilaciji pričakujemo nastanek zaporedij *k'k' oz. *g'g', prim. stang. (cc) [čč] oz. (cg) [33]17 < *k'k' < *kkJ oz. *g'g' < *ggJ, vendar v frizijščini obstoj dolgih palatalov ni nikjer dokazljiv, to pa najverjetneje zato, ker so asibili-rani palatali v obdobju stare frizijščine že razpadli v dvofonemska zaporedja (prim. ^ tiänspatze 'ki ima deset bodic/špic' < *-spätsT< *-späcT< *-spaikiJa-, s skrajšanjem ^ pred sledečo dvokonzonanco).18
Do palatalizacije *k in *g regularno prihaja pred *i, *T in *J: stfriz. bi-tetsa 'polastiti se' < *-tukkJan < *-tukJanan, iTtsa '(iz)ravnati' < *lTkiJanan, bletsa 'pokazati' (za pričakovano **bletsa) < *blaikiJanan, bretse 'zlom' < *brukiz, wTtsing ^ stisl. viking, letsa 'zdravnik' < *le'kijaz, thretsa 'pritiskati, stiskati' < *prukkjan
<	*prukjanan, hemmertse 'občinsko zemljišče' < *-markiJan, hlentsene 'vdrtina, krivina po poškodbi' < *hlxnkTn, etsen 'hrastov' < *xk'Tn < *aikTna-, letsen < *lu- ® kina- (pret. del. k lüka 'zakleniti'), bretsen < *brukina- (pret. del. k breka 'zlomiti'), ritsen < *rukina- (pret. del. k reka 'prekriti s pepelom'), spritsen < *sprukina- (pret.
del. k spreka 'govoriti'), stetsen < *stukina- (pret. del. k steka 'nabosti'), batsen < ^ *bakina- (pret. del. k baka 'peči'), hwendzen < *xaygina- (pret. del. k hwä 'viseti'),19 W ledza 'položiti' < ^laggJan < *lagjanan, lidza 'ležati' < ^liggJan < *ligjanan, sedza ^ 'reči' < *saggjan < *sagjanan, swendza 'zalučati, vreči' < *suaygriJanan, lendze 'dolžina' < *leygTn.
Do izostanka palatalizacije regularno prihaja pred preostalimi sprednjimi samoglasniki, kakor je nedvoumno razvidno iz optativnih oblik kot 3. ed. opt. sed. blTke (k blTkan 'biti viden'), breke (k breka 'zlomiti'), brenge (k brendza 'prinesti')
<	< *-ai-, imenovalniških edninskih oblik ženske nosniške sklanjatve, npr. tun-ge 'jezik' < *tuygx < *tuyga < *tuygön, tsiurke 'cerkev' < *k'irikx < *kirikön, adverbialnih izpeljank tipa lange/longe 'dolgo' (stang. lange) < *lvyge < *laygSd, adverbialnega sufiksa -lTke (stang. -lTče) < -lTkSd (npr. riuchtlTke 'zakonito') ipd. Iz naštetega sledi, da so morale dvojnične edninske dajalniške oblike betse ~ beke (Ded k bek 'hrbet' < *bakaz), thinge ~ thindze (Ded k thing 'stvar; zborovanje; sodišče' < *peygaz), keninge ~ kenindze (Ded h kening 'kralj' < *kuningaz) nastati po sinkretizmu prvotnega dajalnika	<	< *bakai < *-öi in mestnika *bxd < *bxk'T< *bakT< *-ei oz. *piy3i < *piyg'T (AFG § 139, 152).
Tudi v medglasju palatalizacija regularno izostaja pred razokroženimi sprednjimi samoglasniki, nastalimi po ijevskem preglasu, prim. makia 'narediti' <
z
*makija < *makeja < makšja < *maköjanan (stang. makian), fregia 'spraševati' < W *fre'göjan(an) (= stsaš. frägon), folgia 'slediti' < *fulgöjan(an):2'' N	V vzporednih preteklih deležnikih breken 'zlomljen', bi-leken 'zaklenjen' je
1 bil velar restituiran po interparadigmatskih oblikah, kjer je bil regularen, npr. po ^ infinitivu. Dvojnične oblike nekaterih preteklih deležnikov, ki izkazujejo tako odO sotnost palatalizacije kakor tudi odsotnost preglašenega korenskega samoglasnika, S pa so najverjetneje odraz vzporednih deležniških oblik s pgerm. sufiksom *-an-a-L (stang. -en), ki je v frizijščini sicer večinoma izpodrinjen s konkurenčnim sufiksom
0	*-en-a- > *-in-a-. Ob teh oblikah se pojavljajo tudi že znane z odsotnostjo palatali-v zacije, vendar s prisotnostjo preglasa, ki so nastale po interparadigmatskih izravnavah korenskega konzonantizma. Tako gendzen < *gaygina- (pret. del. k gunga 'iti') ob gangen < *-ana-, gengen (^ 3. ed. pret. geng), fendzen < *faygina- (pret. del. k fä 'ujeti') ob fangen, fengen (^ 3. ed. pret. feng).
