geo14 OVITEK.qxd 4.1.2008 14:05 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 A GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 TLASIH SVET VENSKIH A SLOV A ZEMLJEPISNA IMENA TUJ PODOMA^ENA KLADNIK PODOMA^ENA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA DRAGO ISBN 978-961-254-026-5 V SLOVENSKIH 14 € ATLASIH SVETA 20 9 2 1 6 9 8 7 5 6 2 0 4 5 DRAGO KLADNIK pred_zalist.qxd 4.1.2008 14:04 Page 1 Drago Kladnik Naziv: dr., mag., profesor geografije in zgodovine, raziskovalno-razvojni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 31 E-po{ta: drago.kladnik@zrc-sazu.si Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral. Leta 1979 je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 1999 magistriral na Interdisciplinarnem podiplomskem {tudiju prostorskega in urbanisti~nega planiranja, organiziranem na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo, leta 2007 pa doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 1979 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova glavna raziskovalna usmeritev je bila agrarna geografija, znotraj nje pa problematika rabe tal in me{ana delavsko-kme~ka gospodinjstva. V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja z zemljepisnimi imeni in izrazi, regio-nalizacijami, kartografijo in pripravo temeljnih geografskih knjìnih del. Njegova bibliografija obsega priblìno 700 enot. Leta 1977 je prejel Kidri- ~evo nagrado za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Univerze v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske fakultete in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru- {tev Slovenije. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMA^ENA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA V SLOVENSKIH ATLASIH SVETA Drago Kladnik 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMA^ENA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA V SLOVENSKIH ATLASIH SVETA Drago Kladnik LJUBLJANA 2007 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMA^ENA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA V SLOVENSKIH ATLASIH SVETA Drago Kladnik © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednik: Drago Perko Recenzenta: Jurij Kunaver, Alenka [ivic-Dular Kartografki: Jerneja Fridl, Mateja Breg Prevajalec: Donald F. Reindl Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Littera picta, d. o. o., Ljubljana Naklada: 400 izvodov Naslovnica: Izsek zemljevida Zahodna poluta na listu Obraz cele zemlje v polutah, prvem od osem-najstih listov v Cigaletovem Atlantu (1869–1877), kjer so podoma~ena tuja zemljepisna imena prvi~ sistemati~no obdelana in grafi~no ponazorjena. Avtor fotografije na predlistu je Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 81'373.21 912.44(497.4):81'373.21 KLADNIK, Drago, 1955– Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta / Drago Kladnik ; [kartografka Jerneja Fridl ; prevajalec Donald F. Reindl]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2007. – (Geografija Slovenije; 14) ISBN 978-961-254-026-5 235420672 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMA^ENA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA V SLOVENSKIH ATLASIH SVETA Drago Kladnik UDK: 81'373.21 912.43(497.4):81'373.21 COBISS: 2.01 IZVLE^EK Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta [tudija predstavlja raznovrstne vidike rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov v sloven{~ini. Kartografska raba teh imen je oprta na skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. Podrobno je predstavljena problematika rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen v vseh pomembnej{ih slovenskih atlasih sveta, pa tudi v Velikem splo{nem leksikonu in slovarskem delu najnovej{ega Slovenskega pravopisa. Podoma~ena tuja zemljepisna imena so obdelana glede na njihovo regionalno pripadnost in pomenske tipe, za imena v {tirih najbolj reprezentativnih atlasih pa je bila na novo zasnovana in preu- ~ena tudi tipologija poslovenjenih tujih zemljepisnih imen glede na stopnjo in vrsto podoma~evanja. Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen v posameznih obdelanih virih je kriti~no osvetljena, tako da je z vidika imenoslovja mogo~e razbrati njihovo dejansko vrednost in zanesljivost. Zbrano gradivo je podlaga za prepotrebno standardizacijo podoma~enih tujih zemljepisnih imen, ki jo priporo~ajo resolucije konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Te posamezne ~lanice tudi nenehno pozivajo k omejevanju rabe eksonimov, kar pa je do dolo~ene mere v nasprotju z jezikovno avtonomijo. KLJU^NE BESEDE geografija, kartografija, toponimika, zemljepisno ime, podoma~eno tuje zemljepisno ime, eksonim, atlas, standardizacija ABSTRACT Adapted exonyms in Slovenian world atlases This study presents various aspects of the use of adapted exonyms (i. e., foreign geographical names) in Slovenian. The cartographic use of these names rests on a long tradition dating back nearly a cen-tury and a half. This study presents the issues related to the use of adapted exonyms in all major Slovenian world atlases, including the Veliki splo{ni leksikon (Large General Encyclopedia) and the dictionary sec-tion of the latest Slovenski pravopis (Slovenian Normative Guide). Adapted exonyms are treated based on their regional affiliation and semantic type and, for names in the four most prominent atlases, the typology of Slovenianized exonyms has been redesigned and studied with regard to level and type of adaptation. The use of adapted exonyms in the individual sources treated is critically discussed, enabling an onomastic understanding of their actual value and reliability. The collected material is a basis for the greatly needed standardization of adapted exonyms, as recommended by the resolutions of the United Nations Conference on the Standardization of Geographical Names. These resolutions consistently demand that individual UN member states limit the use of exonyms, which to some degree contradicts the principle of linguistic autonomy. KEY WORDS geography, cartography, toponymy, geographical name, adopted foreign geographical name, exonym, atlas, standardization 5 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik VSEBINA PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 7 1 UVOD .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 9 2 UPORABLJENA METODOLOGIJA ................................................................................................................................................................................ 13 2.1 IZDELAVA ZBIRKE PODOMA^ENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN .................................................................. 13 2.1.1 UPORABLJENI VIRI .......................................................................................................................................................................................... 13 2.1.2 PROBLEMATIKA DOLO^ANJA OZIROMA IZBORA USTREZNIH ZEMLJEPISNIH IMEN ...................................................................................................................................................................................... 16 2.2 OBDELAVA ZBRANEGA GRADIVA .................................................................................................................................................................. 17 2.2.1 ^LENITEV PODOMA^ENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN PO REGIONALNI PRIPADNOSTI .................................................................................................................................................... 18 2.2.2 ^LENITEV PODOMA^ENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN PO POMENSKIH TIPIH .................................................................................................................................................................................. 19 2.2.3 TIPOLOGIJA TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN GLEDE NA STOPNJO IN VRSTO PODOMA^EVANJA .......................................................................................................................................................... 22 2.3 PONAZORITVENI POSTOPKI ................................................................................................................................................................................ 28 3 PROBLEMATIKA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREU^ENIH SLOVENSKIH VIRIH .... 30 3.1 ATLANT .................................................................................................................................................................................................................................................... 31 3.2 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE .......................................................................................................................................... 40 3.3 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA SREDNJE IN NJIM SORODNE [OLE .......................................................................... 45 3.4 [OLSKI ATLAS .............................................................................................................................................................................................................................. 53 3.5 VELIKI ATLAS SVETA .......................................................................................................................................................................................................... 59 3.6 ATLAS SVETA ................................................................................................................................................................................................................................ 66 3.7 VELIKI DRU@INSKI ATLAS SVETA .................................................................................................................................................................. 73 3.8 MOJE PRVO ^UDOVITO RAZISKOVANJE SVETA .................................................................................................................... 82 3.9 GEOGRAFSKI ATLAS ZA OSNOVNO [OLO .................................................................................................................................... 84 3.10 ATLAS SVETA 2000 ............................................................................................................................................................................................................ 89 3.11 DRU@INSKI ATLAS SVETA ...................................................................................................................................................................................... 97 3.12 GEOGRAFSKI ATLAS SVETA ZA [OLE ............................................................................................................................................ 106 3.13 VELIKI [OLSKI ATLAS .............................................................................................................................................................................................. 115 3.14 PRIRO^NI ATLAS SVETA ...................................................................................................................................................................................... 120 3.15 ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE [OLE ............................................................................................................ 126 3.16 VELIKI ATLAS SVETA .................................................................................................................................................................................................. 136 3.17 VELIKI SPLO[NI LEKSIKON ............................................................................................................................................................................ 143 3.18 SLOVENSKI PRAVOPIS 2001 .......................................................................................................................................................................... 146 4 RAZVOJNI VIDIKI RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN ................................................................................................................ 154 4.1 PRIMERJALNA ANALIZA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREU^ENIH ATLASIH SVETA IN DRUGIH VIRIH .............................................................................................................................................................. 155 4.2 PODOMA^ENA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA GLEDE NA STOPNJO IN VRSTO PODOMA^EVANJA .......................................................................................................................................................................... 202 5 SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 209 6 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 211 7 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 216 8 SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................................................................................................................................ 220 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PREDGOVOR Pri~ujo~a Kladnikova knjiga je nekak{no logi~no nadaljevanje njegove publikacije z naslovom Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen (Georitem 1, Zalòba ZRC 2007). Medtem ko tam obravnava predvsem teorijo podoma~evanja in standarde, ki danes vladajo bodisi v svetu (OZN) bodisi v posameznih kulturnih in jezikovnih okoljih, je v tej knjigi s tematiko podoma~enih tujih zemljepisnih imen poudarek zlasti na razvoju in primerjavah podoma~evanja v zgodovini slovenske atlasne literature. Pri tem avtor ne za~ne z najstarej{imi omembami tujih geografskih imen v sloven{~ini, ki zagotovo segajo na same za~etke slovenske publicistike. A è Matej Cigale, ta vsestranski veleum, je v svojem Atlantu, prvem slovenskem atlasu, ki je po listih izhajal med letoma 1869 in 1877, navedel in uporabil kar 4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. To je bila v razvoju slovenskega zemljepisnega imenja izjemno pomembna prelomnica, ki jo velja v prihodnje poudarjati {e bolj kot doslej. A prete~i je moralo kar 130 let, da smo kon~no dobili prvo temeljitej{o analizo tega dejanja skupaj z analizo {e mnogih drugih podobnih atlasnih projektov, ki so se zvrstili pozneje. Za dana{nje potrebe je to izjemno aktualna tema, saj ne zaposluje samo geografe v okviru atlasne ter {olske geografije, ampak tudi normativno slavistiko in v zadnjem ~asu tudi zalòni{tva. Imenje v atlasih je poleg reliefne podlage njihov najpomembnej{i del. Zato so zemljepisna imena najbolj izpostavljen del posameznih atlasov, in to ne le pred strokovno, ampak tudi pred ostalo javnostjo. So kartografski prepis ~lovekove prisotnosti in njegove dejavnosti ter vplivov na nekem oziroma skoraj vsakem del~ku zemeljskega povr{ja, ali kot citira avtor te knjige Ó Maolfabhaila (1992): »… Na{i zemljevidi ostajajo brez povezave s ~lovekom, dokler jih ne obogatijo zemljepisna imena …«. Hkrati pa ugotavljamo, da se od ene do druge izdaje istega ali razli~nih atlasov venomer dogajajo spremembe, zlasti spremembe v na~inu pisanja zemljepisnih imenih, v njihovem {tevilu, obliki in rabi, ki jih povzro~ajo ali pa celo zahtevajo zgodovinski in politi~ni dogodki in procesi, v okviru njih pa celoten razvoj drùbe. Zlasti v zadnjih dveh, za na{o zgodovino in prihodnost najbolj pomembnih in dinami~nih desetletjih, je è kar tèko slediti vse {tevilnej{im kartografskim in u~nim pripomo~kom, ki tudi zaradi pomanjkljivih pravil za njihovo slovenjenje kaèjo zelo neenotno rabo tujih zemljepisnih imen. V ozadju tega so torej tudi razli~ni pristopi in nameni avtorjev ter zalònikov, pa tudi pri~akovanja uporabnikov. A tudi to {e ni vse. Nacionalna, kulturna, gospodarska in jezikovna emancipacija posameznih narodov, z njimi vred tudi narodnostnih drobcev in manj{in, {e pove~uje pestrost jezikovne in s tem toponimske ponudbe, kar {e dodatno zapleta problem pravilne oziroma ustrezne rabe in izreke zemljepisnih imen. Zanje bi bil pogosto potreben poseben zamotan sistem foneti~nih znamenj, ~e bi se hoteli povsem pribli- àti pravilni izreki. A tega pogosto nismo sposobni celo v lastnem kulturnem okolju, saj ni mogo~e na enostaven na~in obvladati krajevnih posebnosti, kakr{na je, na primer, nare~na izgovorjava imena Bovec, e kot B c, ali pa za ve~ino govorcev neobvladljiva izgovarjava vel{kega festivalskega mesta Llangollen z izgovorjavo hlangothlen. In tudi ~e vemo, kako neko ime pravilno izgovarjati, nas bodo doma~ini zaradi dolo-~enih glasovnih posebnosti {e vedno imeli za tujce! Pa vendar, ali nimamo ve~ od ìvljenja, ali se ne po~utimo bolje in bolj doma~e, ~e se pri izgovorjavi nekega tujega zemljepisnega imena malce potrudi-mo, pa ~etudi s tujim naglasom? To spada v kulturni in jezikovni pluralizem, kar je izziv sodobnemu ~loveku, zlasti tistemu, ki ga zanimajo drugi kraji, ljudje, kulture in zgodovina. Ideala, biti sposoben vsako tuje zemljepisno ime izgovarjati na pristen na~in, skoraj ni mogo~e dose~i, a ~im ve~ tega smo ve{~i, tem zanimivej{i se nam lahko zdi ta svet. [e bolj, ~e po naklju~ju ali hote izvemo, da ime enega najbolj znanih in najnevarnej{ih severnoameri{kih vulkanov Mt. St. Helens, ki je eksplodiral leta 1980, nima ni~ skupnega s sv. Heleno, pa~ pa ga je poimenoval kapitan in raziskovalec George Vancouver, ker je s tem èlel po~astiti svojega prijatelja Alleyneja Fitzherberta, barona St. Helensa (1753–1839), med letoma 1790 in 1794 britanskega veleposlanika v [paniji. Ali pa drug primer, zadnja desetletja zaradi potresov pogosto omenjani prelom Sv. Andreja ali kar Andrejev prelom v Kaliforniji ni poimenovan po kak{nem svetniku, ampak po manj{em kalifornijskem mestecu San Andreas, zato bi bilo ime na~eloma treba ohraniti v bolj originalni obliki, a se je zaradi dolgoletne rabe è preve~ zakoreninilo v poslovenjeni. 