TEDEN OTROKA V BOLNIŠNICI
Darilo za lepši vsakdan
En sam teden dni naj bi bilo dovolj za vse lepe, globoke misli in dejanja, ki jih odrasli posebej name-njamo otrokom — Ijudem, ki bodo jutrišnji dan stopili na naša mesta.
Če zberem nekaj svetlih žar-kov, ki stt prav ta teden posebej posijah otrokom v bolnišnične prostore v Univerzitetnem klinič-nem centru, pa otrokom rejni-ških družin in otrokom, motenim v razvoju, moram pričeti kar z Zvezo prijateljev mladine občine LjubUana Center. Dejavnost Zve-ze prijateijev miadine je nepre-cenljive vrednosti prav zato, ker sodeluje z vrsto inštitucij in zdru-ži4je mnogo različnih strokovnja-kov, ki so resnični pryateUi mla-dine - otrok in jih s svojo ustvar-jalnostjo navdušujejo.
V mislih imam lutkovno skupi-
no treh študentk FRU-FRU, ki so v enem izmed dopoldnevov pri-nesle otrokom na PediatriČnem oddelku kirurških strok toliko veselja in prijetnega vznemiije-rya, da so docela pozabili, kje so. Niso pa uživali samo otroci, uži-vali smo tudi odrasli v sproščeno zaživeti uprizoritvi -Račke« in ob neobičajnih reakcijah otrok, kajti otroci se v bolnišnici težje spro-stijo. Animatorke in igralke hkra-ti se že dolgo ukvarjajo z lutkov-no dejavnostjo na ljubitcljski na-čin. Imajo bogate izkušnje in tudi že mednarodna priznanja, To svojo igro so poklonile bolnim
otrokom za lepši vsakdan.
Koliko takih dejanj je še v da-našnjem skomercializiranem sve-tu? Gotovo ne mnogo, zato pa je tudi precej neobičajno za danai-nji čas danlo Ljubljanskega )ut-kovnega gledališča prav tako bol-nim otrokom. V štirih dopoldne-vih so se izpolnjevale nenasitne žejje otrok po pravUicah - lut-kah, pryetnih doživeijih daleč od bolečin, Ki jih prinaša zdrav-Ijenje.
Lučka Drolčeva je z igralsko-animatorsko subtilnostjo in s po-Vnočjo zanimive likovno scenske izvedbe (Zormanove) oživljala pravUico .1. Potrta »Vančeve zgodbe«. Čeprav je vsebina sicer žalostna zaradi vojnega časa, se stvari zapletejo in odpletejo tako, da v otrocih ne puSčajo senc tem-več žarke. Okoli tristo otrok, ki so ta čas na zdravljenju, je doži-velo to literamo lutkovno stva-ritev.
Kako zbližujejo in združujejo humane ideje in kako razdružuje-'jo, razdirajo nehumane agresiNTie sence današnjega sveta, potijuje spontana izpoved dečka Nehta iz Angole neposredno po predstavi: »Rad sem tukaj v bolni^nici. Imam prijatelje. lepe igrače. rad gledam lutke, ne maram tistih, ki napadajo...«
8-lelni Toni iz Kočevja pa je na-daljeval: -Všeč mi je Nelito, ker je črn in ker je vesel pa ker se lepo igra z otroki.«
Anka Prestor