Z	Nedoločniške oblike glagolov prve šibke vrste (sem večinoma spadajo
A	kavzativi s strukturo pgerm. *CaC-ji/a-^^ oz. *CöC/CaCC-iji/a-), kjer je palata-
P	lizacija *k in *g pričakovana, saj se vsakokrat pojavljata v položaju pred *j oz.
1	*i (v *-ij-), se večinoma pojavljajo tako z odrazom palataliziranega kot nepala-S	taliziranega korenskoizglasnega soglasnika: retsa ~ reka 'seči' (stang. rxcan) < ^	*raikijanan, sentsa ~ senka 'potopiti' (stang. senčan) < *saykijanan (proti sinka, 1	stang. sincan 'potoniti' < *siyk-i/a-), thentsa ~ thenka 'misliti' (stang. penčan) < 7	*paykijanan, setsa ~ seka 'iskati' (stang. sečan) < *sökijanan, brendza ~ brenga
•	'prinesti' (stang. brengan) < *braygijanan (ob krepkem bringa < *breyg-i/a-),
1	sindza ~ senga 'osmoditi' (sengan) < *saygijanan, ditsa ~ dika 'graditi nasipe' <
•	*dTkijan(an), skentsa ~ skenka 'nalivati' < *skaykijanan (stang. sčenčan), wertsa
2	~ werka ~ wirtsia ~ werkia < *uurkijanan (stang. wyrčan).22 Podobno stanje je mogoče opazovati v srednji angleščini, kjer se penchen 'misliti' < stang. penčan pojavlja ob penken, pinchen 'zdeti se' ob pinken < stang. pynčan, sechen 'iskati' < stang. sečan ob seken, wirchen 'delati' < stang. wyrčan ob wirken itd. (MEG § 282, 285). Kot pričajo srang. byen 'kupiti', seien 'reči', leien 'položiti' < stang. byčgan (< *buggjan), sečgan (< *saggjan), lečgan (< *laggjan), je do spremembe v konzonantizmu moralo priti preko naslonitve na interparadigmatske oblike, kjer takšna odstopanja pričakujemo po glasovnem razvoju. Izostanek podvojitve je v tem tipu pričakovan le v 2. in 3. ed. sed. ter 2. ed. imp., kjer je že zgodaj prišlo do absorpcije *j v sledeči *i (pide. *-ie- > pgerm. *-ji- > *-i-) oziroma do kontrakcije
' Za pričakovano **hendzen po nedoločniku hwä 'viseti' < *huä < *höan < *höhan (AFG § 274) < *xayxanan (stang. hön).
V sodobni zahodni frizijščini je pri podedovanih nedoločnikih druge šibke vrste prišlo do t. i. druge (zahodnofrizijske) palatalizacije, saj je po prehodu izglasnega -ia (> -ie) v -je nepalatalizirani velar spet prišel v stik zj, kar je sprožilo nastanek srednjezahodnofrizij skih oblik tipa meitse < *meikje < stfriz. makia, ki se z analoško restituiranim -j- ohranjajo kot zfriz. meitsje, laitsje 'smejati se' < stfriz. hlakkia 'isto', weitsje 'paziti' < stfriz. wakia 'bedeti; paziti' ipd. (Hoekstra 2001: 729). ' < *fuä < *föan < *fayxanan (stang. fön).

pgerm. *-iji- > *-i'i- > *-T-, v primeru 2. ed. imp. pa je po zgodnji apokopi izglasne-ga *-e < pide. *-e korenskoizglasni soglasnik stal pred ozloženim *-i < *-j oz. pred jh kontrahiranim *-T < *-ij, prim. 3. ed. sed. bygp < *buyip < *bugjipi (2. ed. sed. bygst ® < *buyist), segp < *sxyip < *sagjipi, legp < *lxyip < *lagjipi, 2. ed. imp. *bugje ^ > *buyj > *buYi > byge itn. Upravičeno je torej predpostaviti, da gre pri tipu srang. ^ wirchen ~ wirken oz. stfriz. wertsa ~ werka za identičen analoški proces, vendar ^ se pri tem postavlja vprašanje, zakaj v primeru, ko gre za zapornika *k in *g, v ^ relevantnih oblikah ni prišlo do palatalizacije. Ob regularnem poteku razvoja 3. ed. ^ sed. *uurkijipi > *uurkTp > *uyrk'Tp bi po sinkopi23 pričakovali asibilacijo palatala, torej stang. (zsaš.) **wyrčp oz. stfriz. **wertsp, vendar je očitno v takšnem primeru vselej prišlo do njenega izostanka, kar je razložljivo s pozicijsko fonetiko. Tu je na mestu van Heltnova pripomba, da do takšnega razvoja pride »[...] weil die Syncope ^ des i der End.