7 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Po Kladniku povzemamo, da morajo zemljepisna imena, ki se uporabljajo v mednarodni komuni-kaciji in so zapisana v uradnem jeziku neke deèle, ostati nespremenjena. Tako stali{~e so v preteklosti pogosto zastopali geografi, ne pa tudi slavisti, ki imajo raj{i eksonime. Raba naglasnih in diakriti~nih znamenj je namre~ v znanstvenih in strokovnih krogih vedno obvezna. Druga~e je v vsakdanji in {olski rabi, kjer so zaèlene bralne in izgovorne poenostavitve. Zato so za {olske atlase primernej{i poenostavljeni zapisi zemljepisnih imen. Pravopisna pravila v {tevilnih jezikih dovoljujejo dva temeljna postopka pre~rkovanja, enega z doslednim upo{tevanjem vseh lo~evalnih znamenj, in drugega, poeno-stavljenega. Kladnik obravnava tudi povsem prakti~na podro~ja uporabe in zapisovanja zemljepisnih imen v atlasih, med njimi priporo~a, da naj bi bila v kakovostnih atlasih podoma~ena zemljepisna imena (eksonimi) zapisana v oklepaju, z druga~no ali manj{o pisavo pod endonimi ali vzdol` njih, na primer Lisboa (Lizbona), kar pa ni povsem skladno s pravopisnimi pravili. Tak{en na~in zapisovanja je priporo~ljiv iz vzgojnih in izobraèvalnih smotrov tudi v {olskih atlasih, vendar je praksa àl dostikrat druga~na. Na preglednih zemljevidih sveta in posameznih celin v majhnih merilih na~eloma velja uporabiti izklju~no podoma~ena imena, na podrobnih regionalnih zemljevidih v ve~jih merilih pa originalna imena z vsemi naglasnimi in diakriti~nimi znamenji, poleg njih pa podoma~ena imena. S tem so dosledno upo{tevana priporo~ila resolucij konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, ki nasprotujejo uvajanju novih eksonimov. Problematika rabe tujih zemljepisnih imen je razvejena in zapletena {e posebej v ~asovnem prerezu. Kladnikova {tudija bi zato lahko pomenila tudi korak k oìvljanju histori~ne geografije oziroma kartografije, saj odpira nekatere nove poglede v zgodovino {olske in znanstvene geografije druge polovice 19. stoletja, enega najpomembnej{ih obdobij uveljavljanja slovenske kulturne in znanstvene samostoj-nosti. Od takrat do danes je slovenska atlasna literatura preìvela zanimive razvojne faze, sprva tènje po panslovansko obarvanem podoma~evanju, pozneje vpliv germanizacije, po 1. svetovni vojni okre-pljenega vpliva srb{~ine in prek nje ruskega jezika, pred 2. svetovno vojno in med njo tudi italijan{~ine, v dobi informacijske globalizacije pa se je mo~no okrepil vpliv angle{~ine. Naj zaklju~imo z ugotovitvijo, da je avtor s tem izvirnim znanstvenim delom pomembno posegel na podro~je razre{evanja dilem pri ravnanju s tujimi zemljepisnimi imeni, kar bo koristilo na~rtovani standardizaciji teh imen, zagotovo pa tudi nadaljnjemu zblièvanju stali{~ geografov in slovenistov. dr. Jurij Kunaver 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 1 UVOD Poimenovanje ìvih bitij in neìvih objektov je v vseh kulturah eno od najstarej{ih ~lovekovih opravil. Zato ni ~udno, ga so ljudje è na zgodnji stopnji ~lovekovega razvoja dajali imena zemljepisnim pojavom, pogosto v imenu bogov. To dokazujejo zgodbe stvarjenja v razli~nih svetovnih verstvih (Kadmon 2000, 4). Ruski akademik Nadèdin (Nadèdin 1837, 27) je è pred skoraj sto{estdesetimi leti zapisal: »… Zemlja je knjiga, v kateri je zgodovina ~love{tva zapisana v zemljepisnih imenih …«. Kot ogledalo narodov in ljudstev so dragocene pri~e zgodovinskih dogodkov, skrbni ohranjevalci jezikovnih arhaizmov in objek-tivni pokazatelji pokrajinske stvarnosti. @e od nekdaj privla~ijo pozornost ne le izobraèncev, ampak vseh, ki jim ni vseeno za dogajanja v domovini in po svetu (Murzaev 1995, 3). Problematika zemljepisnega imenoslovja je ume{~ena na sti~i{~e raznih znanstvenih disciplin, zlasti jezikoslovja, geografije, zgodovine in geodezije oziroma kartografije. Zemljepisno ime ali toponim je lastno ime, ki je po definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter individualizira dolo~en objekt ali pojav. Za izraz zemljepisno ime so uveljavljene tudi sopomenke geografsko ime, krajevno ime in toponim (gr{ko tópos v pomenu škraj’ in ónyma, nare~na razli~ica od ónoma v pomenu šime’). Veda, ki se ukvarja z zemljepisnimi imeni, se imenuje toponomastika oziroma toponimika. Pokrajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna zemljepisna imena, iz katerih izhajajo imena prebivalcev, so svojevrsten duhovni, kulturni, socialni, zgodovinski in politi~ni pokazatelj. Iz njih je mogo~e razbrati marsikatero potezo naravne, drùbene in zna~ajske preteklosti ter sedanjosti posameznega naseljenega in nenaseljenega obmo~ja na na{em planetu. Ena njihovih bistvenih zna~ilnosti je jezikovna raznolikost, ki se pogosto ne omejuje le na raznoliko sporo~ilnost, ampak je tudi zapisana z razli~nimi pisavami. Tako se tiha in nema pokrajina v marsi~em bolje odpira tistemu, ki zna brati ne le govorico naravnih zna~ilnosti, temve~ tudi prodreti v globino izvirnega imenoslovja. Problematika tujih zemljepisnih imen kaè na odnos dolo~enega naroda do svetovnih dogajanj in na razli~ne, tudi jezikovne razvojne vidike. Zemljepisna imena na zemljevidih in v atlasih nam pripovedujejo o naravnogeografskih zna~ilnostih, kulturi, zgodovini in ljudeh dolo~enega obmo~ja. Pojavi niso poimenovani le po njihovih naravnih lastnostih, ampak tudi po pomembnih osebnostih, zgodovinskih dogodkih, literarnih predlogah, verskih vzgibih in celo sme{nih okoli{~inah. Marsikatero zemljepisno ime v razli~nih deèlah nam lahko skupaj z njegovimi krajevnimi razli~icami pojasni raz{irjenost dolo~enega kulturnega ali zgodovinskega dejavnika, denimo voja{kih zavojevanj ali kolonizacije (Kadmon 2000, 3). Pomen zemljepisnih imen za ~love{ko drùbo je nazorno definiral tudi Vallières (Vallières 1992, 46), ko je zapisal: »… Toponimika, ~e priznamo ali ne, je del osnovnih znanj vsakega ~loveka na na{em planetu, saj bi bili brez zemljepisnih imen prikraj{ani za enega najpomembnej{ih prostorskih okvirov na{ega òjega in {ir{ega ìvljenjskega okolja na Zemlji …«. Ali kot dodaja Ó Maolfabhail (Ó Maolfabhail 1992, 11): »… Na{i zemljevidi ostajajo brez povezave s ~lovekom, dokler jih ne obogatijo zemljepisna imena …«. Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim (iz gr{kega éndon v pomenu šznotraj’) je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega pojava, eksonim (iz gr{kega ékso– v pomenu šzunaj’) pa je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju tega pojava, ~e se razlikuje od endonima tega pojava. Poenostavljeno re~eno je endonim doma~e, izvirno ime zemljepisnega pojava, eksonim pa tuje ime istega pojava. Slovenski endonimi so slovenska zemljepisna imena znotraj slovenskega etni~nega ozemlja, slovenski eksonimi pa slovenska zemljepisna imena z vseh ostalih ozemelj, ~e se razlikujejo od endonimov na njih (Veliki atlas sveta 2005, 199). Ker so kljub dolgoletnim naporom definicije eksonimov {e vedno nedore~ene in v resolucijah OZN omejevalne (Kladnik 2007), namesto izraza eksonim uporabljam blizupomenko (lahko jo razumemo tudi kot sopomenko) podoma~eno tuje zemljepisno ime, ki je glede na opredelitvene kriterije zajema nekoliko {ir{i pojem. 9 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Glavni namen zemljepisnih imen, to je pomo~ pri orientaciji v prostoru, poleg rabe v vsakdanjem ìvljenju {e najbolj izrazito prihaja do izraza pri njihovi uporabi v raznih publikacijah, na zemljevidih, v atlasih in pri uporabi digitalnih podatkov v raznovrstnih geografskih informacijskih sistemih. Nestandardizirana zemljepisna imena, razpr{ena po razli~nih virih in (tudi zato) neusklajena, povzro~ajo precej teàv, komu-nikacijskih problemov in napak na razli~nih zemljevidih ter v podatkovnih bazah. Jezikovna plat zemljevidov na eni strani kaè stanje oziroma razvojno stopnjo dolo~enega jezika, na drugi pa pogled njihovih izdelovalcev in drùbe na prostor in ~as, v katerem nastajajo. Zemljepisna imena so ob jezikoslovju vseskozi tudi priljubljena tema geografije, v svetovnem merilu zlasti histori~- ne, saj so tako stvarna kot metafori~na, tako dejanska kot simbolna, predvsem pa odpirajo vselej aktualno vpra{anje mo~i, kulture, lokacije in identitete (Nash 1999). Obstaja vrsta njihovih opredelitev in pogledov nanje (Sauer 1966; Jett 1997, Claval 1998). Prek toponimov se je zlasti v preteklosti pogosto izvajal psiholo{ki boj za prila{~anje prostora, bodisi za kolonialno, fizi~no prila{~anje, bodisi za duhovno (Cohen, Kliot 1992; Myers 1996; Harley 2001). Problematika zemljepisnih imen zaradi ob~utljivosti pridobiva mednarodni pomen. Nekateri strokovnjaki se je lotevajo s poglobljenimi, v standardizacijo usmerjenimi pogledi in {tudijami (Kadmon 2000). Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih zdruènj, kakr{no je leta 1959 v okviru Organizacije zdruènih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names, slovensko Skupina izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena), ki usmerja mednarodno dejavnost na podro~ju zemljepisnih imen (Kladnik 2007, 12). Zaradi làje komunikacije si strokovnjaki UNGEGN-a prizadevajo za standardizacijo zemljepisnih imen na vsej Zemlji. Vsak kraj ali drug topografski objekt naj bi imel le eno uradno ime, ki bi bilo v transliterirani obliki v latinici zapisano na vseh zemljevidih (Kladnik 2006, 3). Ko je bila Slovenija leta 1992 sprejeta v OZN, se je obvezala, da bo spo{tovala tudi resolucije o zemljepisnih imenih, ki dràvam ~lanicam med drugim priporo~ajo, da na splo{nih zemljevidih uporabljajo endonime in le izjemoma eksonime. Za uporabnika bi bil sicer na~eloma najbolj{i atlas, v katerem bi bilo vsako ime zapisano v izvirni obliki (kot endonim), ob tej pa bi bila za posamezna imena zapisana podoma~ena oblika, torej eksonim. Tak{ne zapise je v kartografski praksi nemogo~e zagotoviti zaradi prostorske stiske na zemljevidih, zapletenih jezikovnih pravil in razli~nih tradicij posameznih narodov, zato je imenje v atlasih obi~ajno kompromis med priporo~ili resolucij konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, pravopisnimi, kartografskimi in geografskimi pravili ter na~eli in razpolòljivim prostorom na zemljevidih. Deleèksonimov se praviloma zmanj{uje z manj{anjem merila zemljevidov. V slovenskih atlasih je praviloma na splo{nih zemljevidih sveta in celin ve~ eksonimov, na podrobnej{ih, regionalnih zemljevidih pa prevladujejo endonimi. Geografi se od Medveda dalje (Medved 1969b; Gams 1984a; Gams 1984b; Gams 1984c; Gams 1985; Oroèn Adami~ 1982, 2001; Natek 2005) na~eloma zavzemamo za prevladujo~o rabo originalnega imenja, kar je v dolo~eni meri navzkrì z bogatim izro~ilom slovenskega jezika na podro~ju tovrstne rabe. Tudi zato se Topori{i~ (Topori{i~ 1982, 89) po svoje upravi~eno spra{uje: »… Zakaj bi se Slovenci nepre-stano odrekali tem in takim imenom (mi{ljena so tuja zemljepisna imena, opomba avtorja), ki pri~ajo o na{em posebnem odnosu do njih, vzpostavljenem v dolo~enem trenutku na{e zgodovine. In ~e bodo na{i stiki s ~im takim tesni kdaj pozneje, zakaj bi se odrekli prehodu na doma~o pisavo tudi v bodo- ~e? …«. Pri vzpostavljanju in vzdrèvanju evidenc razli~nih zemljepisnih imen bi morala najti svoje mesto tudi v slovenskem jeziku zapisana tuja zemljepisna imena. Ker ima geograf razmeroma {iroko znanje o pokrajinski stvarnosti, je njegova vloga pri kreiranju ustreznega korpusa podoma~enih tujih zemljepisnih imen nepogre{ljiva. Za zdaj je v geografiji raba tujih zemljepisnih imen bolj ali manj prepu{~ena inerciji, kar se prena{a tudi v {ole. Dolgoro~no to zagotovo ni v prid njihovi ustrezni rabi. Navajanje podoma~enih tujih zemljepisnih imen v sloven{~ini se je mo~no pove~alo z razvojem publicistike in s posredovanjem aktualnih novic na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Ob takratnem pomanjkanju pravopisnih pravil o pisanju lastnih imen in {e zlasti imen tujega izvora ne presene~a neustaljenost na 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 vseh jezikovnih ravninah, obstoj pisnih razli~ic, citatnost ali (delno) podoma~evanje, neenotnost pa se je kazala tudi v pisavi velike za~etnice. Osvobajanje od tujejezi~nih vplivov in publicisti~nih zgledov je bilo postopno, variantnost pa je v obdobju prebujanja narodov pove~evala tudi povezava s slovanskim svetom ter raznovrstnost virov in piscev (Orel 2003, 35). Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov (temeljna definicija pravi, da je eksonim ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt zunaj obmo~ja, na katerem ima ta jezik uradni status) postaja z neslutenim razra{~anjem informacijske tehnologije in ra~unalni{tva na eni strani vse bolj vsakdanja, na drugi pa se zaradi globalizacije krepijo tènje po doslednem zapisovanju imen v izvirni, v primeru nelatini~nih pisav transliterirani obliki. Njihovo dosledno upo{tevanje bi pri nas lahko imelo vsaj dve pomembni posledici. Na eni strani bi se zanemarilo dolgoletno izro~ilo slovenskega jezika, ki ima pri rabi {tevilnih imen bogato tradicijo, na drugi pa uporabnika sili dosledno uporabljati {tevilna diakriti~- na ~rkovna znamenja, kar ni preprosto opravilo; na starej{ih pisalnih strojih ga je povsem nemogo~e izvesti. Raba diakriti~nih znamenj je smiselna le, ~e je uporabnik usposobljen razbrati njihove glasovne zna~ilnosti. Kljub dolgoletnemu izro~ilu vsakdanja, publicisti~na in celo strokovna raba tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku za marsikoga {e vedno predstavlja precej{en problem. Tudi zato v raznih publikacijah in medijih {e zdale~ ni enotna. Posamezni avtorji dostikrat vpeljujejo zemljepisna imena v isto slovensko besedilo na ve~ razli~nih na~inov. Navedeni primeri nedosledne rabe, ki kaèjo na razveje-no problematiko nedosledne rabe citatnih, polcitatnih in podoma~enih oblik imen so iz vodnika po Londonu, katerega prevod je leta 1996 iz{el pri DZS (povzeto po [abec 2003, 99): »… Med najbolj priljubljeni zanimivostmi v Londonu so Britanski muzej, Narodna galerija, Znanstveni muzej, Muzej vo{~enih lutk Madame Tussand, Londonska trdnjava in Tateova galerija. (str. 3) … V Westminstru stoji Buckinghamska pala~a. Tu so tudi Parlament, Big Ben, Westminster Abbey, Westminster Cathedral, White Hall ter zgradba in paradni prostor Horse Guards Parade, ki se razteza vse do Trafalgarskega trga. Ta predel leì ob Temzi … Med zanimivostmi Westminstra je tudi Tate Gallery. (str. 22) … Obmo~je Docklands, vzhodno od sredi{~a mesta, je è doìvelo ogromne spremembe … Visok razvojni standard Docklandsa, ki se dviga kot meteor, lahko zavrejo le slabe prometne zveze. (str. 11–12) … Strand se razteza od Trafalgarskega trga, mimo èlezni{ke postaje Charring Cross do Aldwycha, ki se pridruì Fleet Street. (str. 21) … Haywardska galerija je nastanjena v sodobni, namen-sko zgrajeni stavbi, ki so jo odprli leta 1968 zraven Narodnega gledali{~a in Festivalne dvorane … Zgradbe, ki so jih drugod po Londonu postavili v {estdesetih letih, danes ru{ijo ali obnavljajo: Hayward Gallery, Queen Elizabeth Hall in Royal Festival Hall na South Bank. Rasto~i arhitekturni sklop City ob London-skem mostu se pona{a z impresivno Hays Gallerio. Na drugi strani Towerskega mostu je Conrad Foundation Design Museum (str. 12) … Bloomsbery leì za New Oxford Street in Tottenham Court Road. V njem so mirni trgi, British Museum, University of London in University Hospital. (str. 16) … V bliìni so televizijski studiji, londonski ìvalski vrt, Regentov park, Male Benetke (Little Venice, opomba Kladnik) in Hampstead …« (str. 20). Zaradi zgolj v imenovalniku zapisanih zemljepisnih imenih v atlasni literaturi k sre~i {tevilne tovrstne teàve odpadejo, kljub temu pa je tudi v njej na {iroko razpredena neenotna in nedosledna raba, v praksi prepu{~ena bolj{im ali slab{im poznavalcem. Ti pogosto slepo, celo trmasto vztrajajo pri svojih re{itvah. Ob tem se sicer opirajo na dolo~ena na~ela, ki pa praviloma ne izhajajo iz globljega poznavanja izhodi{~ in tradicije rabe zemljepisnega imenja. Vse to nenehno poraja zanimive diskusijske prispev-ke, ki jih poznavalci objavljajo zlasti v ~asopisju (na primer Bav~ar 2005; Natek 2005). Le nekateri posamezniki so v zvezi s podoma~evanjem tujih zemljepisnih imen objavili poglobljene {tudije, ki imajo v prvi vrsti jezikoslovni zna~aj (Moder 1972; Poga~nik 2003, 2005). Roko na srce, tudi strokovnjaki si nismo ni~ kaj enotni o tem, kak{na naj bo optimalna raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen v na{em jeziku. Razpon mi{ljenj o tej tematiki je zelo {irok, od poskusov rabe zgolj pe{~ice najbolj uveljavljenih eksonimov do poskusov splo{nega podoma~evanja za potrebe bolj{ega razumevanja prostorske stvarnosti s strani {irokega kroga uporabnikov. V zvezi s tènjo 11 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik po pretiranem podoma~evanju oziroma doslednemu zapisovanju v izvirni obliki se je v javnosti dodo-bra zakoreninila misel, da gre za spor med jezikoslovci in geografi. Tako je Bajt è pred leti zapisal (Bajt 1993): »… Kaè pa tudi ta atlas (Veliki atlas sveta 1991, opomba avtorja) è nekaj let dolg spor med slovenskimi geografi in jezikoslovci, kar se ti~e pisanja zemljepisnih imen. @e sam zalònik je v uvodu ugotovil: »Zapisovanje geografskih imen na kartah in v atlasih je vedno poglavje zase. Geografi bi radi kolikor mogo~e veliko imen zapisali v izvirni obliki, slavisti bi najraje vse podoma~ili. Rezultat je skoraj vedno kompromis med obema skrajnostima.« … Tudi v Velikem druìnskem atlasu sveta (iz leta 1992, opomba avtorja) se nadaljuje spor med geografi in jezikoslovci …«. Tak{no posplo{evanje ni povsem na mestu. Med posameznimi jezikoslovci glede koli~ine podoma- ~evanja zagotovo ni popolne enotnosti, kar velja tudi za geografe. Bolj kot poudarjanje »spora« bi veljalo razmi{ljati o poglabljanju medsebojnega sodelovanja in o strpnem dogovarjanju, ki bi temeljilo na dolo- ~enih znanstveno dokazljivih izku{njah, bilo oprto na priporo~ila strokovnjakov UNGEGN-a in upo{tevalo pravopisna pravila. V okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije se je med ~lani obeh strok è zdavnaj izoblikoval tvoren dialog, ki temelji izklju~no na mo~i argumen-tov, z èljo, da se problematike zemljepisnih imen lotevamo kar najbolj sistemati~no. 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 2 UPORABLJENA METODOLOGIJA Delo temelji na vzpostavitvi podatkovnih baz podoma~enih tujih zemljepisnih imen v 16 slovenskih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998) in slovarskem delu najnovej{ega Slovenskega pravopisa (Zalòba ZRC 2001) ter njihovi regionalno-pomenski tipolo{ki primerjavi in primerjavi prevladujo~ih na~inov podoma~evanja v ~asovnem preseku. 2.1 IZDELAVA ZBIRKE PODOMA^ENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Iz preu~enih virov je bilo treba zajeti prav vsa podoma~ena imena. Razen pri najnovej{ih atlasih ni bilo na razpolago digitalnih seznamov podoma~enih tujih zemljepisnih imen v posameznih virih, vendar se je za nekatere med njimi pokazalo, da so nepopolni, zato jih je bilo treba izpopolniti s fizi~nim pregledom imenskih kazal in z natan~nim pregledom dejanskega stanja na vseh zemljevidih. V posameznih primerih so imenska kazala tako pomanjkljiva, da je bilo dejansko stanje mòno ugotoviti le s sistemati~nim pregledovanjem vseh zemljevidov v atlasu, spet v drugih primerih je na zemljevidih (v glavnem zaradi finan~nih omejitev zalòb) podoma~enih razmeroma malo geografskih pojavov in topografskih objektov, zato so nekatere podoma~ene oblike imen, kakr{ne se obi~ajno pojavljajo v na{i atlasni literaturi, zabeleène zgolj v imenskih kazalih. Najstarej{i atlasi imenskih kazal sploh nimajo in je bilo zajemanje imen izvedeno s fizi~nim pregledom vseh zemljevidov. Dodaten problem pri zajemanju podoma~enih tujih zemljepisnih imen je neenotnost oziroma raba razli~nih imenskih oblik za isti pojav ali objekt v posameznih atlasih. Ker ni mogo~e vselej z gotovostjo sklepati, kateri razli~ici daje posamezen prireditelj zemljepisnih imen prednost, so vklju~ene vse razli~ne oblike imen. Iz vseh preu~enih virov je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Za vsakega med njimi enoto so bili v postopku zbiranja opredeljeni naslednji parametri: • podoma~ena oblika tujega zemljepisnega imena, • originalna oziroma izvirna, po potrebi v latinico pre~rkovana oblika zemljepisnega imena, • celina, ocean, kjer je to zemljepisno ime, • dràva ali morje, kjer je to zemljepisno ime, • pomenski tip tega zemljepisnega imena, • morebitne opombe. 2.1.1 UPORABLJENI VIRI Slovenska atlasna literatura ima s ponovnim »rojstvom« skoraj pozabljenega Cigaletovega Atlanta (Cigale 1869–1877, faksimile Zalòba ZRC SAZU 2005) è skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. V tem prvem slovenskem atlasu sveta so neredko nakazane re{itve, skladne s sodobnimi pogledi. Po njem Slovenci vse do tako imenovanega Medvedovega atlasa (Veliki atlas sveta 1972) skoraj stoletje nismo dobili atlasa sveta za splo{no rabo. Vmes je iz{lo ve~ {olskih atlasov, med katerimi jih je ve~ina è zaradi razvojnih vidikov podoma~evanja tujih zemljepisnih imen vklju~ena v obravnavo. Pravi razcvet je izdajanje atlasov doìvelo z osamosvojitvijo Slovenije, kar se nadaljuje tudi v zadnjih letih. Atlasom sta dodana {e Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998) in Slovenski pravopis (Zalòba ZRC SAZU 2001). Prvi zaradi njegovega premi{ljenega jezikoslovnega pristopa in izredno dobre zastopanosti zgodovinskih, {e zlasti klasi~nih zemljepisnih imen, drugi pa predvsem zaradi njegovega neformalnega statusa uradnega dokumenta, na katerega se skoraj brez zadr`kov sklicuje jezikoslovna srenja z lek-torji in prevajalci na ~elu. Zajeti so bili naslednji viri: • ATLANT (1869–1877). Slovensko besedilo priredil Matej Cigale. V atlas vezana razli~ica je hranjena v Narodni in univerzitetni knjìnici v Ljubljani. Matica Slovenska. Ljubljana, 16 zemljevidov. • ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE S SLOVENSKIM U^NIM JEZIKOM (1902). V. pl. Haardt. Slovensko besedilo priredil Fran Oroèn. Ed. Hölzel. Dunaj, 14 zemljevidov. 13 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • ZEMLJEPISNI ATLAS ZA SREDNJE IN NJIM SORODNE [OLE (1941). Urednik Luigi Visintin. Slovensko izdajo priredil Valter Bohinec s sodelovanjem Cirila Bernota, Franceta Planine in Romana Savnika. Istituto Geografico de Agostini. Novara, 56 strani zemljevidov. • [OLSKI ATLAS (1959). 8. izdaja. Uredil Zvonimir Duga~ki, slovensko izdajo uredil Valter Bohinec. U~ila. Zagreb, 1959, 51 str. in VELIKI [OLSKI ATLAS (1964). 13. izdaja. Uredil Zvonimr Duga~ki, slovensko izdajo uredil Valter Bohinec. U~ila. Zagreb, 59 str. Dve razli~ici atlasa sta uporabljeni zato, ker so v novej{i na razpolago bolj podrobni zemljevidi Blìnjega vzhoda (str. 33–34), Indije in Indokine (str. 35–36), Kitajske (str. 37–38), Japonske in Koreje (str. 40) ter Indonezije (str. 40). Imena iz vseh drugih zemljevidov so zajeta iz starej{e razli~ice. • VELIKI ATLAS SVETA (1972). Uredila Jakob Medved in Borut Ingoli~. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1972, 408 str. • ATLAS SVETA (1991). Priredba The Times Atlas of the World, Family edition. The Times Books. Strokovni urednik slovenske izdaje Karel Natek. Priprava zemljepisnih imen Matej Gabrovec, Karel Natek in Drago Perko. Cankarjeva zalòba. Ljubljana, 1991, 191 str. • VELIKI DRU@INSKI ATLAS SVETA (1992). Priredba Grande Atlante Geografico. Istituto Geografico De Agostini in Mitchell Beazley. Uredili Milan Oroèn Adami~, Drago Kladnik in Janko Moder. Slovenski prevodi zemljevidov Drago Kladnik, Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Boìdar Lavri~, Franc Lovren~ak, Milan Oroèn Adami~ in Mirko Pak. DZS. Ljubljana, 1992, 392 str. in VELIKI ATLAS SVETA (1996). Priredba Grande Atlante Geografico. Istituto Geografico De Agostini in Mitchell Beazley. Uredili Milan Oroèn Adami~, Drago Kladnik, Janko Moder in Drago Perko. Slovenski prevodi zemljevidov Drago Kladnik, Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Boìdar Lavri~, Franc Lovren~ak, Milan Oroèn Adami~, Mirko Pak in Drago Perko. DZS. Ljubljana, 1996, 390 str. Obe razli~ici sta upo{tevani zlasti zaradi pravilnej- {ega zapisa ruskih in ukrajinskih imen, nekaterih politi~nih sprememb in poenotenja imen podmorskega reliefa v novej{i izdaji. ^e sta za dolo~eno podoma~eno tuje zemljepisno ime v obeh atlasih uporabljeni dve razli~ni obliki, je praviloma upo{tevana novej{a razli~ica. • MOJE PRVO ^UDOVITO RAZISKOVANJE SVETA (1997). Prevod My First Amazing World Explorer. Dorling Kindersley. Prevajalci in prireditelji Ur{a Vogrinc, Peter Berden in Dimitrij Pucer. Ra~unalni{- ka zgo{~enka. DZS. Ljubljana. • GEOGRAFSKI ATLAS ZA OSNOVNO [OLO (1998). Prevod in priredba Alexander Schulatlas zalòbe Justus Perthes Verlag Gotha GmbH. Zasnova in priprava slovenske izdaje Jerneja Fridl, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Priprava zemljepisnih imen v slovenski izdaji Jerneja Fridl, Ida Knez, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Geografski in{titut ZRC SAZU, DZS. Ljubljana, 144 str. • ATLAS SVETA 2000 (1997). Priredba Die Welt, Atlas International zalòbe RV Reise- und Verkehrsverlag. Prevod in priredba besedil ter zemljepisnih imen Karel in Marjeta Natek. Mladinska knjiga. Ljubljana, 376 str. • DRU@INSKI ATLAS SVETA (2001). Prevod in priredba Dorling Kindersley Reference Atlas of the World. A Dorling Kindersley Book. Uredila Mauro Hrvatin in Drago Perko. Priredba zemljepisnih imen Drago Kladnik. Slovenska knjiga. Ljubljana, 354 str. • GEOGRAFSKI ATLAS SVETA ZA [OLE (2002). Monde Neuf d. o. o. Uredil in strokovno pregledal Franc Lovren~ak. Tehni{ka zalòba Slovenije. Ljubljana, 175 str. • VELIKI [OLSKI ATLAS (2003). Dorling Kindersley Student Atlas. A Dorling Kindersley Book. Uredili Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Prevod in priredba zemljepisnih imen Drago Kladnik. U~ila. Trì~, 160 str. • PRIRO^NI ATLAS SVETA (2003). Dorling Kindersley Compact World Atlas. A Dorling Kindersley Book. Uredila Barbara Zych. Prevedli Ida Knez Ra~i~, Simona [u{ter{i~ in Uro{ Stepi{nik. Zalòba Mladinska knjiga. Ljubljana, 192 str. • ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE [OLE (2005). 4. izdaja. Westermann Schulbuchverlag GmbH. Uredil Karel Natek. Prevod zemljepisnih imen Bibijana Mihevc. Zalòba Mladinska knjiga. Ljubljana, 225 str. 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • VELIKI ATLAS SVETA (2005). Prenovljena izdaja. Prevod in priredba Atlante della Terra. Istituto Geografico De Agostini. Prevod in priredba Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Priredba zemljepisnih imen Drago Kladnik. DZS. Ljubljana, 260 str. • VELIKI SPLO[NI LEKSIKON (1997–1998). Prevod in priredba Der Knaur – Universallexikon in 15 Bänden. VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co. Uredila Marija Javornik. Redakcija zemljepisnih imen Nada Colnar, Polona Kostanjevec in Ana Stare{ini~. DZS. Ljubljana, 5005 str. • SLOVENSKI PRAVOPIS (2001). Redakcija zemljepisnih imen v slovarskem delu Alenka Gloàn~ev. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. Zalòba ZRC SAZU. Ljubljana, 1805 str. Zaradi zelo podobnih, med seboj tèko lo~ljivih naslovov uporabljenih virov, so za njih v grafikonih in na zemljevidih uporabljena delovna imena (preglednica 1). Ta naj bi glede na prireditelje njihovih imen, zalònika, namen ali dejanski naslov zagotovila zadostno prepoznavnost posameznih virov. Preglednica 1: Delovna poimenovanja preu~enih virov v naslovih slik (zemljevidov in grafikonov) ter v legendah grafikonov in opisih vsebine njihove osi x. preu~eni vir leto izida delovni naslov pri navedbi poimenovanje vsebine slike (zemljevida v legendi grafikona ali grafikona) ali pri opisu osi x Atlant 1869–1877 Cigaletov Atlant Cigale Zemljepisni atlas za ljudske {ole 1902 Orònov {olski atlas Oroèn Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole 1941 De Agostinijev {olski atlas Bohinec [olski atlas 1959 in 1964 Bohin~ev {olski atlas [kolska knjiga Veliki atlas sveta 1972 Medvedov atlas Medved Atlas sveta 1991 Timesov atlas Timesov atlas Veliki druìnski atlas sveta 1992 in 1996 Veliki druìnski atlas sveta VAS – 1992, 1996 Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta 1997 Moje prvo ~udovito Moje prvo ~udovito … raziskovanje sveta Geografski atlas za osnovno {olo 1998 [olski atlas DZS [olski atlas – GIAM Atlas sveta 2000 1997 Atlas sveta 2000 Atlas 2000 Druìnski atlas sveta 2001 atlas Slovenske knjige Dorling Geografski atlas sveta za {ole 2002 Monde Neufov {olski atlas Monde Neuf Veliki {olski atlas 2003 {olski atlas U~il U~ila Priro~ni atlas sveta 2003 Priro~ni atlas sveta Priro~ni atlas Atlas sveta za osnovne in srednje {ole 2005 {olski atlas Mladinske knjige [olski atlas – Mladinska Veliki atlas sveta 2005 De Agostinijev atlas sveta De Agostini 2005 Veliki splo{ni leksikon 1997–1998 Veliki splo{ni leksikon Knauer Slovenski pravopis 2001 Slovenski pravopis Pravopis V vsakdanjem raziskovalnem delu so vse bolj prisotni ra~unalni{ki ali elektronski viri. Razne na medmrèju dostopne datoteke z zemljepisnimi imeni so bile uporabljene zlasti za kontrolo podatkov iz pisnih virov. Poudariti velja, da se elektronski viri izredno hitro mnoìjo in, ~eprav je pri njihovi rabi vselej potrebna dolo~ena kriti~na razdalja, se z vklju~evanjem novih in novih avtorjev ter zaradi dodatnega preverja-nja, hitro izbolj{uje tudi njihova kakovost. Problem, kako priti do ustreznih podatkov, je vse bolj postranski. V ospredje namre~ stopa teàva, kako zadovoljivo obvladovati ~edalje ve~jo koli~ino in vse bolj raznoliko vsebino razpolòljivih podatkov. Zaenkrat je glavnina gradiva dostopna v angle{kem jeziku, vendar se v zadnjem ~asu zelo hitro mnoìjo zapisi in prevodi v drugih jezikih, postopoma tudi v sloven{~ini. Glavni vir z mnogojezi~nimi predstavitvami postaja spletna enciklopedija Wikipedia, ki jo pri nas malce nerodno, le polovi~arsko doma~imo v Wikipedija. Njeni podatki sicer niso povsem zanesljivi, a uredni{tva 15 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik prizadevno izbolj{ujejo njihovo kakovost. Tako se je è pri delu podkomisije za imena dràv pri Komi-siji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije kot zelo koristen vir pokazal seznam dràv in odvisnih ozemelj z razlagami izvora njihovih imen, na podlagi katerega je bilo mogo~e zanes-ljiveje dolo~iti pravilno obliko zapisa nekaterih spornih ali nejasnih imen (medmrèje 01). Ta dokument navaja povezave s seznami celin, rek in jezer z razlagami izvora njihovih imen (medmrèje 02), podoben seznam za imena upravnih enot in regij (medmrèje 03), seznam upravnih enot, poimenovanih po osebah (medmrèje 04), seznam vzdevkov dràv, na primer za Slovenijo Deèla na son~ni strani Alp, za Hrva{ko Ljepa na{a, za Norve{ko Deèla polno~nega sonca (medmrèje 05) in celo seznam krajevnih imen, ki imajo v svojih imenih pridevnik nov oziroma njegove prevode (medmrèje 06). Obravnava pojmov eksonim in endonim v Wikipediji napeljuje na vrsto povezav, med njimi so z vidika obravnave zemljepisnih imen posebej pomembni seznam besed s kon~nico -onim (medmrèje 07), seznam pridevni{kih oblik zemljepisnih imen (medmrèje 08), seznam evropskih mest z imeni v razli~nih jezikih (medmrèje 09), seznam ameri{kih mest z imeni v razli~nih jezikih (medmrèje 10), seznam imen dràv in glavnih mest v narodnih jezikih (medmrèje 11), seznam alternativnih imen dràv (medmrèje 12), seznam dràv z njihovimi imeni v razli~nih jezikih (medmrèje 13), seznam latinskih imen evropskih mest (medmrèje 14), seznam evropskih pokrajin z njihovimi imeni v drugih jezikih, alternativnimi imeni in zgodovinskimi imeni (medmrèje 15), seznam evropskih rek z njihovimi alternativnimi imeni (medmrèje 16) ter seznam tradicionalnih gr{kih endonimov in eksonimov (medmrèje 17). 2.1.2 PROBLEMATIKA DOLO^ANJA OZIROMA IZBORA USTREZNIH ZEMLJEPISNIH IMEN Lastna imena geografskih pojavov, topografskih objektov in administrativno dolo~enih obmo~ij, to je prostorskih enot, so zemljepisna imena, lastna imena upravno-administrativnih enot pa so stvarna lastna imena (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 74). Zemljepisno ime je lastno ime naselij, delov zemeljskega povr{ja, nebesnih teles, stvarno ime pa lastno ime ustanov, organizacij, podjetij, ki je po definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter individualizira kakega izmed na{tetih objektov (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 75). V zbirko so uvr{~ena samo zemljepisna imena, ne pa tudi stvarna. Ker so obravnavani samo pisni viri, so v zbirko vklju~ena le pisno podoma~ena tuja zemljepisna imena, tako imenovani eksografi (Raukko 2005, 4). Govorno podoma~ena tuja zemljepisna imena, ki se od originalne oblike v izvornem jeziku razlikujejo le po druga~ni, ciljnemu jeziku prilagojeni izgovorjavi, torej tako imenovani eksofoni (Raukko 2005, 4), so zavestno prezrta. Zna~ilni slovenski eksofoni so Argentina, London, Madrid, Moskva. Ker zlasti pri starej{ih virih na~ela podoma~evanja imen niso jasna, saj niso nikjer razloèna, je bilo pri vna{anju primernih imen v zbirko upo{tevano maksimalisti~no na~elo. Zajeta so torej vsa imena, ki se od zdaj{njih uradnih imen oblik, zapisanih v latinici ali vanjo transliteriranih, razlikujejo v smislu podoma~evanja v sloven{~ino, torej v pisnih poenostavitvah, ki jih spremljajo glasovne prilagoditve. Vendar so pisne poenostavitve upo{tevane samo v tistih virih, ki imajo è uvedene transliterirane zapise imen z uporabo diakriti~nih znamenj in drugih posebnih ~rk. Podoma~ena tuja zemljepisna imena so lahko pomensko prevedena, lahko so transkribirana, ne pa tudi transliterirana, ~e niso hkrati tudi transkribirana (Kladnik 2006, 101–113). Podoma~itve se pogosto oklepajo tako imenovanih zgodovinskih zemljepisnih imen (Kladnik 2007, 24), {e zlasti v primeru spreminjanja imen ob dekolonizaciji in vzpostavljanju neodvisnih dràv. Nova imena so marsikje povsem izpodrinila starej{a, na primer Tajska Siam, Bocvana Be~uanijo, Beira Sofa-lo, Kisangani Stanleyville, pogosto pa so prej{nja imena prevzela eksonimsko funkcijo, {e zlasti ob prevzemanju pisno bolj zapletenih imenskih oblik v arab{~ini, na primer angle{kih poimenovanj Port Said za Bu–r Sa'i•–d, El Obeid za Al Ubayyid, Mosul za Al Maws¸il. Na obmo~ju Magreba, kjer so z uved-bo izklju~no arabskega uradnega jezika arabske imenske oblike v atlasih izpodrinile francoske ali pa se pojavljajo obenem z njimi, so funkcije eksonimov prevzele francoske oblike imen, ki so za zdaj {e vedno ìve tudi v vsakdanji rabi. Zna~ilni primeri so Casablanca za Ad-Da–r-al Bayda, Constantinne za 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Qacentina, Tamanrasset za Tamenghest in Kairouan za Al Qayrawa–n. Podobna postaja vloga ruskih imen za pomembnej{e geografske pojave in topografske objekte v novonastalih dràvah na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, na primer Moldavija za Moldova, Baku za Baki•, Buhara za Buhoro in Karaganda za K¸araghandy. Ne dosti druga~na je vloga slovanskih poimenovanj za geografske pojave in topografske objekte na danes neslovanskih obmo~jih v Evropi; najve~ jih je na ozemljih zdaj{njih dràv Nem~ije, Romunije in Madàrske. Tovrstna imena so najpogostej{a v Cigaletovem Atlantu, ki je nastal {e pred velikimi politi~nimi spremembami v 20. stoletju. V Nem~iji so zna~ilni primeri Branibor za Brandenburg, Brun{vik za Braunschweig, Devin za Magdeburg, Dràdane za Dresden, Ljubek za Lübeck, Mogu~ za Mainz in Rostoki za Rostock, v Romuniji Belgrad za Alba Iulia, Blaèvo za Blaj, Brajlov za Bra üila in Ja{ za Ias¸i, na Madàrskem pa Berin~ek za Mezo ´ berény, Kri{ za Körös, Mi{kovec za Miskolc in Novgrad za Nógrád. Med podoma~ena tuja zemljepisna imena so uvr{~ena tista, ki se od originalnih imen razlikujejo vsaj v opu{~enem lo~evalnem ~rkovnem znamenju. To vpliva tudi na razli~en izgovor, njihovo opu{~anje pa v skrajnem primeru dopu{~a Slovenski pravopis (1994, §218, str. 27), na primer Arhangelsk za – Arhangel'sk, Bogota za Bogotá, Plzen za Plzenþ, Agra za Agra. Lahko se razlikujejo le v opu{~anju ~le-na, na primer Salvador namesto El Salvador, Rif namesto Ar-Rif/er Rif, ali v vsaj eni ~rki, na primer Anapurna namesto Annapurna, Dahomej namesto Dahomey, ^rna gora namesto Crna Gora (v tem primeru gre tudi za prevod). Mednje spadajo tudi tista originalno ve~jezi~na imena, ki se pri nas dosledno uporabljajo le v eni izmed imenskih oblik, pogosto slovanski, na primer Odra za Odra/Oder, Buhara za Buhoro/Buhara, Amur za Amur/Heilong Jiang. Zato in ker so vklju~ena tudi slovenska imena v zamejstvu, ki imajo v imenu pogosto {e prepoznaven slovenski izvor, ne moremo govoriti o eksonimih, ampak o podoma~enih tujih zemljepisnih imenih. Zemljepisna imena iz slovenskega zamejstva so praviloma zapisana tako kot druga podoma~ena tuja imena, najprej v originalu, to je imenu ve~inskega naroda, in nato v njegovi slovenski razli~ici. Ker je v zamejstvu skoraj vsako zemljepisno ime dvojezi~no in bi vklju~itev njihovega celotnega korpusa vplivala na nadaljnje analize, so zavestno vklju~ena le tista imena v Italiji, Avstriji in na Madàrskem, ki se pojavljajo na regionalnih zemljevidih delov celin v atlasih, ne pa tudi tista, ki so zapisana na podrobnej{ih zemljevidih Slovenije in njenih delov. Upo{tevana pa so tista imena v zamejstvu, ki se pojavljajo na zemljevidih Jugoslavije. Iz Velikega splo{nega leksikona in slovarskega dela Slovenskega pravopisa so vklju~ena vsa zamejska zemljepisna imena. Na teàvno delo prirejevalcev podoma~enih tujih zemljepisnih imen na zemljevidih v atlasih opozarjajo razmeroma {tevilni neenotni zapisi istih geografskih pojavov in topografskih objektov; ve~ jih je v starej{ih atlasih, med njimi {e najve~ v Cigaletovem Atlantu (1869–1877). Kriva sta predvsem prirediteljev intuitivni pristop in zamudna litografska tehnologija, ki nista omogo~ala bolj dosledne rabe in kontrole, nedoslednosti pa so nastale tudi zaradi spremenjenih pogledov v slabem desetletju nastajanja Atlanta. Tako se na primer za Ardene pojavijo zapisi Ardene Gorovje, Ardenske gore in Ardenski gozd, za [rilanko oziroma Cejlon zapisa Ceilon (Selan ali Sinhala Diva) in Ceylon, za Tokio Jeddo in Jedo, za Michigansko jezero Michigansko Jezero in Mi~igansko jezero ter za Moldavijo Moldavija, Moldova (Multanija) in Moldavska. Morda {e najbolj zna~ilen je zapis Haiti, ki se pojavi trikrat, vsaki~ druga~e: Haiti, Hajti in Hajty. Tovrstni »alonimi« se pojavljajo v skoraj vseh drugih atlasih, v~asih prav kri~e~e, drugi~ spet pri-krito, tako da to lahko opazi le izku{eno oko. Starej{i kot je atlas in ~im ve~je je {tevilo podoma~enih imen, ve~je so tovrstne teàve. Ker so vse razli~no zapisane oblike istih imen v zbirko vklju~ene kot samostojne enote, je v njej {tevilo zapisov ve~je od dejanskega {tevila razli~nih zemljepisnih imen. 2.2 OBDELAVA ZBRANEGA GRADIVA Obsène zbirke imen brez ra~unalni{ke podpore skorajda ne bi bilo mogo~e podrobno obdelati. Za statisti~ne obdelave in razvr{~anje v preglednice je bilo uporabljeno programsko orodje Excel, za 17 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik besedilni del in dokon~no ureditev preglednic pa Word. Uporaba ra~unalnika je delo olaj{ala zlasti v ana-liti~ni in sinteti~ni fazi, medtem ko sta bila samo zajemanje podatkov in vzpostavitev podatkovnih baz ~asovno zahtevna delovna procesa, ki sta zahtevala zvrhano mero natan~nosti in ju zaenkrat tudi z naj-sodobnej{o tehnologijo àl {e ni mogo~e izvesti. Vsi zapisi so opredeljeni regionalno (navedba pripadnosti celini, dràvi in pri morskih hidronimih oceanu oziroma morju) in z vidika funkcionalnega pomena (naselje, pokrajina, zgodovinska pokrajina, kopenska reliefna oblika, morski hidronim, upravna enota ipd.). Razvr{~eni so tudi glede na stopnjo in vrsto podoma~evanja (prevedeno ime, transkribirano ime itd.). S tipolo{kim razvr{~anjem je bilo gradivo mogo~e statisti~no obdelati. 