[ung] -ith älter ist als die Entwicklung der Assibilierung« (AFG § 134, ^ podčrtal L. R.), saj je bilo pred sinkopo glasovno okolje še nedotaknjeno in do polarizacije še ni prišlo. V trenutku nastopa sinkope pa je palatalizirani velarni zapornik trčil s soglasnikom, kar je preprečilo njegovo nadaljnjo asibilacijo:24 palatalizacija *uyrk'ip > sinkopa *uyrk'p > depalatalizacija *uyrkp (stang. (zsaš.)25 wyrcp, enako wyrcst itd.). Dejansko izpričane starofrizijske oblike z zaporedji -cth/-kth, -cht, -c, -keth oz. -xt (= -kst) in -gt, -g, -ck, -kth, -cht, -ch, -geth oz. -gest takšno domnevo nedvomno potrjujejo: sekth, secht oz. sext; brencht, breng, brenck, branght, bren- ® geth oz. brengest; scenc; wercth. Kot kaže 3. ed. sed. sprecht 'govori' (ob sprekth), je do prehoda -kp v -xt prišlo pozno, saj bi sicer pričakovali lomitev (**spriucht).26 ^ Tematski samoglasnik v tipu brengeth/st je treba razumeti kot sekundaren, saj bi ^ se oblika z ohranitvijo -i- glasila **brendzeth/st. V primeru velarnega zapornika so W oblike s *k in *g (le v zaporedju *-yg-) možne le v 2./3. ed. sed., saj sta se velara pred ^ *-i oz. *-T < *-(i)je seveda lahko regularno palatalizirala. Prav tako niso relevantne preteritne oblike navedenih šibkih glagolov, pri katerih je sinkopa i v notranjem odprtem zlogu sicer pričakovana, saj v primeru zvenečega velara pred *i ne bi prišlo do podvojitve (*-y-i-dx > *-j-de), večina navedenih glagolov s korenskoizglasnim nezvenečim velarnim zapornikom pa preteritalne oblike tvori brez tematskega samoglasnika in je do prehoda velarnega zapornika v nezveneči velarni pripornik *x prišlo že pred razvojem palatalizacije (rachte, thochte, sochte, brachte, wrochte <
Po sistemski odpravi tipa *CaC-iji/a- < *Coc-eie/o-, ki je že pragermanska. Stfriz. wirts(i)a, stang. wyrcan, stsaš. wirkian, stvn. wurchen (stfrank. wirken), got. waurkjan < *uurkjanan (I. šibka vrsta), stfriz. werkia < *uerköjanan (II. šibka vrsta) (stsaš. werkan, stvn. werkön). Oblike s korenskim i so zahodnofrizijske, prim. stzfriz. wirda < wertha 'postati', wird < werd 'beseda' itn. (Bremmer 2009: § 208). Stfriz. rTtsa/e 'bogastvo' dokazuje, da je palatalizacija nedvomno starejša od sinkope, saj *rTk-ij-u > palatalizacija *rTk'-ij-u > sinkopa *rTk'-u > rTcu (> stfriz. rTtse/a) in ne **rTk-ij-u > **rTku.
' Dodatno se takšen pozicijski razvoj palatalov morda potrjuje v sinkopiranih oblikah Imn fingrar ter anglar, po katerih bi prišlo do analoškega vnosa neasibiliranega velara v nesinkopirani obliki finger 'prst' < *feygraz ter angel/engel 'angel' < *aygilaz (AFG: 247) (prim. stang. engel (ang. /'eig^J/) vendar ang. /'figgs/ (stang. finger ?)).
z
< *-k-dx:)?2 Razlika med vedenjem *y' ter *k' v položaju pred soglasnikom je razložljiva, če predpostavimo, da je *y ob stiku s sprednjim samoglasnikom oz. *J N takoj sovpadel z *J in tako ni bil več v (morfofonemsko tvornem) alofonskem razmerju 1 z *Y.28
^	Posebno problematiko predstavlja prisotnost oblik z neasibiliranimi velari v
O paradigmah samostalnikov, katerih sufiksalni del se je pričenjal na *-J- (tj. pri Ja- in S yo-osnovah): widze~ wegk 'konj' < *uegjan, Ded widze~ wegke (stang. wieg); hreg L 'hrbet' < *hrugjaz, Red reggis (stang. hrycg); egg(e) ~ edze 'rob; rezilo meča; meč'
0	< *agjö, Ded egge, Dmn eggum (stang. ečg); bregge (in ne **bredze kot npr. edze) v 'most' < *brugjö (stang. bričg). Van Heltnovo razlago, ki temelji na predpostavki,
da je do podvojitve velara pred *-J- prišlo že pred zgodnjo apokopo (*-K-jaz/n > podvojitev *-KK-ja/a > apokopa *-KKJ), je treba zavrniti, saj je iz stvn. beti/peti 'postelja' < *badJan, weti 'zastavilo' < *uadjan z negeminatnim zapisom (Braune Z 1987: § 2014) ob običajnem betti (kot nejji < *natJan, kunni < *kunJan itd.) ter sta-A rofrizijskega arhaizma fene 'pašnik' < *fanJa- (= stsaš. feni 'močvirje' (Krogh 1996: P 292-293)) razvidno, da je geminata (ta je lahko pozneje poenostavljena v izglasju)