2.2.1 ^LENITEV PODOMA^ENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN PO REGIONALNI PRIPADNOSTI Medtem ko je ~lenitev po dràvah jasna in nesporna, je ~lenitvijo po celinah bolj zapletena. saj jo je mogo~e izvesti na ve~ na~inov. Pripadnost celinam je opredeljena naravnogeografsko in ne politi~- no, zato razmejitve vselej ne sledijo dràvnim mejam. Razvr{~anje zemljepisnih imen po celinah je le deloma skladno s klasi~no geografsko ~lenitvijo. Zaradi etni~no-jezikovno-zgodovinskih razlogov je kot posebna enota izdvojena Srednja Amerika, ki jo sestavljajo dràve Medmorske Amerike ter obmo~je Karibskih otokov oziroma Velikih in Malih Antilov. Evropa in Azija sta razmejeni po pogorju in reki Ural ter po razvodnem grebenu Visokega Kavkaza. Mejo med Azijo in Afriko predstavlja Sue{ki prekop, meja med Oceanijo in Azijo pa je za~rtana tako, da je celotna Nova Gvineja uvr{~ena k Oceaniji, preostali del Malajskega arhipelaga pa k Aziji. V nadaljevanju je natan~neje opisano razvr{~anje oto~ij in otokov k posameznim celinam, kar nakazuje izbrano mejo med njimi. Zaradi majhnosti ve~ine navedenih oto{kih reliefnih oblik te meje na priloènih zemljevidih sicer ni mogo~e vizualno razbrati, je pa pomembna zaradi natan~nosti interpretacije analiz pripadnosti podoma~enih tujih zemljepisnih imen posameznim celinam. Grenlandija in Bermudi so uvr{~eni k Severni Ameriki, Islandija in Azori pa k Evropi. K tej celini je pri{teta tudi Madeira, medtem ko so Kanarski otoki pripojeni k Afriki, kamor spadajo tudi osamljeni otoki sredi Atlantskega oceana Sveta Helena in Tristan da Cunha. Brazilske ^eri svetega Petra in Pavla so uvr{~ene k Jùni Ameriki. K Afriki spadajo tudi Sej{eli, Maskareni, otok Amsterdam, Otoki svetega Pavla, Otoki princa Edvarda in Crozetovi otoki, ki jo oklepajo z vzhodne strani, Maldivi in oto~je Chagos so pripojeni k Aziji, medtem ko so Kerguelenovi otoki, Heardov otok in McDonaldovi otoki priklju~eni k Antarktiki. K tej ledeni celini so uvr{~eni tudi Jùni Sandwichevi otoki, Jùna Georgija, Jùni Shetlandski otoki, Jùni Orkneyjski otoki in Ballenyjevi otoki. Falklandski otoki so pripojeni k Jùni Ameriki, tako kot otoki Juan Fernández, otoki Desventuradas in Galapa{ki otoki na njeni zahodni strani. Kokosov otok, Clippertonov otok in otoki Revillagigedo so pri{teti k Srednji Ameriki. Velikono~ni otok in Havaji so del Oceanije, kamor na njeni zahodni meji spadajo otoki Bonin, Vulkanski otoki, Mariansko oto~je in Palavsko oto~je v severnem ter Antipodi, Aucklandski otoki, Campbellov otok in Macquariejev otok v jùnem delu. Avstralski Boì~ni otok in Kokosovi otoki jùno od Jave in Sumatre so pripojeni k Aziji. K Aziji spadajo tudi Komandorski otoki, ameri{ki Aleuti pa so pripojeni Severni Ameriki. [e pogled na oto{ko razmejitev med Evropo, Azijo in Severno Ameriko v Arkti~nem oceanu: Spitsbergi, Deèla Franca Joèfa in Nova deèla so del Evrope, ruski otoki in oto~ja vzhodno od Nove deèle del Azije, medtem ko je Kanadski arhipelag, tako kot Grenlandija, uvr{~en k Severni Ameriki. Razmejitev med morji in oceani je oprta na meje, zarisane na zemljevidih morij v Velikem druìnskem atlasu sveta (1992, 114–119). Razmejitve so v glavnem jasne in so dobro razvidne na priloènih zemljevidih. Izjemi sta Arkti~ni in Antarkti~ni ocean. Medtem ko se Arkti~ni ocean povr{insko povsem ujema s Severnim ledenim morjem in je v bistvu njegov alonim, je Antarkti~ni ocean po 60. stopinji jù- ne zemljepisne {irine razmejeno vodno telo, ki meji na Atlantski, Indijski in Tihi ocean, s ~imer so njihove povr{ine ustrezno manj{e (medmrèje 18; medmrèje 19; Perko 2006). Za »osamosvojitev« Antarkti~nega oceana se je spomladi 2000 odlo~ila Mednarodna hidrolo{ka zveza (temu zaenkrat {e vedno 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 nasprotuje vlada Zdruènih dràv Amerike). Njegova severna meja je tudi meja mednarodne Pogod-be o Antarktiki. Z dobrimi 20.000.000 km2 povr{ine je Antarkti~ni ocean ve~ji od Arkti~nega in je tako ~etrto najve~je vodno telo na{ega planeta (medmrèje 20). Notranja morja (Kaspijsko jezero – njegovo originalno rusko ime je Kaspijskoe more, Mrtvo morje …) so v bistvu slana jezera in so tako kot drugi kopenski hidronimi uvr{~ena k tistim celinam in dràvam, na ozemlju katerih se razprostirajo. Omeniti velja {e Sredozemsko morje, ki je kot del Atlantskega oceana zaradi svoje izjemne civilizacijsko-zgodovinske vloge in bliìne opredeljeno kot posebna podenota. Vanjo so kot njen sestavni del uvr{~ena manj{a morja, na primer Ligursko, Tirensko, Jonsko, Jadransko in Egejsko, pa tudi Marmarsko, ^rno in Azovsko morje, ki jih nekateri {tejejo med notranja morja. ^e se dolo~eno zemljepisno ime razteza ~ez ve~ celin, oceanov ali dràv, oziroma ga je treba uvrstiti v ve~ zvrsti, denimo oto{ke dràve in upravne enote k dràvam in oto{kim reliefnim oblikam (na primer Kuba, Dominika, Sej{eli) oziroma upravnim enotam in oto{kim reliefnim oblikam (na primer Nova Fundlandija, Havaji, Lakadivi), je zapis raz~lenjen na vse pripadajo~e kategorije. Zaradi tega je pri nadaljnjih obdelavah skupno {tevilo imen ve~je od dejansko vklju~enih podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Dràve so opredeljene glede na stanje v ~asu nastanka dolo~enega atlasa. ^e so bile è takrat neodvisne, so kot tak{ne ozna~ene v evidenci, ~e pa so bile odvisna ozemlja, imajo status upravnih enot. Izjemi sta Zahodna Sahara, ki si jo je è skoraj povsem prilastil Maroko, vendar je {e vedno obravnavana kot neodvisna dràva, tera Srbija in ^rna gora, ki sta postali neodvisni dràvi po sporazumni lo~itvi junija 2006, v ~asu ko so bile è opravljene vse analize in grafi~ne ponazoritve, zato sta {e vedno obravnavani kot enotna dràva Srbija in ^rna gora. 2.2.2 ^LENITEV PODOMA^ENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN PO POMENSKIH TIPIH Na novo izvedena ~lenitev je prilagojena svetovnim razsènostim in obi~ajni delitvi prikazanih ter poimenovanih geografskih pojavov un topografskih objektov v atlasih. Nastala je z zdruèvanjem razli~nih geografskih pojavov in topografskih objektov v glavne objektne oziroma pomenske skupine. Paleta pomenskih skupin je razmeroma zajetna, saj {teje 16 enot. Ve~ino med njimi sestavlja ve~ sorodnih pojavov in objektov. Najbolj prostrana prostorska enota je celina, na primer Afrika, Jùna Amerika, Antarktika, a tudi Oceanija in Srednja Amerika. Posebno enoto sestavljajo dràve, na primer Jordanija, Srednjeafri{ka republika, Zdruène drà- ve Amerike. V imenik so vklju~ene le tiste dràve, ki se v podoma~enem zapisu kakorkoli razlikujejo od originalno zapisanega imena. Od ustaljenega vzorca nekoliko odstopajo imena oto{kih dràv, na primer Kuba, Antigva in Barbuda, Salomonovi otoki, ki so hkrati tudi imena otokov oziroma oto{kih reliefnih oblik. Najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen je uvr{~enih v pomensko skupino naselje. Med njimi najdemo podoma~ene oblike velikih mest (na primer Rim, Krakov, Basra, Akra) in majhnih krajev v zamejstvu (na primer Dobrla vas, Nabreìna). Posamezna naselja imajo tudi zna~aj obalnih reliefnih oblik (Galipoli je ime kraja in polotoka ob Dardanelah), upravnih enot (Gaza je mesto in upravna enota v okviru Palestine oziroma Izraela), precej ve~ pa je tak{nih, ki so si ob oznaki naselje prisluìla {e pripis zgodovinsko naselje (na primer [parta na Peloponezu). Nekatera mesta sicer {e ìvijo, a so bila pomembna predvsem v preteklosti in v tak{nih primerih je oznaka zgodovinsko naselje postavljena pred oznako naselje (na primer Epidavrus v Gr~iji in Sirakuze na Siciliji). Nekateri kraji so pozneje povsem spremenili ime in je podoma~eno tudi njihovo nekdanje ime (na primer Akvileja, Bizanc), nekateri so propadli in prenehali obstajati (na primer Efez, Herakleja, Mikene, Troja), v zdaj{njih imenih nekaterih pa je {e vedno mogo~e zaslediti navezavo na znana imena iz preteklosti (na primer Babilon, Tebe). Marsikje se je zgodovinsko ime preneslo tudi na poimenovanje upravne enote (na primer Ninive), vendar je uporaba podoma~ene oblike imena v sodobnih okoli{~inah lahko problemati~na. V zbirki je tudi nekaj imen iz Velikega splo{nega leksikona (DZS 1997–1998) in Slovenskega pravopisa (Zalòba ZRC 19 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik SAZU 2001), ki ozna~ujejo izjemno znane dele naselij. Zna~ilna primera sta Latinska ~etrt v Parizu in Marsovo polje v Rimu. Pomenska skupina kopenska reliefna oblika je notranje raznolika. Vanjo so vklju~ena vsa imena, ki so povezana z razgibanostjo povr{ja ali z reliefnimi kategorijami nasploh. Tako v njej najdemo imena gorovij (na primer Alja{ko gorovje, Gorovje ^erskega, Apala~i), pogorij (na primer Aleutsko pogorje), gorskih skupin (Goldber{ka gorska skupina), hribovij (na primer Slano hribovje, Timanski greben, Slova{ko rudogorje), gri~evij (na primer Normandijsko gri~evje, Donsko vi{avje), vrhov oziroma vzpetin (na primer K2, Adamov vrh, Aventin), planot (na primer Bolivijska visoka planota, Jukonska planota, Lavrentijsko vi{avje, Maro{ka mezeta), pragov (na primer Asandski prag), ravnin (na primer Adanska ravnina, Vestfalski zatok, Gosposvetsko polje), ravnikov (na primer Jùnote~ajni ravnik, Barklyjev ravnik), kotlin (na primer Akvitanska kotlina, Kongovska kotlina, Velika kotlina), depresij (na primer Katarska depresija, Turfanska depresija), tektonskih jarkov (na primer Veliki tektonski jarek, Srednjeafri{ki tektonski jarek), prevalov in prelazov (na primer Karakorumski prelaz, prelaz Mitla, Burgundska vrata), re~nih in suhih dolin (na primer Dolina Ria Branka, Dolina smrti, Rezija; slednja ima tudi pokrajinski zna~aj), kanjonov (na primer kanjon Verdon, Veliki kanjon) in kraterjev (na primer Barringerjev krater). Iz na{tetih primerov je razvidna {iroka paleta imenja, ki mu je skupno ozna~evanje dolo~enih reliefnih zna~ilnosti. Hidronimi oziroma vodna zemljepisna imena so raz~lenjeni na kopenske hidronime in morske hidronime. Kopenski hidronimi vklju~ujejo imena rek (na primer Albertov Nil, Meander, Ren), sladkovodnih jezer (na primer ^adsko jezero, Kamsko zajezitveno jezero, jezero Hanka), slanih jezer (na primer Mrtvo morje, Veliko slano jezero, [ot el Hodna), lagun (na primer laguna Mirim, Bene{ka laguna), prekopov (na primer Panamski prekop, prekop Majna–Donava), slapov (na primer Angelov slap, Niagarski slapovi), mo~virij (na primer Ku{ko mo~virje, mo~virje Okavango) in ledenikov (na primer Pasterca oziroma Pastirica in Byrdov ledenik). Pomensko skupino morski hidronim sestavljajo imena oceanov (na primer Tihi ocean, Arkti~ni ocean), morij (na primer Andamansko morje, Karibsko morje, Ligursko morje, Sarga{ko morje, Vatsko morje), notranjih morij (na primer Japonsko notranje morje, Visajansko morje), zalivov (na primer Biskajski zaliv, Velika Sirta, tudi Foxova kotlina, kar je pravzaprav nenavadno poimenovanje), prelivov in oìn (na primer Danski preliv, Dovrska vrata, Balaba{ka oìna, Devi{ki prehod, Bab el Mandeb, Severni vhod), fjordov (na primer Fjord kralja Oskarja, Trondheimski fjord, fjord Sogne), re~nih ustij (na primer Ustje Amazonke, Ustje Iravadija, Ustje Pada) in tudi obsènih ledenih polic na gladini antarkti~nih morij (na primer Ameryjeva ledena polica, Rossova ledena polica), od katerih se na robovih lomijo ledene gore. Pomenska skupina podmorska reliefna oblika je raznovrstna in {tevil~na. Sestavljajo jo priobalne celinske police oziroma {elfi (na primer Ferski {elf, Kapverdska polica), plitvine (na primer Doggerska plitvina, Srebrna plitvina, Plitvina velikih rib), podmorske naplavine (na primer Naplavina Amazonke, Amazonkin vr{aj), podmorske re~ne doline (na primer Amazonski kanjon, Hudsonova dolina), podmorske gore (na primer Gora predsednika Thiersa, gora Orne, Flamska kopa), mizaste podmorske gore (na primer mizasta gora Discovery, mizasta gora Ob), podmorske ravnine (na primer Cejlonska ravnina), globokomorske ravnine (na primer Cereajska abisalna ravnina), podmorske udorine (na primer Udorina svete Ane), podmorske globeli (na primer globel Diamantina, Barentsova globel), podmorski jarki (na primer Aleutski jarek, Gr{ki jarek), podmorski hrbti (na primer Srednjeatlantski hrbet, Hrbet na devet-desetem poldnevniku), podmorski pragovi (na primer ^ilski prag, Rockallski prag), podmorske kotline (na primer Celebe{ka kotlina, [kotska kotlina), podmorske planote (na primer Blakova planota, Agulha{- ki plato), podmorske stopnje (na primer Falklandska stopnja), diskordance (na primer Antarkti~no-avstralska diskordanca) ter podmorski prelomi in prelomni sistemi (na primer Clippertonski prelom, Agassizova prelomna cona). Celotna skupina se praviloma sloveni, saj gre za zemljepisna imena na nikogar{njem ozemlju. Podoma~ene oblike se med seboj {e precej razlikujejo, kar je tudi posledica pretirane rabe tujk, za katere imamo na voljo ustrezne slovenske sopomenke, na primer polica za {elf, globokomor-ski za abisalen in planota za plato. 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Obsèna je tudi pomenska skupina oto{ka reliefna oblika. Njen glavni sestavni del so imena posameznih otokov (na primer Celebes, Rooseveltov otok, Hudi~ev otok, Sveti Kri{tof, Ognjena zemlja) in oto~ij (na primer Mariansko oto~je, Kerguelenovi otoki, Bismarckov arhipelag, Azori, Adamov most). V grobem je zaznati razlo~ek med poimenovanjem oto~ij in otokov. Pri oto~jih gre za oto{ke skupine z velikim {tevilom majhnih otokov, pogosto z atoli, zna~ilnimi za obmo~ja tropskih morij (na primer Ekvatorsko oto~je, Maldivi). V primeru otokov gre praviloma za oto{ke skupine z manj{im {tevilom ve~jih otokov (na primer Kanarski otoki, Falklandski otoki, Havaji). Ob~noimenska sestavina otoki se uporablja tudi za ozna~evanje starej{ih oblik imen oto~ij (na primer Lagunski otoki, Nizki otoki) in tudi za poimenovanje dràv (na primer Marshallovi otoki, Salomonovi otoki, Zelenortski otoki). ^e se na primer uporabi poimenovanje Marshallovo oto~je, se misli na oto{ko skupino kot naravni pojav, ~e pa se uporabi zapis Marshallovi otoki, se misli na oto{ko skupino kot upravnopoliti~no enoto. V podrobnem pri poimenovanju oto{kih skupin sre~amo {e ob~na imena arhipelag (na primer Kanadski arhipelag), atol (na primer Johnstonov atol), oto{ka skupina (na primer oto{ka skupina Cosmoledo, skupina Aldabra), ~er (na primer ^eri svetega Petra in Pavla) in koralni greben (na primer Veliki koralni greben, greben Swallow). V pomensko skupino obalna reliefna oblika so uvr{~ena imena polotokov (na primer Apeninski polotok, Krim, Kam~atka, polotok York), rtov (na primer Rt dobrega upanja, Zeleni rt), obal (na primer Obala popra, Zahodna riviera, Obala Jurija V.; slednja ima tudi zna~aj pokrajine), zemeljskih oìn (na primer Panamska zemeljska oìna, medmorje Kra) in pe{~enih nasipov oziroma tako imenovanih zemeljskih kos (na primer Kurska kosa, Arabatska kosa). Sem so uvr{~ene tudi re~ne delte (na primer Donavina delta, Gangesova delta, Delta Orinoka). Naravna pokrajina je od celine manj{i naravnogeografsko ozemeljsko zaokroèn del Zemljinega povr{ja, ki ga je ~lovek s svojim delovanjem nebistveno ali le malo spremenil. Pri opredelitvi posamezne naravne prvine praviloma niso izpostavljene, ampak se lahko prepletajo z drugimi zna~ilnostmi. Zna~ilni primeri so Byrdova deèla na Antarktiki, Caprivijev pas na severovzhodu Namibije, Pribaltik v jùnem zaledju Baltskega morja, Daljni vzhod v Rusiji, Frizija na severozahodu Nem~ije in severu Nizozemske, Indijska podcelina na jugu Azije (ta ima obenem pridih zgodovinske upravne enote), Novi svet, ki je v bistvu zmes novoodkritih celin Severne in Jùne Amerike, Mezeta in Hrva{ko Zagorje, ki imata kot planotast oziroma gri~evnat svet è tudi zna~aj oronimov, Piemont, ki je tudi upravna enota, Atika, ki je ob naravni pokrajini in upravni enoti {e zgodovinska pokrajina; slednje velja tudi za Ma-zurijo. Poseben primer pokrajine je Masajska stepa, ki jo zaradi zna~ilnega videza uvr{~amo tudi k pejsàno pomembnim enotam. [e najbolj tipi~ne naravne pokrajine so pu{~ave (na primer Sahara, Gobi, Kizilkum, Atakama, Velika arabska pu{~ava) in stepe (na primer Barabinska stepa, Kulundinska stepa). Zgodovinska pokrajina je tista pokrajinska enota, ki je bila v zgodovinskem razvoju posebno pomembna, a ni imela zna~aja dràvne tvorbe ali upravne enote. Tipi~ni primeri so Abesinija na ozemlju zdaj{nje Etiopije, Etrurija kot del osr~ja Apeninskega polotoka in zibelka Etru{~anov, Bitinija in Lidija v Mali Aziji kot pomembni postojanki anti~ne gr{ke civilizacije, Kastilija kot osr~je zdaj{nje [panije in Nova Granada kot {panska kolonialna posest na ozemlju zdaj{nje Kolumbije. Zna~aj zgodovinskih in hkrati tudi naravnih pokrajin imajo tudi francoske pokrajine, na primer Burgundija, Normandija, Provansa. Mlaj{e zgodovinske pokrajine imajo zaradi svojskega vpliva na etni~ne zna~ilnosti prebivalstva obenem zna~aj kulturnih pokrajin. Oaze (na primer oaza Kharga in oaza Siwa) so uvr{~ene v malo{tevil~no pomensko skupino pejsà, pri ~emer imajo nekatere tudi pokrajinske zna~ilnosti, druge pa ob tem tudi zna~aj naselij. Posebno pomensko skupino sestavljajo upravne enote razli~nih ravni. Kar pogosto imajo tudi zna- ~aj pokrajin, kar je, v kolikor ni upravni zna~aj povsem prevladujo~, zabeleèno z navedbo obeh pomenskih zvrsti. Med upravne enote spadajo zvezne dràve (na primer Severna Dakota, Mahara{tra, Zahodna Avstralija), zvezne deèle (na primer Bavarska, Spodnja Sa{ka, Toskana), republike (na primer Ingu{i-ja, Kabardino-Balkarska republika, Jùna Osetija, Republika Srbska), avtonomna obmo~ja (na primer Burjatsko avtonomno okròje), departmaji (na primer Visoka Savoja), ~ezmorska ozemlja oziroma kolonije (na primer Britanski Devi{ki otoki, Reunion, Francoska Gvajana), administrativna obmo~ja (na primer ^ilsko 21 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik antarkti~no obmo~je, Francosko jùno ozemlje), province (na primer Se~uan, [ansi, Severozahodna mejna provinca), ùpanije (na primer @elezna ùpanija) in tudi zveze dràv, kakr{na je na primer Evropska zveza. Nekatere upravne enote (na primer Sikim) so bile v preteklosti samostojne dràvne tvorbe in imajo zato tudi oznako zgodovinska upravna enota. Pomensko skupino zgodovinska upravna enota sestavljajo predvsem biv{e kolonije (na primer Britanska Somalija, Francosko ozemlje Afarov in Isov, Kolonije ob Malajskem prelivu, Severna Rodezija), deli nekdanjih kolonij (na primer Transjordanija, Alìrija), imena upravnih enot nekdanjih velikih dràvnih tvorb, ki so pozneje razpadle (na primer Galicija v Avstro-Ogrski monarhiji), imena republik v biv{i Sovjetski zvezi (na primer Gruzinska SSR ali Gruzinska sovjetska socialisti~na republika, Kirgizija) in odvisna ozemlja, ki so po dolo~enem ~asu pripadla mati~nim dràvam (na primer Hongkong, Obmo~je Panamskega prekopa). Pomenska skupina drugo na zemljevidih v atlasih sicer ni prav {tevil~na, a je pomensko izredno raznovrstna. V njej najdemo antarkti~ne raziskovalne postaje (na primer Mirni, Leningradska, Baza Scott), zgodovinske utrdbe (na primer Trdnjava Akmolinsk, Trdnjava Churchill, Kremelj), narodne parke (na primer Yellowstonski narodni park, Ledeni{ki narodni park, Narodni park Tsavo), kra{ke jame (na primer Mamutska jama, Azurna jama, jama Grimaldi), re~ne zajezitve in zapornice prekopov (na primer Asuan-ski jez, Eufratova pregrada, Zatvornice Miraflores), pomembne prometnice (na primer Panameri{ka magistrala, Transsibirska èleznica, Prekmorski brzojav, Transalja{ki naftovod), predore (na primer Evropredor ali Kanalski predor, Turski predor, predor Selang), gradove (na primer Ojstrovica, Vakare{t), samostane (na primer Katarinin samostan), sveti{~a (na primer Akropola, Delfi, Vi{arje), obzidja (na primer Kitajski zid, Hadrijanovo obzidje), znamenite stavbe (na primer Tad` Mahal, Kip svobode, Bela hi{a, Slavolok zmage), arheolo{ka najdi{~a (na primer Oldovajska soteska, Abu Simbel, Kartaginske razvaline, Merga), rudna nahajali{~a (na primer Murchisonska zlata polja, Uralsko obmo~je, Drugi Baku, Embska naftna polja), tektonske prelomnice (na primer Prelom svetega Andreja), litosferske plo{~e (na primer Filipin-ska plo{~a, Afri{ka plo{~a), geolo{ke {~ite (na primer Afri{ki {~it, Baltski {~it, Kanadski {~it) in druge geolo{ke tvorbe (na primer Fenosarmacija, Iberski masiv, Magdebur{ka pradolina), izpostavljene to~- ke na Zemljinem povr{ju (na primer Severni in Jùni te~aj), mitolo{ke, legendarne in nami{ljene deèle (na primer Atlantida, Had, Indija Koromandija) ter zemljepisna imena – kratice (na primer Magreb, Beneluks, Donbas). 2.2.3 TIPOLOGIJA TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN GLEDE NA STOPNJO IN VRSTO PODOMA^EVANJA Preu~itev podoma~enih tujih zemljepisnih imen glede na na~in in vrsto njihovega podoma~evanja lahko razkrije jezikovne zna~ilnosti obdobja nastanka dolo~enega atlasa, odnos redaktorjev do jezika, njihovo razli~no izku{enost in razli~no nagnjenost do spo{tovanja del predhodnikov ter mednarodnih priporo~il o rabi eksonimov. Oblikovanje zna~ilnih razredov in razvr{~anje imenskega gradiva vanje je zahtevno, deloma tudi subjektivno. Znanih je ve~ poskusov tipologije podoma~evanja. Medtem ko je pri jezikoslovcih ([ivic-Dular 1989, Orel 2003) v ospredju izklju~no jezikoslovni vidik, redki poskusi geografov (Kladnik 1999) sku{ajo upo{tevati tudi vsebinske razsènosti imenja. Prvo temeljito tipologijo, ki je v bistvu zmes obeh vidikov, je v sedemdesetih letih 20. stoletja ob izidu Velikega atlasa sveta zasnoval Janko Moder (Moder 1972, 396–397). Njegove tipolo{ke skupine, ki upo{tevajo tudi izreko, so razvr{~ene v smeri od najmanj{e do najve~je stopnje podoma- ~evanja: 1. Razlike samo v izreki. Uradna izvirna oblika in pri nas udoma~ena oblika se po zapisu sicer popolnoma ujemata (na primer London, New York, Ohio, Alabama, Moskva, Argentina), a je to samo v zapisu, saj so v izreki ve~ji ali manj{i odmiki è v prvem sklonu, {e ve~je spremembe ali prilagoditve pa narekuje sklanjatev. 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 2. Opu{~anje diakriti~nih znamenj. Tudi v tej skupini je zna~ilna kar najve~ja zapisna zvestoba izvirniku, vendar ~rkovna in diakriti~na znamenja v njej è odigrajo ve~jo ali manj{o vlogo. Zaradi poenostavitve pri tisku, tradicije in deloma è pona{eni, poenostavljeni izreki se posebna znamenja opu{~ajo (na primer Sao Paulo namesto São Paulo, Reykjavik namesto Reykjavík, Riga namesto - Ri•–ga, Gdansk namesto Gdanśk, Iran namesto Ira–n). 3. Transkribirana imena s ~rkovnimi in diakriti~nimi poenostavitvami. Veliko skupino imen narekuje prenos iz druga~nih pisav (cirilice, arabskih, hebrejskih, indijskih pisav, japonskih pismenk in drugih) v latinico. Pri tem se presko~i jezikovnega posrednika (na primer franco{~ina, angle{~ina, nem{~ina, ru{~ina, srbohrva{~ina) in »morebitno njegovo nebogljenost ali preveliko foneti~nost« (na primer sh, sch, ch = {; oo, ou = u) in zato pi{emo Pandàb namesto Punjab, Cejlon namesto Ceylon, Se~uan namesto Sichuan ali Setchouan. Opu{~ajo se tudi znamenja za vse morebitne dolìne in kra~ine, kakor je bilo omenjeno pri prej{nji skupini, in pi{e se na primer Asuan namesto Aswa–n, Tokio namesto Tokyo–. Pri izreki takih in podobnih imen se je udoma~ila in ustalila {e ve~ja podoma- ~itev, navezana na pisno obliko. Imena izgovarjamo tako, kakor da imamo opraviti s slovenskimi imeni in se ne mu~imo s tujimi odtenki. 4. Transkribirana zemljepisna imena, delno z doma~imi kon~nicami, ki v~asih vplivajo tudi na koren. To skupino sestavljajo nekak{ni kriànci, porojeni deloma tudi na podlagi podoma~evalnih teènj, kakr{ne je ~utiti v prej{njih treh skupinah. Pri tem gre deloma za imena s podoma~eno kon~nico (na primer Tirana za Tiranë), ki v~asih vpliva tudi na koren (na primer v izreki imena Georgia = Georgija /georgija/ namesto obi~ajne angle{ke izreke), zlasti {e, ~e je koren tudi sicer znan (na primer kot osebno ime Alexandria → Al Iskandari•–yah → Aleksandrija), ali ~e ni iz istega jezikovnega gnez-da (indijanska in {panska mesta v Severni Ameriki, doma~inska imena v nekdanjih angle{kih, francoskih, nizozemskih, portugalskih in {panskih kolonijah). Sem prav tako spadajo imena Pariz za Paris, Var{ava za Warszawa, Praga za Praha, Pensilvanija za Pennsylvania in tudi Filadelfija za Philadelphia (opomba avtorja: spremembo s v z pri Parizu je mogo~e utemeljiti le z nekaj stoletij starim, prek nem{~ine prevzetim imenom, kar se vidi v spreminjanju francoskega -s v nem{ki -s (izgovor -z) in naprej v slovenski zapis -z, podoma~evanje Warszawa v Var{ava je le pre~rkovanje (w = v, sz = {), pri Pragi gre za transkripcijo originalnega Praha oziroma zapis ~e{kega glasu h z najblìjo slovensko ~rko). Za vso to skupino velja temeljno skupno na~elo: bolj ko je ime znano, dalj ko je prisotno v slovenski zavesti in kolikor pogosteje se uporablja, tem manj{a je verjetnost, da bo izgovor dlakocepsko posnet po izvirni izreki, temve~ se poenostavi ({e zlasti kon~nice), kar olaj{a sklanjatev in tvorjenje pridevni{ke oblike. 5. Imena rek s podoma~evanjem v korenu in kon~nici. Podoma~itve v korenu in prilagoditve tujega zapisa na{i izreki (na primer Sena za Seine, Temza za Thames) so deloma opravi~ljive in pri marsikateri izreki izpeljane zato, ker imena rek in voda spadajo med najstarej{a tudi v na{i jezikovni zakladnici. Jezikovno lahko pripadajo {e najstarej{im ljudstvom, ki so praviloma imela druga~no izreko kakor sodobna. Ob korenski prilagoditvi je pri nas pogosto izpeljana {e kon~ni{ka. Pri tem prevladuje zlasti ènskospolna kon~nica -a, ki je pri doma~ih re~nih imenih precej dosledna in je zato mo~no vplivala na podoma~itve (na primer Anià za Enns, Adià za Adige, Tibera za Tevere, Odra za Oder, Donava za Donau). Imena nekaterih rek so skoraj povsem podoma~ena (Pad za Po, Rona, tudi Rodan za Rhône) ali pa le pisno poenostavljena (Visla za Wisl/a, Misisipi za Mississippi, Kolorado za Colorado). Tudi ~e ne gre za izrazito podoma~itev v korenu ali kon~nici, se je v mnogih primerih udoma~ila preprostej{a oblika, blìja izgovorni (na primer Ren za Rhein, Dneper in Dnje-per za Dnepr Jukon za Yukon). 6. Podoma~ena ve~besedna zemljepisna imena, na katera vpliva raba slovenske ob~noimenske sestavine. [e bolj izrazito podoma~ena so nekatera imena gorovij, morij, zalivov, jezer, otokov, zemljepisnih obmo~ij in podobnega. Pri njih gre najve~krat za ve~besedno ime, se pravi za osnovno tuje lastno ime v pridevni{ki obliki in za slovensko ob~no ime; lahko je tudi obratno. Pri tem je vpliv slovenske ob~noimenske sestavine tako mo~an, da zelo sprosti in podoma~i tudi izreko v korenu. 23 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Zanimivo je, da nekatere pridevnike (na primer veliki, srednji, mali) v mnogih jezikih prevajajo, tudi v sloven{~ini (na primer Mali Hingan, Veliki Antili, Srednji Andaman). Zna~ilni zgledi tega tipa so Niagarski slapovi za Niagara Falls, Bodensko jezero za Bodensee, Tremitski otoki za Isole Tremiti in Kapverdska kotlina za Cap Verde Basin. Zlasti pri oto~jih je v mnogih primerih mòno in je dejansko celo pogosteje v rabi samo podoma~eno ime brez ob~noimenske sestavine (na primer Kurili = Kurilski otoki, Andamani = Andamanski otoki, Falklandi = Falklandski otoki, tudi Atlantik = Atlantski ocean; kraj{e oblike se praviloma uporabljajo tudi za poimenovanje upravnih enot). V ednini se sploh pogosteje uporablja samo lastno ime (na primer Crooked za Crooked Island in posledi~no na otoku Crookedu). 7. Foneti~no zapisan koren z uporabo slovenske kon~nice. Nadaljnja stopnja v podoma~evanju je najlep{e razvidna pri imenih dràv, pomembnej{ih pokrajin, celin in nekaterih otokov. Pri njej je doseèno idealno soìtje med tujim korenom in na{o izreko, torej je koren pisan popolnoma foneti~no, kon~nice pa so popolnoma pona{ene. Sem na primer spadajo zemljepisna imena [panija, Francija, Portugalska, Azija, Sicilija, Korzika, Lombardija, Bretanja, Porenje, Pomorjanska, Katalonija. 8. Prevedena zemljepisna imena. V naslednjo skupino podoma~enih zemljepisnih imen spadajo popolni prevodi. V tovrstnih primerih sploh ne gre ve~ za izvirno uradno ime v korenskem, temve~ samo {e v pomenskem smislu. Zgledi so Rde~e morje, Plitvina jeèvcev, Nizozemska, Veliko slano jezero, Skalno gorovje, Rt dobrega upanja. V teh imenih sre~ujemo tudi splo{no in delno prevzete tujke (primera sta Tihi ocean, Sedma avenija) ter korenske osnove mo~no podoma~enih zemljepisnih imen (na primer Zahodnosibirsko niàvje, Nova Zelandija, Nova [kotska, Novi jùni Wales). 9. Tradicionalno podoma~ena zemljepisna imena. Ne preve~ {tevilno zadnjo skupino, ki pa je bila v preteklosti mo~neje zastopana, sestavlja nekaj zemljepisnih imen, pri katerih je »ponekod {e ~utiti koren« (na primer Rim za Roma, Benetke za Venezia), »pri drugih pa {e tega ne, ker je ime prevzeto po drugi poti« (na primer Dunaj za Wien, Celovec za Klagenfurt, Videm za Udine; opomba avtorja: po danes najverjetnej{i Ramov{evi etimologiji sta Celovec in Klagenfurt vzporedno razvita iz anti~- nega Aquilana). Poskus bolj geografsko obarvane tipologije, ki ob jezikovnih vidikih upo{teva tudi izvor oziroma na~in nastanka zemljepisnih imen, je izveden v elaboratu Imenik tujih imen v Slovenskem jeziku (Kladnik 1999). Predstavljen je bil na posvetovanju Delovne skupine o eksonimih leta 2003 v Pragi in je objavljen v publikaciji Exonyms and the International Standardisation of Geographical Names (Kladnik 2007, 119–131). Podoma~ena tuja imena so razvr{~ena v naslednje skupine: 1. Izvorno slovensko ime. Gre za imena, pri katerih je ~utiti izvor v na{em jeziku, ki je bil lahko tudi podlaga za nastanek zdaj{njih imen v tujih jezikih. Slednje velja {e zlasti za imena v zamejstvu. Zna- ~ilni primeri so Bela za Vellach, Gradec za Graz, Lipnica za Leibnitz, Gorica za Gorizia, Devin za Duino, Nem~ija za Deutschland. 2. Prevedeno ime. V to skupino podoma~evanja spadajo popolnoma prevedena zemljepisna imena. Na izvirno uradno ime spominjajo le {e v pomenskem smislu. V teh imenih sre~ujemo splo{no in delno prevzete tujke ter korenske osnove mo~no podoma~enih zemljepisnih imen. Zna~ilni primeri so Balijsko morje za Laut Bali, Beli Nil za Al Bahr al Abyad, Boì~na plitvina za Christhmas Bank, Rumena reka za Huang He in Nova Zelandija za New Zealand. 3. Prevedeno kolonialno ime. Tudi v tej skupini so zemljepisna imena prevedena, vendar iz imen v jezikih kolonialnih velesil, ~eprav so ob njih v rabi tudi imena v tradicionalnih doma~inskih jezikih. Lahko so prevedena tudi imena geografskih pojavov in topografskih objektov, ki so jih poimenovali koloni-sti. Tak{na so tudi vsa imena nekdanjih kolonij. Neredko se kolonialna imena tako zelo razlikujejo od originalnih doma~inskih imen, da slednja v njih sploh niso razpoznavna. Z ozemlja nekdanje Sovjetske zveze so v to skupino vklju~ena imena v ruskem jeziku, ki v doma~inskih jezikih nimajo pomenske ustreznice. Zna~ilni primeri so Beli rt za Râs Nouâdhibou/Cap Blanc, Nova Granada za Granada Nueva, Obala popra za Grain Coast, Sevansko jezero za Sevana Lich/ozero Sevan, Viktorijin Nil za Victoria Nile in Vulkanski otoki za Io–/Kazan-Retto–/Volcano Islands. 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 4. Prirejeno ali delno prevedeno ime. V tej raznoliki skupini so zemljepisna imena, ki se v sloven{- ~ini zaradi bolj{e razumljivosti pomensko deloma razlikujejo od originalnih zapisov, imena, ki so v podoma~eni obliki skraj{ana oziroma poenostavljena, imena, ki so zaradi bolj{ega razumevanja prilagojena v opisu lege, imena, ki so prevedena le deloma in so lahko tudi deloma transkribirana ter imena, ki so (po nepotrebnem) obdràla tuje izrazje. Zna~ilni primeri so Aralsko jezero za Aral'skoe more, Azori za Açores/Ilhas dos Açores, Celij za Mont Celius, Hrbet jùno od Jan Mayena za Jan Mayen Ridge, Orinoko za Río Orinoco, Saint Kitts in Nevis za Saint Kitts and Nevis, Salzbur{ka za Salzburg in Zahodna Sierra Madre za Sierra Madre Occidental. 5. Transkribirano ime. V tej skupini so imena z opu{~enimi diaktriti~nimi znamenji (poleg opu{~anja se spremeni vsaj {e kak{na druga ~rka iz originalnega zapisa imena) ter imena s podoma~enimi koreni (kar je redkej{i pojav) ali podoma~enimi kon~nicami (ta oblika je bolj pogosta). V nekaterih primerih sta podoma~ena tako koren kot kon~nica. Podoma~enje lahko nastane zaradi poenostavitev pri pre~rkovanju. V tej obsèni skupini so tudi mnoga zgodovinska zemljepisna imena, med katerimi jih je najve~ iz anti~nega obdobja. Zna~ilni primeri so Bagdad za Baghda–d/Bag·da–d, ^ernobil za ^ornobyl'/^er-nobyl', Delfi za Dhelfoí/Delphoi, Iravadi za Irrawaddy, Pjongjang za P'yo üngyang in @eneva za Genève. 6. Delno transkribirano ime. Ta skupina zemljepisnih imen je manj {tevil~na in jo sestavljajo tista imena, ki niso v celoti izvedena po na~elih doma~enja. Lahko imajo odve~ne ~rke, na mestu pri- ~akovanih soglasnikov ohranjajo samoglasnike, imajo neobi~ajne samoglasni{ke kombinacije, ali imajo v primerih dvojnih ali ve~besednih imen podoma~en le del imena. V to skupino spada tudi nekaj imen, ki so sicer podoma~ena, a podoma~itev ni skladna z originalnim zapisom, kar je treba pripisati dolgotrajni, tradicionalni rabi podoma~ene oblike imena. Zna~ilni primeri so Abu Dhabi za Abu– Zaby, Beludìstan za Baluchista–n, Gvineja Bissau za Guiné-Bissau, Kalkuta za Calcutta/Kalikata in Sa{ka-Anhalt za Sachsen-Anhalt. 7. Minimalno podoma~eno ime. To ne prav veliko skupino sestavljajo izklju~no zemljepisna imena, pri katerih je pri{lo le do opu{~anja diakriti~nih znamenj ali posebnih ~rk. Zna~ilni primeri so Andros - – za Ándros, Bogota za Bogotá, Iran za Ira–n, Osaka za Osaka in Sevastopol za Sevastopol'. 8. Podoma~eno kolonialno ime, prevzeto ali transkribirano ime iz preteklosti ali iz enega od slovanskih jezikov. Ta zelo raznolika skupina poudarja navezanost podoma~enega slovenskega zemljepisnega imena na ime iz preteklosti, ki z zdaj{njo obliko originalnega imena v doma~inskem jeziku nima globlje povezave. Gre tudi za kolonialna imena, ki pa so transkribirana. Precej imen ima izhodi{~e v anti~nem poimenovanju. Izvor nekaterih podoma~enih zemljepisnih imen je mogo- ~e razloìti le s poznavanjem imen v drugih slovanskih jezikih; vpra{anje je, do katere mere jih {e velja jemati kot izhodi{~e za podoma~evanje v sloven{~ino. Zna~ilni primeri so Aleksandrija za Al Iskandari•–yah/Alexandria, Alìrija za Al Jaza–'ir/Algérie, Araks za Aras/Araxes, Bombaj za Mum- · bai/Bombay, Bospor za Karadeni•z Bogüazi•/Istanbul Bogüazi•/Bosporus, Dràdani za Dresden, Ind za Sind/Sênggê Zangbo/Sengge Khamba/Shiquan He/Indus, Rangun za Yangon/Rangoon, Solun za Thessaloníki in @elezno za Eisenstadt. 