1	v I(T)ed. Ja-osnov v posameznih zgerm. jezikih (tudi v stari frizijščini) naknadno S vpeljana po stranskosklonskih oblikah (prim. stfriz. net, stsaš. net, stang. nett < ^ *natJan 'mreža'; ken, kunni, cynn < *kunJan 'rod'; bed, bed/beddi, bedd< *badJan 1 'postelja'). Dodatno podporo k takšni ugotovitvi prinaša stang. velelnik freme (k 7 fremman 'podpirati') < *fremi < *fremJ < apokopa *fremJe (in ne **fremm\). Razvoj
•	je tako treba predvideti v tejle smeri: *-K-jaz/a > apokopa *-K-J > silabifikacija
1	*-K-i. Glede na odsotnost oblik tipa **bett v stari visoki nemščini lahko ugotavlja-
•	mo, da je bila geminata iz drugih sklonov v I(T)ed. uvedena že v končno razvojno
2	stopnjo beti: zgerm. *badJ > *bati > *beti ^ stvn. betti (po Red bettes, Ded bettie ...), in sicer po delovanju apokope izglasnega -i za težko sekvenco. Stanje v stari angleščini, stari frizijščini in stari saščini nasprotno kaže, da je do analoške uvedbe geminate prišlo v času pred apokopo in da je bil nato -i (oz. *-i > -e) v stari frizijščini in stari saščini lahko naknadno dodan na že apokopirane osnove (po tipu s težko korensko osnovo, npr. stfriz. erve 'dediščina' < *arb-ij-an, ende 'konec' < *andijaz): *badJ > *badi ^ *baddi (po stranskosklonski osnovi *baddJ-) > stang./ stfriz./stsaš. bedd/bed > stsaš. beddi. Na velar izglasne lahke osnove v stari angleščini in stari frizijščini kažejo, da je moralo do zamenjave *y z *gg priti že pred pa-latalizacijo, saj *J (= *y') ni bil v tvornem morfofonemskem razmerju z *g in bi bila morfemska meja tako zabrisana, torej ITed *uegjä > *uiyi : Ded *uiggjx ... ^ ITed *uiggi. Če upoštevamo relativnokronološko umestitev palatalizacije pred delovanje ijevskega preglasa, je treba apokopo -i za težko sekvenco umestiti v čas po zaključeni palatalizaciji, saj preglas logično nastopi pred apokopo/sinkopo. Po takšnem poteku vpletenih glasovnih sprememb pričakujemo razvoj ITed *uiggi > *uig'g'i
27	Sinkopa i v notranjem zaprtem zlogu je znotraj stare angleščine značilna le za zahodno saščino (prim. angl. soečed = zsaš. secp) (Hogg 1992: 269), medtem ko je v stari frizijščini splošna.
28	Do identičnega procesa prihaja v pozni zahodni saščini, prim. sehp (3. ed. sed. k sečan 'iskati') (Campbell 1959: § 483).
29	Preteritne oblike glagolov ditsa, setsa niso ohranjene, vendar v teh primerih lahko pričakujemo razvoj relevantnih oblik tipa stang. drencte (*drxyk-i-dx)) k drenčan 'potopiti' < *drayk-ij-anan oz. stfriz. skankte (k skentsa), torej **dikte, **sekte.
30	Takšnih znakov, ki govorijo v prid takojšnjemu prehodu *y' v *j (saj y' = j'), je še več (gl. dalje spodaj).
> *Uig'g', kar da stang. wičg (kot *hruyj ^ *hruggi > palatalizacija *hrug'g'i > preglas *hryg'g'i > apokopa *hryg'g' > asibilacija *hryjj (hrycg) 'hrbet'). Vendar ^ takšen potek dogodkov ne pojasnjuje starofrizijskega stanja.	®
Pri poskusu ustrezne razlage se je morda treba opreti na dejstvo, ki je pri ,!., preučevanju starofrizijskega gradiva najbolj vpadljivo, tj. popolna odsotnost oblik ^ z asibiliranim velarom v izglasnem položaju. Pojav je širši, sistemski in zajema ^ vse primere z etimološkim izglasnim *-i, ki je bil podvržen apokopi, prim. še benk ^ 'klop' < *baykiz (stang. benč), *skenk v skenkfet 'posoda za točenje' < *skaykiz ^ (stang. sčenč 'čaša'), feng 'prijem, prijemanje' < *faygiz (stang. feng), sweng 'za- ^ livanje' < *suayg'iz, brek (ITmn k brok 'hlače') < *brökiz (stang. breč), wrek ~ ^ wretse 'maščevanje' (stang. wrxč) < *ure'ki, spreke (za pričakovano **sprek kot wrek) ~ spretse 'govor' (stang. sp(r)xč) < *spre'kT. Možni razlagi takšnega stanja ^ (v nasprotju s stanjem v stari angleščini) sta pravzaprav dve. Kot priča proces depa- ^ latalizacije v tipu stfriz. werkth, je bil prehod palataliziranih velarov v palatale lahko fonetično moten, saj so bili le-ti nedvomno občutljivi na novo glasovno okolje, v katerem so se znašli po odpadu sledečega elementa. Na ta način lahko s splošno, tj. sistemsko restrikcijo asibilacije v popolnem izglasju pojasnimo