9. Prevzeto ali podoma~eno ime ene od ve~jezi~nih oblik imena. To skupino sestavljajo imena pokrajin, rek, jezer in gorovij, ki se praviloma raztezajo prek ozemelj ve~ dràv ali ozemelj ve~ ljudstev z razli~nimi jeziki. Nekaj je tudi primerov, ko ima dolo~en pojav ve~ razli~nih imen znotraj ene same dràve. Gre za prevzeta imena iz ene od razli~nih oblik imen, lahko pa je ime podoma~eno iz ene od oblik originalnega imena; iz katere, je razvidno iz ve~je stopnje medsebojnega ujema-nja med slovenskim in originalnim zapisom imena. Zna~ilni primeri so Amur za Amur/Heilong Jiang, Cape Town za Cape Town/Kaapstad/iKapa, Finska za Suomi/Finland, Flandrija za Vlaanderen/Flan-dre, Kosovo polje za Kosovo Polje/Fushë Kosovë in Ren za Rhin/Rhein/Rijn. 10. Prevzeto kolonialno ime ali ime v jeziku velike sosednje dràve. Ta skupina zemljepisnih imen se deli na dve podskupini. Prvo sestavljajo prevzeta kolonialna zemljepisna imena, ki so zapisana enako kot originalne oblike imen v kolonialnih jezikih, ki pa se od imen v zdaj{njih uradnih jezikih lahko neprepoznavno razlikujejo. Ponekod so kolonialna imena navedena ob uradnih, drugje spet 25 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ne in jih je mogo~e najti v angle{ki razli~ici Velikega atlasa sveta (1986) oziroma v kak{nem drugem atlasu v angle{kem ali drugem kolonialnem jeziku. Drugo, manj {tevil~no podskupino sestavljajo porusena imena z obmo~ja nekdanje Sovjetske zveze, ki so bila dolgo v rabi tudi v slovenskem jeziku, a se je z osamosvojitvijo dràv in uradno uveljavitvijo drugih jezikov njihovo uradno ime spremenilo, v~asih tako zelo, da uveljavljena oblika imena sploh ni ve~ prepoznavna. V teh primerih bi morda kazalo vztrajati pri prej{njih oblikah, druga~e pa je v primerih, ko gre za manj{e in manj znane pojave in oblike, za katere bi lahko prevzeli originalna imena. Zna~ilni primeri so Armenija za Hayastan, Celebes za Sulawesi, El Beida za Al Bayda–/El Beida, Famagusta za Gazi Magüusa/Am-mokhostos/Famagusta, Mount Everest za Sagarmatha/Quomolangma Feng/Zhomo Langma/Mount Everest, Ki{injev za Chis¸ina üu/Ki{inev in Vientiane za Viangchan/Vientiane. 11. Ve~besedno ime, pri katerem je levi del ob~no, desni pa lastno ime. Ta skupina imen je obsèna in kljub navidezni enotnosti do dolo~ene mere notranje raznolika. Nekateri (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 1998, 77 spodaj) menijo, da ne gre za prava zemljepisna imena, saj ima ob~e ime le pomensko pojasnje-valno vlogo, drugi pa ob~e ime opredeljujejo kot del lastnega imena, kar izrazijo z rabo velike za~etnice. Lastna imena na desni strani so lahko zapisana v originalni obliki, lahko so podoma~ena v razli~nih stopnjah, prevzeta iz kolonialnih oblik, originalnih imen ali pa prevedena oziroma prilagojena. Zna- ~ilni primeri so abisalna ravnina Hatteras za Hatteras Abyssal Plain, dolina Azaouak za Vallée de l'Azaouak, gorovje Zagros za Ku–hha–-ye Za–gros, jezero Tana za T'ana Hayk', oaza Farafra za Wa–ha–t al Fara–firah, otok Hainan za Hainan Dao, rt Sounion za Ákra Soúnion in zaliv Sirta za Khali•–j Surt. 12. Umetno ime. V tej skupini slovenska oblika zemljepisnega imena nima pomenske ustreznice v originalu ali pa je originalno ime tak{no, da ga tamkaj ìve~i ljudje za ozna~evanje dolo~enih pojavov v vsakdanjem ìvljenju ne poznajo oziroma ga ne uporabljajo. Nekatera imena so prilagojena v toliko, da bolje odraàjo glavne zna~ilnosti pojava. Pogosto gre za ozna~evanje velikih pokrajinskih enot ter za imena, ki opazovalcem iz oddaljenih deèl bolj jasno razkrijejo bistvene lastnosti pojava ali opredelitev njegove lege. V tej skupini je tudi nekaj imen, ki so v bistvu napa~na, a so se v vs tudi nekatera imena, ki jih praksa sicer pozna, a poimenovanje ne ustreza razmeram v dolo- ~eni pokrajini. Zna~ilni primeri so Amazonsko niàvje za Selvas, Jùnoavstralsko niàvje za Nullarbor Plain, Moskovska kotlina za Me{~ëra, Vzhodne Alpe za Ost Alpen/Alpi Orientali, Zahodna pu{~a-va za As¸ S¸ahra– al Li•–bi•–yah in Zakarpatska Ukrajina za Zakarpat'e. 13. Napa~no oziroma nepravilno ime. Zadnjo skupino sestavljajo zemljepisna imena, ki so glede na originalna imena povsem neustrezno podoma~ena. Notranje je zelo raznolika in skoraj vsako ime je poglavje zase. Lahko gre za napa~no rabo spola ali {tevila, napa~no izhodi{~e glede na dejanski pomen v originalnem zapisu imena, imena, ki jih v razpolòljivih atlasih nikakor ni mogo~e identificirati, napa~no zapisana lastna imena na desni strani ve~besednih imen, nepravilno podoma~ene oblike delov imen, nepotrebna podvajanja delov imen v poslovenjeni razli~ici imena, slovni~no nepravilno izpeljane pridevni{ke oblike, napa~ne prevode, ki imajo izhodi{~e v nepoznavanju gene-ze originalnih imen, delne prevode, ki glede na prvotni pomen izzvenijo v povsem absurdnih oblikah ali pa za uporabo neprimernega jezikovnega izhodi{~a, najve~krat angle{~ine namesto zapisov v originalnih jezikih deèl, kjer je zastopan dolo~en pojav. Zna~ilni primeri so ^e{ki zaliv za ^ë{skaja guba, hribovje Naga za Pa–tkai Bum, jezero Baba za Bafa Gölü, ledenik Byrdbreen za Byrdbreen/Byrd Glacier, Lyonski zaliv za Golfe du Lion, Malajski preliv za Selat Melaka, Mar{alovi otoki za Marshall Islands, morje Sava za Laut Sawu, Obala komarjev za Costa de los Mosquitos, Oto~je Jana Mayena za Jan Mayen, reka Snake za Snake River in Velika ravnina za Great Plains. Pomembna slabost te klasifikacije je okoli{~ina, da je mogo~e dolo~ena imena uvrstiti v ve~ tipov, kar lahko vodi v ~ezmerno subjektivizacijo. Zato je bila izdelana poenostavljena, v bistvu jezikovna tipologija, ki pa ob podrobnej{i obravnavi vendarle omogo~a tudi vpogled v geografske zna~ilnosti imenja: A Slovensko zemljepisno ime (slovenski endonim). Gre za zemljepisna imena v zamejstvu in imena, ki so tak{na samo v sloven{~ini. Zna~ilni primeri so Bela za Vellach, Koro{ka za Kärnten, Korte za Trögern, Krì sa Santa Croce, Lipnica za Leibnitz. 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 B Prevedeno zemljepisno ime. Gre za besedno zvezo s pridevni{kim prilastkom iz lastnega imena in ob~noimenskim samostalni{kim jedrom (Orel 2003, 47). Prevedeno ime je lahko originalno tuje ime, kolonialno ime ali originalno ime, prevzeto prek kolonialnega. Zna~ilni primeri so Bahamski otoki za Bahama Islands, Bajkalsko jezero za ozero Bajkal/Dalai-Nur, Bismarckovo morje za Bismarck Sea, Boì~ni otok za Kiritimati/Christmas Island, Caprivijev pas za Caprivi Zipfel/Caprivi Belt, ^e{ko rudogorje za Kru{né hory/Erzgebirge, ^etrti katarakt za Ash Shalla–l ar Ra–bi/4th Cataract, Deèla Knuda Rasmussena za Knud Rasmussen Land, Filipinski jarek za Philippine Trench ter Kaza{ke vi{ine, Kaza{ki prag oziroma Kaza{ko vi{avje za Kazahskij melkosopo~nik (pri slednjem gre o~itno za teàvno prevedljivo ime). V podskupino B+ so uvr{~ena redka prevedena ve~besedna zemljepisna imena z obrnjeno ali seznamno stavo ([ivic-Dular 1988, 59), saj je zna~ilna za grozdenje imen v imenskih kazalih. Primeri so Andrewa podmorska gora za Andrew Seamount, Dvina Zahodna za Zapadnaja Dvina/Dauga-va, Kanadian Severni za North Canadian River in Ustjug Veliki za Velikij Ustjug. Podskupino B– sestavljajo zelo redka prevedena ve~besedna imena z lastnim imenom v rodilniku in prevedenim delom imena, ki ozna~uje vrsto objekta. Primeri so Koronacije zaliv za Coronation Gulf, Kraljice Charlotte otoci za Queen Charlotte Islands in Marije Terezije pe~evje za Maria Theresa Island. C Prilagojeno ime. Podoma~eno zemljepisno ime ima lahko spremenjen spol ali {tevilo, lahko gre za nedosleden prevod ali le deloma prevedeno ime, prevedeno le oblikovno, ne pa tudi vsebinsko, pri gr{kih imenih gre pogosto za odvzemanje obi~ajne kon~nice -os, pri ruskih imenih za izpu{~anje kon~aja -ja, -je, lahko pride do spremembe samoglasnika v korenu. Zna~ilni primeri so Ander za Ándros, Amindivi za Ami•–ndi•–vi Islands, Aralsko jezero za Aral'skoe more, Bihe~ za Biha}, Bolgarska Morava za Jùna Morava, Damara za Damaraland, Florenca za Firence, Frankfurt za Frankfurt am Main, Gvatemala za Ciudad de Guatemala, Iberoamerika za Latin America/Améri-que Latine/America Latina, Katalonija za Cataluña, Kavkaz za Bol'{oj Kavkaz, Komori za Comores/Comoros, Konecpol za Koniecpol, Mogu~ za Mainz, Sara za Sarre/Saar, Sevra Nante-za za Sèvre Nantaise, Voden za Édhessa/Vodena in Washington za Washington D. C. D Transkribirano ime. Lahko gre za transkripcijo originalnih zemljepisnih imen ali transkripcijo kolonialnih imen. Sem so uvr{~ena tudi imena, ki obdrìjo izvorno korensko obliko, vendar se razlikujejo v podoma~enju kon~nice ali kon~aja. Najpogosteje se pojavlja oblika -ija namesto -ia ali -ie. Zna~ilni primeri so Andaluzija za Andalucía, Ark za Arc, Asunsion za Asunción, Braganza za Bragança, ^iung~ou Haisia za Qiongzhou Haixia, ^omolungma za Sagarmatha/Quomolangma Feng/Zhomo Langma/Mount Everest, Dar el Beida za Ad-Da–r-al Bayda/Casablanca, Judikarija za Giudicaria, Kan za Caen, Kubanj za Kuban', Majorka za Mallorca, Opatovec za Opatowiec in Visla za Wisl/a. E Deloma transkribirano ime. To skupino sestavljajo izklju~no zemljepisna imena, pri katerih je ob podoma~itvah pri{lo le do opu{~anja diakriti~nih znamenj, posebnih ~rk in ~lenov, pri ~emer je lahko podoma~eno originalno ali kolonialno ime. Lahko gre tudi za zdruèvanje ve~besednih imen v enobesedna. Zna~ilni primeri so Banjaluka za Banja Luka, Gabes za Qa–bis/Gabès, Gdansk za Gdanśk, Isna za Isna–, Montreal za Montréal, Rif za Ar-Rif/er Rif in Simferopol za Simferopol'. F Preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime. Lastno ime je lahko izjemoma tudi prevedeno, vendar je prevod neobi~ajen, nenavaden, ~e è ne napa~en. Lastno ime je lahko tudi kolonialno, zato se razlikuje od zdaj{nje uradne oblike imena. Zna~ilni primeri so Gorovje Taver za Toros Dagülari•, Gradi{~e Mnih za Mnichovo Hradi{te þ, Hrbet 90 stopinj vzhodno za Ninethyeast Ridge, Nos Glossa za Kep i Gjuhée, Nos Landsend za Land's End, Otok Antikosti za Île d'Anticosti, Otok Easter za Rapa-Nui/Isla de Pasqua in Zaliv Velika Sirta za Khali•–j Surt. F+ Transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta. Tak{na arhai~- na oblika zapisa se imenuje tudi obrnjena ali seznamna stava. Zna~ilni primeri so Ardene Gorovje za Ardennes/Plateau de l'Ardenne, Athabaska Jezero za Lake Athabasca, Balzus Reka za Río 27 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Balsas, Boni zaliv za Teluk Bone, ^epel otok za Csepel-sziget, Delfi Gora za Dhírfis Óros, Des-poto Planine za Rodopi/Rodhópi, Isar Fjord za Ísafjarðardjúr, Jablonka Prelaz za Jablunkovský pruùsmyk, Olimp Gora za Óros Ólimbos in Vzhodni Cuyo prehod za Cuyo East Passage. F++ Preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena. Lastno ime je izjemoma lahko tudi prevedeno. Tudi to obliko podoma~evanja lahko ozna~imo za arhai~no. Uporabil jo je le Cigale v svojem Atlantu, pa {e to razmeroma malokrat. Zna~ilni primeri so Jezero Lado{ko za Ladòskoe ozero/Latokka, Jezero Neìdersko za Neusiedler See/Ferto ´ , Lagun Sveta Lucija za Lake Saint Lucia, Nos ^ukotski za mys ^ukotskij, Nos Iglica za Cape Agulhas/Kaap Agulhas in Otok Nova Sibir za ostrov Novaja Sibir'. G Preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime. Lastno ime v izvirni obliki je lahko tudi staro, zdaj spremenjeno ime v istem jeziku, lahko je tudi v drugem, obi~ajno kolonialnem jeziku. Zna~ilni primeri so Gora Ruapehu za Mount Ruapehu, Morje Halmahera za Laut Halmahera, Nos Gorodeck za mys Orlovsky, Nos Hoorn za Cabo de Hornos, Nos Promon-tore za Rt Kamenjak in Otok Man za Isle of Man. G+ Originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta. Tudi ta tip obrnjene ali seznamne stave je arhai~en, ~eprav je malo bolj trdoìv, predvsem pa bolj {tevil~en od tipa F+. Zna~ilni primeri so Bajkal Jezero za ozero Bajkal/Dalai-Nur, Batu otoci za Kepulauan Batu, Bents Trdnjava za Bents Fort, Ten Degree kanal za Ten Degree Channel, Mask Jezero za Lough Mask, Matese Gore za Monti Matese, Melangen Fjord za Melangen, Melville otok za Melville Island, Mergui arhipelag za Mergui Archipelago in Varanger fjord za Varangerfjorden. H Prevzeto ime. Gre za zemljepisna imena, ki se razlikujejo od uradnega originalnega imena in so v nespremenjeni, nepodoma~eni obliki lahko prevzeta kot kolonialno ime, ime iz preteklosti, ime v jeziku sosednje dràve ali ime iz enega od slovanskih jezikov. Potem, ko so se uveljavila, se uporabljajo izklju~no ali ve~inoma v tovrstni razli~ici, uradna oblika imena pa se uporablja le za nedvoumno identifikacijo. Zna~ilni primeri so Angora za Ankara, Antverpa za Antwerpen/Anvers, Armenija za Hayastan, Bistrica za Aliákmon/Bistrica, Brajlov za Bra üila, Brusa za Bursa, Ceylon za S¸ri•– Lan´ka–/ Ceylon, Devin za Magdeburg, Ghadames za Ghada–mis, Kolomen za Kolomyia, Mantua za Manto-va, Tiflis za T'bilisi, Tripoli za Tara–bulus, Urga za Ulaanbaatar, Vilno za Vilnius in @elezno za Eisenstadt. Ta tipologija je bila zaradi ~asovnega preseka in avtonomnosti redaktorskih »{ol« izvedena na primeru podoma~evanja tujih zemljepisnih v Cigaletovem Atlantu (1969–1977), Medvedovem Velikem atlasu sveta (1972), Atlasu sveta 2000 (1997) in prenovljeni izdaji De Agostinijevega Velikega atlasa sveta (2005). 2.3 PONAZORITVENI POSTOPKI Glavne ugotovitve raziskave so predstavljene grafi~no, v obliki grafikonov in tematskih zemljevidov. Vsi grafikoni so izdelani s pomo~jo ra~unalni{kega programa Microsoft Excel, medtem ko so zemljevidi narejeni s programskim orodjem ARC MAP 9.1, ESRI-jev program. Zemljevidi celin in oceanov imajo zna~aj kartodiagramov. Na njih so prikazane gostote podoma~enih tujih zemljepisnih imen po posameznih celinah in oceanih v preu~enih atlasih, Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998) in Slovenskem pravopisu (Zalòba ZRC 2001), izra~unane glede na razmerje med {tevilom imen na dolo~eni celini ali obmo~ja oceana in njuno povr{ino. Za posamezne celine in oceane je navedeno tudi absolutno {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen. Absolutno {tevilo imen je zaradi njegove posebne zgodovinsko-civilizacijske vloge posebej navedeno tudi za Sredozemsko morje, vendar je ta {tevilka zajeta v skupno {tevilo imen na obmo~ju Atlantskega oceana, zato je zapisana z manj{o pisavo znotraj manj{ega grafi~nega znaka. Na zemljevidih, ki ponazarjajo podoma~ena tuja zemljepisna imena po dràvah, so pojavi razvr{- ~eni v razrede, oblikovane glede na dejansko {tevilo podoma~enih imen v dolo~eni dràvi. Zaradi bolj{e medsebojne primerljivosti preu~enih virov in zaradi potrebne ~lenitve na razrede z manj {tevilnimi imeni je bila, tako kot pri razredih z gostotami, uporabljena prilagojena lestvica z neenakimi razponi, pri ~emer 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 se {irine razredov postopoma pove~ujejo v smeri {tevil~nej{ih pojavov. Najve~krat je uporabljeno pod-vajanje vrednosti predhodnih razponov, vendar so ponekod tudi odstopanja, bodisi zaradi bolj{e prilagoditve enakomernej{i prostorski porazdelitvi in s tem ve~je grafi~ne lo~ljivosti ponazorjenih parametrov v posameznem viru bodisi zaradi zaokroànja mejnih {tevil~nih vrednosti ob prilagajanju konvencio-nalnim {tevilom. 29 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 3 PROBLEMATIKA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREU^ENIH SLOVENSKIH VIRIH Slovenska atlasna literatura ima s ponovnim »rojstvom« skoraj pozabljenega Cigaletovega Atlanta (Cigale 1869–1877) è skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. V tem prvem slovenskem atlasu sveta so v mnogih primerih nakazane re{itve, skladne s sodobnimi pogledi. Po njem Slovenci vse do tako imenovanega Medvedovega atlasa (Veliki atlas sveta 1972) skoraj stoletje nismo dobili atlasa sveta za splo{no rabo. Vmes je iz{lo ve~ {olskih atlasov, med katerimi jih je ve~ina vklju~ena v obravnavo è zaradi razvojnih vidikov podoma~evanja tujih zemljepisnih imen. Izdajanje atlasov je pravi razcvet doìvelo z osamosvojitvijo Slovenije, kar se nadaljuje tudi v zadnjih letih. Prav zato se je {tevilo obravnavanih atlasov s prvotno predvidenih osmih pove~alo na kar {estnajst. Mednje je uvr{~ena tudi zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), za bolj celovito obravnavo pa sem vklju~il {e Veliki splo- {ni leksikon (DZS 1997–1998) in Slovenski pravopis (Zalòba ZRC SAZU 2001). Iz vseh 18 preu~enih virov je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Pri nadaljnjih obdelavah se je zaradi pripadnosti nekaterih pojmov ve~ dràvam, celinam ali pomenskim tipom in posledi~nih imenskih podvajanj {tevilo imen precej pove~alo. Tako se je na primer {tevilo zapisov po celinah in oceanih povzpelo na 40.546, po dràvah in morjih na 40.912 ter pri pomenskih tipih imen na 41.547. Med vsemi primerjanimi viri je najve~, 4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu (slika 1). Zajetna {tevilka je vsaj deloma posledica ne ravno natan~nega in poenotenega zapisovanja imen, saj je v tem atlasu kopica alonimov. [tevilo podoma~enih imen je ve~je od 3000 tudi v [olskem atlasu ([kolska knjiga 1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalò- ba Slovenije 2002). Med atlase s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Druìnski atlas sveta 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 vilo podoma~enih imen {te 1000 500 0 ed ling Cigale vito … U~ila OroènBohinec v atlas avopis Medv Dor ladinska KnauerPr olska knjiga Atlas 2000 iro~ni atlas [k Timeso vo ~udo Monde Neuf Pr VAS – 1992, 1996 De Agostini 2005 Moje pr [olski atlas – GIAM [olski atlas – M Slika 1: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 (Slovenska knjiga 2001), Atlas sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Vendar na {tevilo imen ne vpliva le ve~ja ali manj{a nagnjenost redaktorjev k podoma~evanju, ampak so razlike tudi zaradi velikosti atlasa, ki narekuje njegovo podrobnost, pestrosti pomenskih tipov imen, deloma pa tudi namena atlasa, bodisi za splo{no bodisi za {olsko rabo. Slovenski atlasi sveta so zagotovo pomembni sooblikovalci znanja o na{em planetu in prek podoma~evanja zemljepisnih imen tudi pomembni dejavniki kreiranja na{ega jezika in bogatenja njegovega besedi{~a. Med seboj se precej razlikujejo, tako po obsegu, preglednosti (analogna oziroma ra~unalni{ka kartografija, vrsta in kontrastnost tiska reliefne podlage, pestrost tipografije, razli~na gostota imen), natan~nosti zapisovanja zemljepisnih imen, kamor poleg rabe oziroma opu{~anja diakriti~nih znakov sodita tudi na~in zapisovanja originalnih imen (enojezi~nost ali ve~jezi~nost) in na~in navajanja podoma~enih tujih zemljepisnih imen, morebitnem imenskem kazalu in njegovih zna~ilnostih ter po morebitnih dodatnih informacijah, ki bogatijo sporo~ilno vrednost posameznega izdelka. Atlasi so s~asoma postali precej zajetni in vsebinsko bogati, pri ~emer se ob razli~ni estetski sklad-nosti med seboj morda {e najbolj razlikujejo po razli~ni kakovosti obravnave zemljepisnih imen. Nekateri med njimi so za na{e razmere dosegli zelo velike naklade. Tako je bil Veliki druìnski atlas sveta oziroma naslednik Veliki atlas sveta v treh izdajah (DZS 1992, 1996 in 2002) natisnjen v ve~ kot 50.000 izvodih. 