vse zgornje primere: palatalizacija *eg'g'ju, *uig'g'i > apokopa eg'g'(j), *uig'g' > depalatalizacija *egg, *uigg (> stfriz. egg, wegk). Otrditev *(k')k', *(g')g' v stiku z 0, tj. v premoru, je tipološko primerljiva z otrditvijo ob trku s soglasnikom. Depalatalizacije v prime- ® ru *y'= *j ne pričakujemo, saj *j ni nastopal v alofonski distribuciji z *y (ta se tudi ne potrjuje, prim. stfriz. dei 'dan' in ne **dech < *dey, kar je dodaten znak odso- ^ tnosti dejanske vmesne stopnje *y' v primeru palatalizacije *y < pgerm. Druga ^ razlaga se opira na ne povsem gotovo medsebojno relativnokronološko umestitev W palatalizacije in ijevskega preglasa v stari frizijščini. Na podlagi izpričanih prime- ^ rov, kjer velar stoji v poziciji pred preglašenim samoglasnikom oziroma njegovim refleksom, lahko namreč sklepamo le na dejstvo, da je bila palatalizacija zaključena vsaj do časa razokroženja preglašenih pfriz. *y < *ß', *0 < *o', < *au', (*«), *x < *ai' v sprednje samoglasnike, saj jasnih znakov o občutljivosti velarov na zaokrožene, tj. labializirane, sprednje samoglasnike (ta tipološko sicer ni izključena) ni.29 Če nam to dovoljuje umestitev delovanja palatalizacije za proces ijevskega preglasa, jo lahko brez težav uvrstimo v čas med apokopo (ki logično sledi preglasu) in razokroženje sprednjih samoglasnikov, vendar zagotovo že v čas pred sinkopo,30 s čimer bi prav tako uspešno pojasnili odsotnost palatalov v apokopiranem izglasju: po sosledju 1. preglas, 2. apokopa -i, 3. palatalizacija bi iz analoško preoblikovanega ITed. *uegg-i dobili izpričano obliko *uegg/*uigg (stfriz. wegk = *wegg), pri čemer je ITed widze prodrl iz stranskosklonskih, Ded wegke = *wegge pa iz krepko-sklonskih oblik (enako Red reggis = *hregges k hreg 'hrbet') oz. *xgg-ju > preglas *eggju > apokopa *egg. Pomembno je izpostaviti, da je čas odpada medglasnega
Z
-j- v led ženskih jo-osnov (= ITmn jo-osnov srednjega spola < *-i-eH2 : *-i-e-H2) težko določljiv, saj se nedvomno in brezizjemno potrjuje, a zanj pravzaprav ni bilo N pogojev ne po zaključeni apokopi ne pred njo (sinkopa je mlajša od apokope!). 1 Morda je po apokopi v tem tipu prišlo do absorpcije *-j ali pa je bil njegov odpad ^ sistemsko neregularen in je do njega prišlo že pred njo. Vsekakor tudi tu pričakujemo medsebojni vpliv palataliziranih in nepalataliziranih oblik, prisotnih znotraj ene s in iste paradigme, tako led edze za pričakovano eg(g) po stranskosklonski osnovi L in Ded egge, Dmn eggum za pričakovano **edze, **edzum po led (enako je palatal
0	v dvojničnih oblikah led spretse in wretse za pričakovano **sprek in wrek tako kot v izglasni -e < < *-iöm prodrl iz tožilnika ednine).
Občutljivost velarnega pripornika na sprednje samoglasnike v medglasju je nedvomno večja od občutljivosti obeh zapornikov, saj se *j = *y' redno pojavlja tudi pred najnižjim sprednjim samoglasnikom: deis^^ < *dejes < *dxyxs < *dagas Z (Red k dei, riustr. di 'dan') (stang. d^ges), weis < *uejes < *ueyxs (Red k wei, riu-A str. wi 'pot') (stang. weges) ob hei 'um' < *heie < *xugiz (stang. hege), si 'zmaga' P < *siyiz < *segiz (stang. sige), leine 'laž' < *lein < *lejen < *lyyin < *luginö (stang.
1	lygen), dreith < *drxyip < *dragipi (3. ed. sed. k draga 'vleči'), riustr. lith < *lijp < s *liyip < *ligjipi (stang. ligp, lip) (3. ed. sed. k lidza 'ležati'), leith < *lxyip < *lagjipi ^ (3. ed. sed. k ledza 'položiti'), weith < *uxyip < *uagjipi (3. ed. sed. k wega 'teh-1 tati' za pričakovano **wedza, prim. stang. wecgan < *uagjanan), breith < *breyip 7 < *bregipi (3. ed. sed. k riustr. brida 'potegniti, vleči'), slein < *slejen < *slxyina-
•	(stang. slegen < *-ina- ob slxgen < *-ana-) (pret. del. k slä 'zaklati'), drein < *dre-
1	jen < *drxyina- (pret. del. k drega 'nositi'), tein < *tejen < *t0yin < *togina- (pret.
•	del. k tiä 'vleči'), leid < *lxyida- < *lagida- (pret. del. k ledza 'položiti'), leide <
2	*lxyidx < *lagidx (3. ed. pret. k ledza), seid < *sxyida- (pret. del. k sedza 'reči'), seide < *sxyidx (3. ed. pret. k sedza).
3 Palatalizacija v izglasju
Palatalizacija v izglasju je lahko izključno progresivna, pri čemer gre torej za občutljivost velara na predhodnji sprednji samoglasnik. Kot nedvomno kaže primerjava stfriz. dik 'jarek' < *dTkaz, -lik < *-lTka-, tserke < *k'erikx, thing < *piygaz, dei < *dxy < *dagaz, Dmn degum^^ < *dagpmiz, Imn degar < *dagözes, wei < *uey < *uegaz s stang. die, -lic, čiriče, ping, dxg, Dmn dagum, Imn dagas, je v stari frizijščini progresivni palatalizaciji podvržen le *y, in sicer izključno, če mu neposredno ne sledi zadnji samoglasnik (stfriz. degum, stang. dagum toda čiriče).
V stari frizijščini redovito prihaja do sinkope/apokope medglasnega -e- oz. izglasnega -e v položaju za *j = *y', prim. fleil 'cepec (za žito)' < *flxjel ^ lat. flagellum, hreil 'obleka' < *hrxjel < *xragilan, ein 'lasten' < *xjen < *aigana- (stang. ägen), hei 'um' < *heje < *hyji < *xw£i.
Z analoško razširitvijo > stfriz. e v vse sklone (prim. stang. Imn dagas, Ded dagum po pričakovani vokalnokvalitetni restituciji (ang. »restoration«) pred zadnjim samoglasnikom sledečega zloga).

Do palatalizacije *y enako kot v stari angleščini prihaja tudi v položaju med sprednjim samoglasnikom in sledečim rezonantom, ki je po zgodnji apokopi jh stal v izglasju: seil 'jadro' < *seyl < *seglan (stang. segl), wein 'voz' < *uxyn < ® *uagnaz (stang. wxgn), neil 'žebelj' < *nxyl < *naglaz (stang. nxgl), brein 'mo- ,!., žgani' < *brxyn < *bragnan (stang. brxgn), rein 'dež' < *reyn < *regnaz (stang. ^ regn). Čeprav so z anaptikso oz. silabifikacijo nastale oblike tipa stang. segel, segil, ^ n^gel, br^gen v stari frizijščini popolnoma odsotne, moramo na podlagi stfriz. ^ fugel [fuysl/fuyl] 'ptič' < *fuglaz (stang. fugol, fugel)^^ sklepati, da so nekdaj bile prisotne, vendar so jih v celoti nadomestile enozložne oblike, ki so prodrle iz stranskih sklonov, kjer sta bila *y in sledeči resonant v heterosilabičnem položaju. V primerjavi z *xkk(e)r 'polje' < *akkraz, kjer se je podedovana oblika *xkkr po zgodnji apokopi izglasja lahko realizirala le kot *xkker/xkk3r (preko anaptikse) ali ^ *xkkr (preko ozloženja), je lahko resonant v tipu *nxjl (stfriz. neil, stang. nxgl) ^ ^ *nxjlxs, *nxjlx ostal v tavtosilabičnem položaju s predhodnim *j, saj je to dopuščala struktura zloga s stopničastim upadanjem zvočnosti v kodi: soglasnik + samoglasnik + polglasnik + resonant (*KVUR#) proti *KVKR (npr. *xkkr) > *KVK$R#. Jasen odgovor na vprašanje, ali je palatalizacijo *y, ki se je v tem tipu nahajal v izglasju besednega zloga, povzročil prvotni sprednji anaptiktični samoglasnik in gre za medglasno regresivno palatalizacijo ali gre pravzaprav za izglasno progresivno palatalizacijo, podajo zgledi kot ruistr. brida 'potegniti, vleči' < brejda ®
<	*breydan < *bregöanan (stang. bregdan), leina 'zavrniti veljavnost zaprisege' (= *leina) < *l&jnan < *laugnijanan (stang. liegnan 'zanikati'), kjer do anaptikse ni ^ nikdar prišlo.	^
H
4 Zaključek
Ker sufiksalni del pridevnikov na -ich3^ (-ig-) nikdar ne izkazuje palatalizacije, prim. blödich 'krvav' < *blödxy (stang. blödig > srang. blödi), letheges < *lepxjxs
<	*lipagas (Red k lethich 'prazen'), prav tako pa je ta odsotna v thritich '30' < *-tiy (stang.prTtig> srang.pritti) in hunige < *hunxyx < *xunagai (Ded k hunich 'med', stang. hunxg), kar je pravzaprav presenetljivo, moramo sklepati, da je palatalizacijo pogojeval dodaten dejavnik, in sicer oddaljenost kombinacije velara in sprednjega samoglasnika od naglašenega zloga. Glede na razporeditev palataliziranih in nepalataliziranih oblik z upoštevanjem vseh opisanih analoških procesov, ki so prvotno stanje deloma ali v celoti zameglili, lahko torej ugotavljamo, da prafrizijska palatalizacija velarov nikakor ni bila enovit proces ne po času niti po obsegu delovanja, temveč se je začela na besednem vzglasju, kjer je bil njen obseg največji, saj je do palatalizacije prišlo v vseh relevantnih pozicijah (tj. *k, /_i, i, e, e, ae, ae)
33	Prav slednja oblika, v kateri je zveneči velarni pripornik ohranjen, ne dopušča razlage pojava z lenizacijo y > j (v tem primeru bi namreč pričakovali stfriz. **fuil, stang. **fug(e)l), kar bi bilo tipološko sicer mogoče, prim. pkelt. *brugnos > *bruyn > *brujn > kimr. brwyn 'žalost'.