3.1 ATLANT Atlant, prvi slovenski atlas sveta, je med letoma 1869 in 1877 iz{el v {estih snopi~ih s po tremi listi. Skupaj je bilo natisnjenih 18 zemljevidov, ki prikazujejo svet v celoti in njegove posamezne dele. Zemljevidi niso bili nikoli vezani v knjigo. Ker so se na posameznih listih radi izgubili, so postali razmeroma redki. [e bolj redek pa je komplet vseh zemljevidov; v Narodni in univerzitetni knjìnici v Ljubljani sta le dva izvoda. Zanimivo je, da je v vezani razli~ici zaporedje zemljevidov tematsko, slede~ pogledu od domovine navzven, in ne kronolo{ko, v ~asovnem zaporedju njihovega dejanskega izhajanja, kot so razporejeni v faksimilirani izdaji (Atlant 2005). V drugi polovici 19. stoletja si je sloven{~ina po~asi in s teàvami utirala pot iz pogovornega jezika neizobraènih ljudi v uradni{ki, sodni in u~ni jezik, s tem pa tudi v jezik, ki je omogo~al znanstveno ustvarjanje. Izpopolnjevala se je terminologija, pri ~emer ima Matej Cigale izjemno vlogo, saj je postavil temelje slovenskemu znanstvenemu jeziku. Za Slovence je bilo to zelo pomembno, zlasti zaradi pozitivne samopodobe in raz{irjanja njihove podobe navzven. Matica Slovenska se je è na za~etku delovanja zavezala, da bo pomanjkanje narodopisnega in domoznanskega ~tiva nadoknadila z izdajanjem zgodovinskih in geografskih orisov slovenskih deèl, ki so jih v tem ~asu za~eli pripravljati izobraèni domoljubi in ~lani Mati~inega odbora. Sledila je ideji, da mo~ in veljavnost naroda izhaja iz knjig v doma~em jeziku, s katerimi se narod lahko pona{a. Potreba po geografski literaturi je izhajala iz prepri~anja, da je za krepitev narodne zavesti nujno ne le dobro poznavanje lastne deèle, ampak tudi drugih, bolj ali manj oddaljenih tujih deèl. Vlogo redaktorja in urednika Atlanta je prevzel pravnik in jezikoslovec Matej Cigale (1819–1889), ki je opravil tudi pionirsko delo pri podoma~evanju zemljepisnih imen. V tistem ~asu je ìvel na Dunaju in skrbel za slovensko pravno terminologijo ter prevode vseh zakonov, naredb, ukazov in uradnih razglasov. Bil je prototip narodno zavednega intelektualca. Rojen je bil v kme~ki druìni, vendar je kmalu pokazal veliko nadarjenost, ki ga je popeljala v {ole v Idriji, Gorici, Ljubljani, Gradcu in nazadnje na Dunaju. V gori{kem liceju se je seznanil s klasi~nimi, romanskimi in germanskimi jeziki. Pri {tudiju teo-logije ter pozneje prava je svoje znanje dopolnjeval in nadgrajeval s slovanskimi jeziki, zlasti hrva{kim, srbskim, ruskim in ~e{kim (Urbanc 2005, 10). Prek zemljepisnih imen je kreiral jezikovno politiko in ob tem slovenski jezik postavil ob bok drugim, v kartografiji è uveljavljenim evropskim jezikom v deèlah z razvito kartografijo. Zaradi pomanjkljivih 31 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik zgledov v takrat {e redki in nedodelani strokovni literaturi so podoma~ena imena rezultat prizadevne-ga intelektualnega snovanja in nikakor ne plod nekriti~nega povzemanja iz sorodnih publikacij. Uveljavljanje slovenskega jezika v {ir{em evropskem kulturnem prostoru ni bila enostavno. Nekatere uveljavljene kartografske hi{e namre~ niso bile pripravljene tiskati atlasa v slovenskem jeziku, z izgovorom, da bo zadeva predraga, ali, da posla ne morejo prevzeti zaradi obilice dela. Matica Slovenska je nazadnje sklenila pogodbo s Friedrichom Kökejem, lastnikom geografskega ustava na Dunaju. Posamezni zemljevidi formata 48 krat 38 cm so po snopi~ih izhajali v naslednjem zaporedju (Oroèn Adami~, Urbanc 2005, 8): I. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo konec decembra 1869. Obsega zemljevide: 1. Obraz cele zemlje v polutah; 2. Evropa v merilu 1 : 18.000.000; 3. Avstrija v merilu 1 : 3.300.000. II. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo v drugi polovici januarja 1871. Obsega zemljevide: 4. Azija v merilu 1 : 30.000.000; 5. Severna Amerika v merilu 1 : 30.000.000; 6. Jùna Amerika v merilu 1 : 30.000.000. III. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo v drugi polovici februarja 1872. Obsega zemljevide: 7. Afrika (brez navedenega merila); 8. Avstralija (brez navedenega merila); 9. Rusija v merilu 1 : 9.600.000. IV. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo avgusta 1874. Obsega zemljevide: 10. Nem{ko cesarstvo v merilu 1 : 3.800.000; 11. Italija v merilu 1 : 3.300.000; 12. Tur~ija in druge vzhodne deèle (brez navedenega merila). V. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo konec decembra 1875. Obsega zemljevide: 13. Velika Britanija in Irsko v merilu 1 : 3.800.000; 14. Francija (brez navedenega merila); 15. Skandinavija v merilu 1 : 5.300.000. VI. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo v drugi polovici decembra 1877. Obsega zemljevide: 16. [vica v merilu 1 : 800.000; 17. [panija in Portugalsko v merilu 1 : 3.000.000; 18. Nizozemsko in Belgija v merilu 1 : 1.200.000. Kljub izrednemu pomenu za razvoj slovenskega jezika pa Atlant pozneje ni doìvel ustreznega odzi-va. [e ve~, Bohinec je v prvi {tevilki Geografskega vestnika zapisal, da je Cigale videl v Atlantu le filolo{ki problem, pri ~emer naj bi bili to~na predstavitev krajevnih imen in dodana kratka terminologija njegova edina dobra stran, ki pa za geografijo »ne zna~i nobenega napredka«, saj je geofizikalna plat popolnoma zanemarjena, prav tako metodi~ni prikaz (Bohinec 1925, 13). Kak{na zmota! Kljub nekaterim pomanj-kljivostim se vseh 18 listov kartografsko postavlja ob bok Kocenovim in drugim dosèkom iz druge polovice 19. stoletja, njihova vsebina pa je neprecenljiv vir za preu~itve in utemeljevanje poslovenjenih zemlje-pidnih imen. Atlant je s~asoma postal prezrt in celo popolnoma spregledan. ^eprav so ga nekateri med vrsticami omenjali, se z njim o~itno niso pobliè seznanili. To je {lo tako dale~, da je generacija geografov, kartografov in jezikoslovcev po 2. svetovni vojni nanj enostavno pozabila. Barvne zemljevide Cigaletovega Atlanta je zaznamovala tiskarska tehnika litografije ali kamnotiska. Dokaz, da so bili zemljevidi tiskani v tej tehniki, je zapis na spodnjem desnem robu vsakega od njih: »Vrezal na kamen in tiskal F. Köke na Dunaji«. Na podro~ju ve~barvnega tiska je litografija pomenila pravo revolucijo, saj je ob~utno pocenila in pospe{ila tiskarske postopke (Fridl 2005, 12). Za prikaz reliefa so uporabljene Lehmannove ~rtice. Z debelino in dolìno ~rtic je izraèn naklon povr{ja, z njihovo lego in razporeditvijo pa so nakazane reliefne oblike. Debelej{e, kraj{e in gostej{e kot so {rafure, ve~je strmine prikazujejo, medtem ko so ~rtice pri manj{ih naklonih dalj{e, tanj{e in red-32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 kej{e. Povsem beli so le ravnine, vrhovi in gorski grebeni. Najve~ja pomanjkljivost metode ~rtkanja je prikazovanje visokogorij, kjer je zaradi prevladujo~e ~rne barve oteèno dodajanje drugih topografskih elementov. Nazorna primera sta obmo~je Alp na zemljevidu Nem{kega cesarstva in celotni zemljevid [vice. Na slednjem zaradi prevladujo~ega visokogorja in ve~jega merila ~rtice zasedajo skoraj celotno povr{ino, tako da so ostali topografski elementi v njih dobesedno izgubljeni (Fridl 2005, 12–13). Vsi zemljevidi v Atlantu imajo izredno veliko napisov. To pomeni tudi veliko informacij, kar obenem oteùje njihovo berljivost. Za imena posameznih pojavov je uporabljena raznovrstna tipografija, ki pa je àl le za nekatere vrste pojavov izpeljana enotno na vseh zemljevidih, za druge pa se od zemljevida do zemljevida razlikuje. Vsi napisi so izklju~no v ~rni pisavi, le pri nekaterih ve~jih napisih, na primer imen oceanov, je s {rafiranjem velikih ~rk doseèn u~inek razli~nega kontrasta. Zaradi velike koli~ine napisov se je Cigale rad posluèval okraj{av. Najve~krat so kraj{ana imena geografskih pojavov, na primer ot. za otoci ali otoki, j. za jezero, pl. za planine. Kratice niso razloène v legendah, ampak so izpisane na dolo~enih mestih zemljevida (na primer ot.ci). Nekaj je tudi eno ali dve~rkovnih kratic za posamezna zemljepisna imena, na primer planinske prehode v Italiji, otoke na zemljevidu Avstralije, otoke v ustjih rek Rena in Mozele na zemljevidu Nizozemskega in Belgije. Imena departmajev v Franciji so na ustreznih mestih ozna~ena s {tevilkami. Vse okraj{ave in ozna~be so razloène v legendah ali v posebej dodanih okvirjih na robovih zemljevidov. Glede na obdobje nastanka Atlanta in takratne tehni~ne mònosti je ~rkovni nabor za zapisovanje imen razmeroma raznovrsten. Poleg vseh velikih in majhnih ~rk slovenske abecede, se v njem pojavljajo {e naslednje latini~ne ~rke z naglasnimi in lo~evalnimi znamenji: à, á, â, ä, ã, å, a–, , Ä, Å, ç, }, è, é, ê, ë, eø, É, Ê, ì, í, î, ï, Î, l/, ñ, ò, ó, ô, õ, ö, o ´ , Ó, Ö, s´, ù, ú, û, ü, uù, Ü in z´. Zapisovanje je z izjemo pre- ~rkovanj iz cirilskih pisav, kar je v mnogih primerih vodilo v podoma~evanje, sicer razmeroma dale~ od sodobnih pre~rkovalnih norm za posamezne jezike, vendar kaè na precej{nje Cigaletovo poznavanje njihovih zna~ilnosti, na~ina njihovega nagla{evanja in prevedbenih postopkov v latinico. To potrjujejo tudi napotki za izgovorjavo ~rkovnih skupin v posameznih jezikih, zapisani na robu nekaterih zemljevidov (Kladnik 2005b, 14). Atlant je brez imenskega kazala. Ker smo ob pripravi njegovega faksimila èleli celovito predstaviti bogastvo njegovega zemljepisnega imenja, so bila z vseh zemljevidov izpisana vsa imena, ki so po abecednem zaporedju razvr{~ena na straneh 54–96 spremljajo~e publikacije (Atlant 2005). Ob posameznem imenu sta navedena {e njegov pomenski tip in lokacija z opredelitvijo zemljevida, kjer je ime zapisano, in lego znotraj naknadno vzpostavljenega koordinatnega omrèja. Priprava kazala je omogo~ila bolj poglobljeno ugotavljanje medsebojnih razmerij med originalnimi in podoma~enimi zemljepisnimi imeni, kar pri drugih atlasih bodisi zaradi odsotnosti kazala bodisi zaradi nepoznavanja v njem zapisanih originalnih imen ni bilo mogo~e izvesti. Na vseh zemljevidih Atlanta je 28.075 zapisov zemljepisnih imen in posameznih ob~ih pojmov, od tega jih je 5907 ali 21 % podoma~enih. [tevilo razli~nih imen je 22.233, razli~nih podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je 4178 ali 18,8 %. S skupnim {tevilom vsebovanih imen Atlant tudi v dana{njem merilu spada med srednje obsène atlase. V njem je najve~ imen zapisano le enkrat, 3846 pa je tak- {nih, ki se pojavljajo po dvakrat, trikrat in {e bolj pogosto. Istovrstnih zapisov imen bi bilo ve~, ~e ne bi v analizi bilo è rahlo odstopanje v na~inu zapisov dolo~enega imena upo{tevano kot samostojen, lasten zapis. Najve~krat, kar {tirinajstkrat je zapisano ime Tisa, po dvanajstkrat so zapisana imena Bistrica (ime ve~ rek v srednji in vzhodni Evropi), Sava in Belgrad (razen srbskega glavnega mesta Beograda sta tako poimenovana tudi hrva{ki Biograd na Moru in romunsko mesto Alba Iulia), po enajstkrat Bug, Visla, Drava in Ren, po desetkrat pa Volga, Zell (ime ve~ krajev v Nem~iji in Avstriji) ter Neustadt (ime ve~ krajev na obmo~jih zdaj{njih Nem~ije in Poljske). Slika 2: V litografski tehniki izdelan zemljevid Afrike ima tako kot drugi veliko gostoto imen, vendar zaradi neraziskanosti v sredi{~i celine zija ogromna bela lisa z nekaj eksoti~nimi imeni, kakr{no je Njamnjam. P str. 34–35. 33 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 35 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 2500 2000 1500 vilo imen 1000 {te 500 0 ija o o o ika ika ika vija Azija alija Italija [vica Evropa vstr Afr A 4. vstr Rusija Francija 2. Amer 7. 3. A 9. cesarstv 11. 16. in Belgija 8. o 14. ortugalsk o Skandina P verna itanija in Irsk zemlje v polutah Jùna Amer Se 6. Br 15. emsk 5. Nem{k oz uge vzhodne deèle 10. dr Velika [panija in Niz az cele 13. 17. 18. Obr 1. Tur~ija in 12. vsa imena podoma~ena imena Slika 3: [tevilo vseh in podoma~enih zemljepisnih imen na posameznih zemljevidih Cigaletovega Atlanta. Med vsemi zapisi zemljepisnih imen s skoraj dvema tretjinama (65,3 % oziroma 18.316 zapisov) dale~ prevladujejo naselbinska imena. Za njimi je najbolj {tevil~na skupina kopenskih hidronimov (3492 zapisov oziroma 12,5 %), {e pol manj od teh je oto{kih reliefnih oblik (1872 oziroma 6,7 %). Ve~ kot 1000 zapisov je uvr{~enih med kopenske reliefne oblike in upravne enote (teh bi bilo manj, ~e bi bilo v tistem ~asu ve~ neodvisnih dràv), ve~ kot 500 pa med obalne reliefne oblike in morske hidronime. Cigale je imel izjemen ~ut za uravnoteèno podoma~evanje imen iz vseh delov sveta, ~etudi je kar 59,1 % podoma~enih kopenskih imen z obmo~ja Evrope. Tèko bi rekli, da ga je k temu opravilu »nav-dihoval« dolo~en jezik, o~itno pa se je oprl na pomensko zvrst zemljepisnih imen in na pomembnost dolo~enega imena, ki izhaja iz velikostnega reda dolo~enega pojava. Ve~je in zgodovinsko pomembnej{e pokrajine, gorovja, reke in druge pojave je deloma prevajal deloma transkribiral, tako da je imenje prilagodil slovenskemu ~rkopisu, deloma pa s foneti~nim zapisom prilagajal slovenski izreki, pri ~emer je po potrebi dodajal slovenske kon~nice. Prevedel je na primer imena Britanska Kolumbija (British Columbia), Skalno gorovje (Rocky Mountains), Tiho morje (Pacific Ocean oziroma Mare Pacifico), Gornje jezero (Lake Superior) in Jakopov zaliv (James Bay), pa tudi nekatera imena, ki jih v sodobnosti redko (na primer Modro gorovje za avstralske Blue Mountains), znova (na primer Nebe{ko gorovje za Tian Shan, ki smo ga prej po ruskem vzoru podoma~evali v Tjan{an) ali ni~ ve~ ne doma~imo (na primer Kralji~i-na deèla za Queensland ali Novi Jork za New York). Transkribirana so na primer imena Beludìstan za Balu–chista–n, Estremadura za Extremadura, Jenisej za Enisej, [an-tung za Shandong in Okinava za Okinawa Jima, izreki prilagojena pa Kalifornija za California, Tasmanija za Tasmania in Loara za Loire. Tako kot na sodobnih zemljevidih je delè podoma~enih zemljepisnih imen ve~ji na splo{nih zemljevidih sveta in celin, manj{i pa, z izjemo »domovine« Avstrije, pri prikazih posameznih evropskih dràv (slika 3). Tako je na zemljevidih Obraz cele Zemlje v polutah podoma~enih kar 56,5 % imen, na zemljevidih 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 100.000 10.000 1000 vilo imen {te 100 10 0 va o lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje ljudstv avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo kopenska reliefna ob podmorska reliefna podoma~ena imena originalna imena Slika 4: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi imeni glede na njihov pomenski tip v Cigaletovem Atlantu. 1400 1200 1000 800 600 vilo podoma~enih imen 400 {te 200 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo kopenska reliefna ob podmorska reliefna Slika 5: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Cigaletovem Atlantu. 37 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Severne Amerike 45,3 %, Evrope 44,7 % in Azije 43,3 %. Po deleìh 35,5 % oziroma 35,3 % sta si zelo podobna zemljevida Avstralije in Avstrije, medtem ko sta Afrika z 22,4 % in Jùna Amerika z 19,8 % nekako na ravni Nem{kega cesarstva (26,6 %), Tur~ije in drugih vzhodnih dràv (22,7 %) ter Rusije (prav tako 22,7 %), blìnjih deèl torej, kjer so (bile) prisotne tudi mo~ne slovanske korenine, kar je bil pomemben vzgib podoma~evanja. Najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen je tako kot pri ve~ini drugih atlasov z obmo~ja zdaj{- nje Rusije, zaradi transkripcije in {e izrazitej{ega prilagajanja slovenski izreki pa so zelo visoko uvr{~ena tudi imena z obmo~ij Poljske, Francije, Romunije, Gr~ije, ^e{ke in Madàrske. Med neevropskimi drà- vami je v ospredju Kanada na sedmem mestu, sledi ji Avstralija na enajstem. Deleì podoma~enih imen se precej razlikujejo glede na njihovo pomensko zvrst (slika 4; prikaz je v logaritemski lestvici). V celoti so podoma~eno zapisana poimenovanja ljudstev, celin in zgodovinskih pokrajin. Ve~ kot polovica podoma~enih imen je tudi pri zapisovanju imen dràv (81,9 %), morskih hidronimov (79,2 %), obalnih reliefnih oblik (61,3 %) in upravnih enot (55,8 %). Stopnja doma~enja naselbinskih imen je precej nìja; slovenjenih je le 8,7 % imen naselij. Kljub temu je absolutno gledano {tevilo podoma~enih imen naselij najve~je (1175; slika 5). Sledijo kopenski hidronimi in oto{ke reliefne oblike, okrog pol manj od teh dveh pa je kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, obalnih reliefnih oblik in upravnih enot. Nad sto podoma~enih imen je samo {e v kategoriji naravna pokrajina. Podoma~evanje imen sledi takrat {e vedno ìvemu duhu panslovanstva, zato so povsod, kjer so bila v rabi tudi slovanska imena, le-ta uporabljena tudi v Atlantu. Tako najdemo na primer na ozemlju zdaj{nje Romunije Kraljevo (Craiova), Belgrad (Alba Iulia) in Ora{tje (Oras¸tie). Morda {e bolj{i primeri so na ozemlju zdaj{nje Nem~ije. Tam, kjer so bila raz{irjena luì{kosrbska imena, so ta tudi zapisana, deloma v podoma~eni obliki. Tako so na primer na Mecklenbur{kem in Brandenbur{kem zapisana imena naselij Roztoki (Rostock), Ribnica (Ribnitz-Damgarten), Plava (Plau), Branibor (Brandenburg), in Devin (Magdeburg). Podoma~ena je glavnina poljskih in ruskih imen, slovenjena pa so tudi {tevilna imena na Balkanskem polotoku, na primer Baker (Bakar), Osek (Osijek), Kladenj (Kladanj), ^a~ek (^a~ak), Kragujevec (Kragujevac) in Belgrad (Beograd). Cigale se je pri podoma~evanju o~itno opiral na imenoslovje v ~e{kih atlasih, ki so lu~ sveta zagledali sredi 19. stoletja, dobri dve desetletji pred Atlantom (Merklas 1846). Na to kaèjo imena nekaterih ve~jih mest na jugu zdaj{nje Nem~ije, ki so o~itno zapisana po ~e{kem zgledu, vendar upo{tevaje pravila podoma~evanja ~e{~ine v slovenski jezik: Mnihov (~e{ko Mnichov za München), Rezno (~e{ko R þezno za Regensburg), Norimberg (~e{ko Norimberk za Nürnberg) in morda {e najbolj zanimiv Mogu~ (~e{ko Mohu~ za Mainz, izpeljano iz latinskega imena Moguntium). Podobno je za italijansko jadransko pristani{ko mesto Ancona kot prednostna zapisana zdaj povsem neznana razli~ica imena Jakin (~e{ko ime, prevzeto iz hrva{~ine), Cigale pa ni, zanimivo, sledil ~e{kemu zgledu Janow za pristani{ko mesto Geno-va (sliki 6 in 7). Sicer pa na nem{ko kartografsko predlogo Atlanta kaè raba nekaterih nem{kih in angle{kih imen v oddaljenih deèlah, ki jih Cigale bodisi ni hotel bodisi ni znal ali pa jih je pozabil podoma~iti. Zna~il-ni primeri za to so kraj Peterhof (Petrov Dvorec v Rusiji), mesti Tiflis (Tbilisi v Gruziji) in Oporto (Porto na Portugalskem), oto~je Grenadinen (Grenadine v Malih Antilih). [tevilna zemljepisna imena kaèjo na od sodobne precej odmaknjeno politi~no, narodno in jezikovno podobo druge polovice 19. stoletja. Tako je na primer za zdaj{nji Kaliningrad (nekdanji vzhodnopruski Königsberg) uporabljeno slovansko ime Kraljevec, za finska Helsinke in Turku {vedski razli~ici imena Helsingfors in Åbo, za latvijski Jëkabpils nem{ko ime Jakobstadt, za romunski Konstanca (Constant¸a) in Beius¸ tur{ko Köstendè in madàrsko Belenyes, za hrva{ka Nereì{}a na otoku Bra~u italijansko Neresi, za jùnotirolski Trento nem{ko Trident, za francoski Strasbourg nem{ko Strassburg in za belgijski Liège nem{ko ime Lüttich. Na teàvno delo pri snovanju Atlanta opozarjajo razmeroma {tevilni neenotni zapisi istih pojavov. Tega sta kriva zlasti intuitivni pristop in zamudna litografska tehnologija, ki Cigaletu nista omogo~ala bolj dosledne rabe in làje kontrole, deloma pa so nedoslednosti najbr` tudi posledica njegovih spremenjenih pogledov v slabem desetletju nastajanja Atlanta. Tako se na primer za Ardene pojavijo zapisi 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Slika 6: Izsek z zemljevida Italije v ~e{kem atlasu iz leta 1846. Slika 7: Izsek z zemljevida Italije v Cigaletovem Atlantu iz leta 1874. 