34	Z izglasnim onezvenečenjem *-y > *-x (ch).

in se je nato širila proti medglasju, tako da je zajela izglasje prvega naglašenega zloga in vzglasje drugega zloga35 (morda šele v času po zaključeni apokopi?), vendar
N	v že zmanjšanem obsegu v primeru *k in *g, pri čemer je občutljivost na predhodni
1	sprednji samoglasnik, tj. palatalizacija po progresivni asimilaciji, prizadela le *y (v
^	primeru tudi ni spremembe v obsegu medglasne palatalizacije, kar je razložlji-
O	vo z večjo občutljivostjo *y na sosednji sprednji samoglasnik). Dalje od vzglasja
S	drugega zloga proces očitno ni segel. Iz opisanega sistema odstopa le Ded (< Med)
L	kenindze < *kuniygT, kjer je palatalizacija izpričana na vzglasju tretjega zloga. V
0	luči podanih ugotovitev je oblika najverjetneje analoškega nastanka po preostalih v	dvozložnih dajalnikih (tj. prvotnih mestnikih) ednine tipa thindze.36
N
1
Krajšave
Z
A	ang. = sodobno angleško; angl. = anglijsko; got. = gotsko; kimr. = kimrijsko; lat. =
p	latinsko; nth. = northumbrijsko; pfriz. = prafrizijsko; pgerm. = pragermansko; pkelt.
1	= prakeltsko; riustr. = riustrinškofrizijsko; sat. = saterlandsko; sfriz. = severnofrizij-
s	sko; smger. = severnomorskogermansko; srang. = srednjeangleško; stang. = staro-
K	angleško; stfrank. = starofrankovsko; stfriz. = starofrizijsko; stisl. = staroislandsko;
1	stsaš. = starosaško; stvn. = starovisokonemško; zfriz. = sodobno zahodnofrizijsko;
1	zgerm. = zahodnogermansko; zsaš. = zahodnosaško.
0
Viri in literatura
AFG = Willem Lodewijk van Helten, Altostfriesische Grammatik, Leeuwarden, 1890. (http://www.wumkes.nl, dostop 23. 9. 2011.)
AFW = Dietrich Hofmann - Anne Tjerk Popkema, Altfriesisches Handwörterbuch, Heidelberg: Universitätsverlag Winter, 2008.
Braune 1987 = Wilhelm Braune - Hans Eggers, Althochdeutsche Grammatik, Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 41987 ('1886).
Bremmer 2009 = Rolf Hendrik Bremmer Jr., An Introduction to Old Frisian, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins Publishing Company, 2009.
35	Medglasna palatalizacija je nedvomno povezana s splošno šibitvijo samoglasnikov v nenaglašenih zlogih, ki se kot najvidnejša odraža v sinkopi. Tipološko primerljivo je staroirsko stanje, kjer do t. i. tretje palatalizacije prihaja izključno pred reduciranim sprednjim polglasnikom, ki je bil nato sinkopiran (npr. stirs. Coithirche [koö"'r'x'e] 'Patrik' < *ko9'r'x'e < *ko9r'si"kx'e < *ko9rix'e).
36	Odsotnost palatalizacije v rTke 'kraljestvo' < *rTkijan (stang. rTče) in Ded rTke < *rTkijx ni pričakovana, saj v tem tipu ni nikdar prišlo do apokope izglasnega *-T < * J (kot ende 'konec' < *xndT < *and-ij-az) in je bil v času nastopa palatalizacije *k zagotovo palatali-ziran (prim. ITmn rTtsa, rTtse < *rTk'iju < *rTkijö). Morda je bil *c s *k zamenjan po analogiji z oblikami, kjer se je samostalnik *rTkijan pojavljal kot drugi del kompozita, npr. v pogostem keningrTke 'kraljestvo'.

Campbell 1959 = Alistair Campbell, Old English Grammar, Oxford: Clarendon
Press, 1959.	^
de Vaan 2011 = Michiel de Vaan, West-Germanic *ai in Frisian, v: Thi timit lof: ® Festschrift für Arend Quak zum 65. Geburtstag, ur. Guus Kroonen idr., Am- ,!., sterdam - New York: Rodopi, 2011 (Amsterdamer Beiträge zur älteren Ger- ^ manistik 67), 301-314. Hock 1991 = Hans Henrich Hock, Principles of Historical Linguistics, Berlin - ^ New York: Mouton de Gruyter, 21991 (11986).	^
Hoekstra 2001 = Jarich Freark Hoekstra, An Outline History of West Frisian, v: Handbuch des Friesischen = Handbook of Frisian Studies, ur. Horst Heider Munske, Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 2001, 722-734.	^
Hogg 1979 = Richard Milne Hogg, Old English Palatalization, Transactions of the
Philological Society (1979), 89-113. Hogg 1992 = Richard Milne Hogg, A Grammar of Old English I: Phonology, Oxford - Cambridge (USA): Blackwell, 1992. Krogh 1996 = Steffen Krogh, Die Stellung des Altsächsischen im Rahmen der germanischen Sprachen, Göttingen: Vandenhoeck und Ruprecht, 1996 (Studien zum Althochdeutschen 29). MEG = Joseph Wright - Elizabeth Mary Wright, An Elementary Middle English
Grammar, Oxford: Oxford University Press, 21928 (11923).	O
Stiles 1995 = Patrick Stiles, Remarks on the 'Anglo-Frisian' thesis, v: Friesische
Studien II, ur. V. F. Faltings - A. G. H. Walker - O. Wilts, Odense: Odense « University Press, 1995, 177-220.
H ^
Remarks on the palatalization of velars in Old Frisian
Summary
Early Proto-Frisian *k (< Proto-Germanic *k), *g (< PGmc. *g after nasal, West
Germanic geminated *gg < PGmc. *g /_*j) and *y (< PGmc. were subject
to palatalization, the result of which were palatal *c, *j respectively (with further development into the biphonemic sequences /te/ and /^/) and merger with old *j < PGmc. *j in the case of palatalized *y. Based on the evidence of Old Frisian dei 'day' < *dxy vs. wegk 'horse' < *uig'g' < *uig'g'i and werkth 'works' < syncopated *uyrkp < *uyrk'ip vs. breith 'draws' < sync. *brejp < *brejip < *breyip, this merger must have been simultantaneous, so that *y' = *j.
From the distributional pattern of forms with palatalized and unpalatalized reflexes, it must be inferred that PFris. palatalization was a gradual process, which began in anlaut, where it occurred in front of all front vowels as they existed after PGmc. *el > PFris. and the subsequent fronting of PGmc. *a > PFris. *«, but before the unrounding of umlauted vowels (OFris. tserl 'man', tsetel 'cauldron', tsivia 'to fight', jeve 'gift' < *yebu but ges 'geese' < *gxsl*g0s, kening 'king' < *kyniyg). From there it progressed towards the anlaut of the second syllable, where its effect was weakened so that it only affected *k and *g if followed by *j or *i (i.e., the most

conducive environments to palatalization). In the case of *y, however, there is no
W	similar restriction (cf. deies < *dxYxs); furthermore, due to the extreme sensitivity
Z	of the voiced velar fricative to the adjacent front segment it is additionally affected
1	by progressive palatalization in auslaut of the first syllable (OFris. dei < *dxy, neil
^	'nail' < *naglaz ^ with the consonantal value of the resonant introduced from the
O	oblique cases, breida 'to draw' < *breydan). On the evidence of blödich 'bloody',
s	letheges (Gsg of lethich 'empty'), etc., it must be concluded that the process of
L	palatalization did not reach beyond the immediate inlaut.
0	This state of affairs is partly blurred by analogical (mostly interparadigmati-v	cally motivated) processes of the type kerva 'to carve' for **tserva < *kerbanan N	^ past ptcp. korven, past ptcp. breken 'broken' (alongside bretsen) ^ inf. breka,
1	or allomorphy; e.g., past ptcp. gendzen 'gone' < *gaygina- alongside gangen < *-ana-. The coexistence of palatalized and unpalatalized forms such as retsa ~ reka
Z	'reach', brendza ~ brenga 'bring', etc. must be due to analogical reintroduction of
A	the unpalatalized velar into the infinitive from the 2nd and 3rd person singular of
p	the present indicative, where depalatalization was regular in front of a consonant
1	(palatalization *uyrk'ip 'works' > syncope *uyrk'p > depalatalization *uyrkp). The
s	complete absence of palatals in absolute auslaut (wegk 'horse', egg 'edge', benk
K	'bench', brek 'breeches') can be accounted for either on grounds of relative chro-
1	nology, so that apocope antedates palatalization (*eggju, *uiggi > apocope *egg,
7	*uigg > OFris. egg, wegk; in this case it must be assumed that velars would not have
•	been sensitive to front rounded vowels that emerged as a result of i-umlaut), or by
1	a general tendency to depalatalize all palatals that stood in absolute auslaut after
•	the operation of apocope (*agjö 'edge', *uegjan 'horse' > palatalization *eg'g'ju,
2	*uig'g'i > apocope eg'g'(j), *uig'g' > depalatalization *egg, *uigg > OFris. egg, wegk).