39 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Ardene Gorovje, Ardenske gore in Ardenski gozd, za [rilanko oziroma Cejlon zapisa Ceilon (Selan ali Sinhala Diva) in Ceylon, za Tokio Jeddo in Jedo, za Michigansko jezero Michigansko Jezero in Mi~igansko jezero ter za Moldavijo Moldavija, Moldova (Multanija) in Moldavska. Morda {e najbolj zna~ilen je zapis imena Haiti, ki se v Atlantu pojavi trikrat, vsaki~ druga~e: Haiti, Hajti in Hajty. ^eprav nekatera takratna zemljepisna imena v sodobnosti zvenijo nenavadno ali celo sme{no, je Cigale opravil izjemno delo, saj je {tevilna tuja imena s prevodi in podoma~itvijo prvi~ sistemati~no vpeljal v slovenski jezik. Nikakor ni mogo~e spregledati njegovega kriti~nega pristopa, saj je v Atlantu nakazal nekatere izredno dobre re{itve, ki so bile pozneje zlasti pod vplivom rusifikacije in srbohrva{~ine izma-li~ene. Tako je na primer za nekatere pokrajine na Antarktiki in Arktiki, pa tudi na obmo~ju Avstralije uporabil slovenski ob~noimenski izraz deèla (na primer Wilkezova deèla na Antarktiki, Washingto-nova deèla na Grenlandiji, Van Diemenova deèla ali Tasmanija v Avstraliji), ki smo ga v atlasih do pred kratkim po srbohrva{kem vzoru zapisovali kot zemlja; v nekaterih delih ta oblika {e vedno vztraja. 3.2 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE Kar nekaj ~asa je minilo do izida naslednjega atlasa sveta v slovenskem jeziku (Rutar, Oroèn 1899). Redakcije imen v Haardtovem atlasu, ki je iz{el leta 1883, se je najprej lotil primorski geograf in zgodovinar Simon Rutar, vendar zaradi foneti~nega zapisa zemljepisnih imen pristojno ministrstvo njegovega dela iz leta 1896 ni odobrilo. Ker Rutar o~itanega ni èlel popraviti, je atlas ~ez nekaj let iz{el v dodatni predelavi Frana Oròna (Rutar, Oroèn 1999). V dveh ponatisih atlasa (Oroèn 1902; Oroèn 1909), namenjenega ljudskim {olam s slovenskim jezikom na Koro{kem in [tajerskem, je Oroèn {e bolj jasno izoblikoval kriterije za pisavo tujih zemljepisnih imen. Zalònik je bila zalòba Ed. Hölzel z Dunaja. Ed. je okraj{ava za Eduard, kot je bilo ime moravskemu zalòniku iz takratnega Olmütza, zdaj{nega Olo-mouca, ki je leta 1861 teì{~e svojega delovanja prenesel na Dunaj, kjer je ustanovil geografski in{titut in zalòbo (medmrèje 21). Fran Oroèn (1853–1912) je bil zgodovinar in geograf. Poleg atlasa je pripravil {e nekaj stenskih zemljevidov, njegovo najpomembnej{e zgodovinsko delo pa je Vojvodina Kranjska (I.–II., 1901/02). Bil je tudi prvi na~elnik osrednjega odbora Slovenskega planinskega dru{tva in prvi predsednik dru{tva slovenskih profesorjev (Veliki splo{ni leksikon 1997–1998, 3059). Atlas majhnega formata (25,5 krat 16 cm) sestavlja 14 barvnih zemljevidov, natisnjenih v litografski tehniki. Zemljevidi so vsebinsko razvr{~eni od znotraj navzven, torej od doma~e pokrajine k blìnjim in nazadnje oddaljenim tujim deèlam. Na za~etku atlasa je kraj{i uvod, v katerem prireditelj razloì temeljne kartografske pojme. Posebno pozornost namenja ponazarjanju reliefa ali pridviga, kot ga tudi imenuje, s ~rtkami, s katerimi je ponazorjena izoblikovanost povr{ja na zemljevidih. Prvi zemljevid z vrsto primerov ponazarja temeljne pojme za razumevanje zemljevidov. V uvodu je dodan tudi kraj{i opis Ljubljanskega barja, ki je prikazano na drugem zemljevidu s tremi izseki s skupnim naslovom Okolice Ljubljane, Gorice in Trsta v merilu 1 : 200.000. Z vidika podoma~enih tujih zemljepisnih imen sta zaradi podrobnosti pomembna izseka okolice Gorice in Trsta; na obeh so zapisana izklju~no slovenska imena. Le v posameznih primerih so za slovenskimi imeni z manj krepkimi ~rkami v oklepajih napisana imena v tujem jeziku: Trieste za Trst, Muggia za Milje, Barcola za Barkovlje, Grignano za Grljan in Servola za [~edna. V nadaljevanju Orònovega {olskega atlasa se zvrstijo {e naslednji zemljevidi: • Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradi{~e in Istra) (Goro in vodopisni zemljevid) v merilu 1 : 1.000.000; • Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradi{~e in Istra) v merilu 1 : 1.000.000; • Avstrijske planinske deèle v merilu 1 : 2.500.000 z izseki Dunajska okolica, Okolica Semmeringa in Brennerska okolica v merilu 1 : 500.000; Slika 8: Zemljevid Azije iz Orònovega {olskega atlasa; na njem je sorazmerno malo imen. P 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 41 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Avstrijsko-Ogerska (Goro in vodopisni zemljevid) v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Kotorski zaliv v merilu 1 : 1.000.000; • Avstrijsko-Ogerska v merilu 1 : 5.000.000; • Srednja in jùna Evropa v merilu 1 : 12.000.000; • Evropa v merilu 1 : 22.000.000; • Azija (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekom Korea in Japan v merilu 1 : 25.000.000; • Afrika (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekoma Nilovo deltasto ustje in Gorenji Egipet v merilu 1 : 10.000.000 ter Gorenja-Guinea v merilu 1 : 25.000.000; • Amerika (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekom Mejikansko vi{avje v merilu 1 : 5.000.000; • Avstralija ino Polinezija v merilu 1 : 50.000.000; • Polute z Zahodno in Vzhodno poluto v merilu 1 : 140.000.000, Severno in Jùno poluto v merilu 1 : 230.000.000 ter azimutnim zemljevidom Severne polarne deèle v merilu 1 : 130.000.000. Na obeh naravnogeografskih zemljevidih v rjavkasto-zelenkastih barvnih odtenkih so naselja zapisana le s za~etnimi ~rkami, poudarek pa je na navajanju imen pokrajin, reliefnih oblik in hidronimov. Na naravnogeografskih zemljevidih so imena vodnih pojavov izpisana z modrimi ~rkami, kar pove~u-je njihovo sporo~ilnost. Na politi~nih zemljevidih barvni odtenki ponazarjajo politi~no ~lenitev na dràve in upravne enote. Vodna imena so tako kot drugi poimenovani pojavi in objekti izpisana s ~rnimi ~rkami. Sicer pa je v celotnem atlasu za razli~ne pomenske tipe imen uporabljena enotna tipografija. Na politi~nih zemljevidih so imena naselij izpisana v celoti, ob njih je poudarek na navajanju imen politi~nih tvorb. Vsa imena so zapisana le enojezi~no, tako da je za ugotavljanje njihove morebitne podoma~enosti treba poznati njihove sodobne originalne zapise. Eno od redkih v oklepaju zapisanih imen je Petrograd pod Sankt Peterburg, kar naj bi pomenilo, da sta imeni alonima. V oklepaju so zapisani tudi nem{ki eksonimi Posen, Thorn, Hermannstadt in Kronstadt za sicer podoma~ena imena poljskih mest Poznanj (originalno Poznan´) in Torun (originalno Torun´) ter romunskih mest Sibinj (originalno Sibiu) in Bra{evo (originalno Bras¸ov). V oklepaju so {e imena brazilskih mest Belem, Fortaleza in Recife, ki so zdaj uradna imena mest, neko~ imenovanih Pará, Ceará in Pernambuco, zdaj imen brazilskih zveznih dràv. Izgleda, da so proti koncu 19. stoletja ta mesta zamenjala imena, po 2. svetovni vojni pa so se znova vrnila k izvornim imenskim oblikam. Ker je atlas namenjen {olski rabi, gostota imen na zemljevidih ni posebno velika, zato so pokrajinska imena lahko zapisana z razmeroma velikimi in razpotegnjenimi ~rkami. Atlas nima imenskega kazala, zato {tevila v njem zapisanih zemljepisnih imen ni mogo~e natan~no dolo~iti. Vendar je o~itno, da ob veliki stopnji doma~enja {tevilo vseh razli~nih imen ne presega vrednosti 5000. Nekdanji profesor metodike pri pouku geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Jakob Medved ugotavlja, da so v podoma~eni obliki zapisana v glavnem vsa zemljepisna imena, ki jih prevajajo tudi Nemci, medtem ko je ve~ina drugih zemljepisnih imen praviloma zapisana v izvirni obliki. Navaja, da je bil Oroèn pri podoma~evanju zalivov, morij, polotokov in otokov izredno dosleden, ne glede na razli~na jezikovna obmo~ja. Precej druga~ne kriterije naj bi uporabljal pri krajevnih imenih, saj sprejema vrsto nem{kih imen, na primer Lissabon, Turin, ali pa jih posku{a podoma~iti, na primer Napulj (opomba avtorja: v resnici je Napolj), Milan. Pri pisavi angle{kih, francoskih in {panskih imen naj bi v celoti obdràl nem{ke kriterije, razen redkih izjem, na primer Novi Jork. Vsa slovanska imena naj bi bila zapisana v podoma~eni obliki. Ob tem je zapisal {e naslednje (Medved 1969b, 15): »Z Zemljepisnim atlasom za ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom je Oroèn dosegel velik napre-dek, zlasti v metodi~nem pogledu, ki ga vse do danes {e nismo presegli. Pri pisavi tujih zemljepisnih imen je obdràl enaka na~ela. Dosledno sloveni nem{ka in slovanska geografska imena, medtem ko francoska, angle{ka, portugalska, {panska in nekatera madàrska imena pi{e v izvirni obliki.« Slika 9: Naravnogeografski zemljevid Avstro-Ogrske ima podoma~eno ve~ino pokrajinskih in precej vodnih imen, imena naselij pa so z izjemo obeh prestolnic zapisana le kraticami. P 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 43 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Medved je z nem{kimi kriteriji pri pisavi krajevnih imen najbr` mislil, da so praviloma zapisana v originalni obliki, kar velja tudi za italijanska naselbinska imena. Tèko se je strinjati z njim, da so podoma~ena vsa slovanska zemljepisna imena, saj so mnoga ruska imena zapisana v originalni obliki, ki je ni bilo treba podoma~evati, na primer Smolensk, Simbirsk, Saratov, Jakutsk, pa tudi nekatera imena na zahodu dana{nje Poljske so zapisana v nem{ki jezikovni razli~ici, na primer Glogau za Glogów, Opeln za Opole in Stettin za Szczecin. Dejstvo pa je, da v Orònovem atlasu skorajda ni diakriti~nih in naglasnih znamenj ter posebnih ~rk. Najve~, kar najdemo v njem, so ~rke á, ö, ü, ô, } in s´, na primer pri imenih Paraná, Köln, Würz-burg, Dar-Fôr (za Darfur v Sudanu) in Zamos´}. V ve~besednih podoma~enih zemljepisnih imenih Oroèn {e vedno razmeroma pogosto uporablja seznamno stavo, na primer Amadej jezero za Lake Amadeus v Avstraliji, Atlas gorovje za pogorje Atlas na severozahodu Afrike, Austral otoki za Îles Tubuaï/Îles Australes v Francoski Polineziji, Balleny otoki za Balleny Islands v bliìni Antarktike, Carisco draga za Baie do Corisco v Gvinejskem zalivu, ^ad jezero za izginjajo~o afri{ko vodno gmoto Lac Tchad/Lake Chad/Bahr as Salam. Za slednjega navaja tudi alonim ^adsko jezero. Tudi sicer so nepoenoteni zapisi imen za isti geografski pojav razmeroma pogosti, na primer Bismarckovo oto~je in Bismarkovo oto~je za Bismarck Islands severno od Nove Gvineje, Bolsensko jezero in Bolzensko jezero za italijansko Lago di Bolsena ter Belgrad in Beligrad za glavno mesto Srbije. Tako kot Cigale Oroèn {e vedno uporablja ob~noimenski pojem deèla namesto pozneje uveljavljenega zemlja: Baffinova deèla za Baffin Island oziroma Baffinov otok, Bankova deèla za Banks Island oziroma Banksov otok, Princa Alberta deèla za Prince Albert Peninsula in Viktorijina deèla za Victoria Island oziroma Viktorijin otok v Kanadskem arhipelagu, Enderby deèla za Enderby Land in Viktorijina deèla za Victoria Land na Antarktiki ter Franc Joèfova deèla za zemlja Franca-Iosifa v osr~ju Arkti~nega oceana; vendar je za pokrajino Tierra del Fuego na jugu Jùne Amerike zapisano ime Ognjena zemlja. 600 500 400 300 vilo podoma~enih imen 200 {te 100 0 va lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje pejsà dr o naselje avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna ob zgodo kopenska reliefna ob Slika 10: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Orònovem {olskem atlasu. 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Oroèn {e vedno doma~i mnoga imena na Hrva{kem, na primer Baker, Karlovec, Sisek in Osek, ne pa, kot Cigale, tudi v Srbiji, kjer so uporabljene izvirne oblike imen, na primer Kru{evac, Leskovac, [abac. Za imena pokrajin pogosto uporablja oblike v srednjem spolu, na primer Angle{ko, Bengalsko, Würtember{ko, ~eprav to ni pravilo, saj so zapisane tudi ènskospolne oblike Mongolija, Moldavija, Vla{- ka. Namesto izraza ocean {e vedno uporablja izraz morje: Atlantsko morje, Indi{ko morje, Severno ledeno morje, Veliko ali Tiho morje. Kar nekaj je nenavadnih oblik podoma~evanja: Akabah za jordansko pristani{~e Al' Aqabah (zdaj ga slovenimo v Akaba), Alja{ka za ameri{ko zvezno dràvo Alaska (zdaj Aljaska), Aluta za romunsko reko Olt, Amazonski veletok za Amazonas/Solimões (zdaj Amazonka), Bitolia za makedonsko mesto Bitola oziroma Bitolj, Pu{~ava Sahara (v bistvu pleonazem Pu{~ava Pu{~ava) za S¸ahra–' in Rti~ 3 Pointe za jùnoameri{ki Cabo Tres Puntas. Vsega skupaj je podoma~enih 1477 tujih zemljepisnih imen, od tega je nekaj deset alonimov. Glede na celotno {tevilo imen v atlasu je stopnja doma~enja zelo velika. Zaradi evropocentri~nega zna~aja zemljevidov je najve~ podoma~enih imen iz Evrope, vendar se razmerje med Evropo in Azijo, celino, ki ji po {tevilu podoma~enih imen sledi, z 1 : 3,9 pri Cigaletu zmanj{a na 1 : 2,5. Z Antarktike je vsega 9 podoma~enih imen. Zaradi {tevilnih slovenskih imen v zamejstvu je po {tevilu podoma~enih imen krepko na prvem mestu Italija, sledijo ji Rusija, Romunija, Avstrija, Ukrajina in ^e{ka. Za njimi je prva neevropska dràva Kitajska, tik za njo pa Egipt. Med njima je {e Poljska, neposredno za Egiptom pa Hrva{ka in za njo Kanada, vodilna ameri{ka dràva. Glede na pomenski tip prevladujejo podoma~ena imena naselij (slika 10). Dale~ zadaj so imena kopenskih hidronimov, ki so jim dokaj tesno za petami oto{ke reliefne oblike. Sledijo jim morski hidronimi, kopenske reliefne oblike, upravne enote in obalne reliefne oblike. Precej manj je podoma~enih imen naravnih pokrajin, ki jih je le dobra desetina od vseh podoma~enih imen naselij. [e manj, le 40, je imen dràv, kar je zaradi takrat prevladujo~ih kolonialnih imperijev razumljivo. 3.3 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA SREDNJE IN NJIM SORODNE [OLE Med svetovnima vojnama so skromne {olske atlase pripravljale v glavnem hrva{ke zalòbe. Kot u~ni pripomo~ek za spoznavanje sveta se je {e najbolj uveljavil v hrva{~ini ponatisnjen Kocenov geografski atlas (Vri{er 1987, 122). Ni ~udno, da je è kmalu po fa{isti~ni okupaciji Slovenije med 2. svetovno vojno svoj lon~ek pristavila znamenita italijanska kartografska hi{a De Agostini iz Novare, ki je, eks-presno, {e v letu razdelitve Slovenije med Nem~ijo, Madàrsko in Italijo ter ustanovitve Ljubljanske pokrajine izdala Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole. V podnapisu k naslovu je navedeno, da ga sestavlja »56 zemljevidov k matemati~ni, fizi~ni, politi~ni in gospodarski geografiji s 350 slikami v bakrotisku«. Med temi sicer ~rnobelimi fotografijami je veliko letalskih posnetkov. Ni kaj, priznati je treba, da je bilta atlas velikega formata (33 krat 24 cm) s svojo vsebinsko in grafi~no raznovrstnostjo velik doseèk kartografije sredi 20. stoletja in je v marsi~em preka{al tudi vse atlase, ki so v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni iz{li v takratni domovini Jugoslaviji. Kot odgovorna osebna je podpisan prof. dr. Luigi Visintin, znanstveni vodja Geografskega in{tituta De Agostini. Slovensko izdajo je ob pomo~i Cirila Bernota, Franceta Planine in Romana Savnika priredil Valter Bohinec. Leta 1942 je iz{la druga, izpopolnjena izdaja, v kateri so odpravili ve~ino napak iz prve, s tem pa so bila sistemsko odpravljena {e nekatera slovenska imena. Valter Bohinec (1898–1984) je {tudiral na Dunaju, v Zagrebu, Neaplju, Heidelbergu in Ljubljani. Leta 1921 je doktoriral in postal prvi doktor na Geografskem in{titutu ljubljanske univerze. Sprva je bil asistent na geo-grafskem oddelku, nakar je od leta 1926 pou~eval na ljubljanskih srednjih {olah. V obdobju 1939–1965 je bil bibliotekar in vi{ji znanstveni sodelavec na grafi~nem in kartografskem oddelku Narodne in univer-zitetne knjìnice v Ljubljani. V obdobju 1936–1942 je bil docent za regionalno geografijo na ljubljanski univerzi. Od leta 1950 je bil zunanji znanstveni sodelavec In{tituta za raziskovanje krasa SAZU, od leta 1969 pa do 1979 tudi zunanji znanstveni sodelavec Geografskega in{tituta Antona Melika SAZU (Natek 1999, 183). Pred osmimi desetletji je v prvi {tevilki Geografskega vestnika objavil strnjen pregled razvoja slovenske 45 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik geografije (Bohinec 1925) in od takrat dalje {e nimamo enakovrednega pregleda novej{ega razvoja geografske misli na Slovenskem (Natek 1999, 184). Za njim je ostala vrsta {olskih stenskih in priro~nih zemljevidov, {olskih atlasov, stenskih zemljevidov Slovenije ter turisti~nih in avtomobilskih zemljevidov Slovenije z Istro. Neprecenljiv je bil njegov prispevek pri pripravi in izdelavi srednje{olskih zemljepisnih u~benikov. De Agostinijev {olski atlas sestavljajo naslednji zemljevidi (tematski zemljevidi, na katerih se zemljepisna imena ne pojavljajo v ve~jem {tevilu, niso navedeni): • Zahodna poluta v merilu 1 : 180.000.000; • Vzhodna poluta v merilu 1 : 180.000.000; • Arkti~ne pokrajine v merilu 1 : 75.000.000; • Antarkti~ne pokrajine v merilu 1 : 75.000.000; • Politi~na in prometnogeografska karta Zemlje v merilu 1 : 80.000.000; • Fizi~na karta Evrope v merilu 1 : 25.000.000; • Politi~na karta Evrope v merilu 1 : 25.000.000; • Italija (fizi~na karta) v merilu 1 : 5.000.000; • Italija (politi~na karta) v merilu 1 : 5.000.000; • Alpe in severna Italija (fizi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000; • Alpe in severna Italija (politi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000; • Srednja Italija (fizi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000; • Jùna Italija (fizi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000; • Srednja in jùna Italija (politi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000 z izsekoma Rima z okolico v merilu 1 : 250.000 in Vatikana v merilu 1 : 15.000; • Pirinejski polotok v merilu 1 : 5.000.000; • [panija in Portugalsko v merilu 1 : 5.000.000; • Francija (fizi~na karta) v merilu 1 : 5.000.000; • Francija, Belgija in Luksemburg v merilu 1 : 5.000.000; • Britansko oto~je v merilu 1 : 5.000.000; • Velika Britanija in Irska v merilu 1 : 5.000.000; • Srednja Evropa v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Porurja v merilu 1 : 500.000; • Nem~ija in sosednje dràve v merilu 1 : 5.000.000; • Skandinavski polotok in pokrajine ob Balti{kem morju v merilu 1 : 7.500.000 z izsekom Islanda v merilu istem merilu; • Skandinavske in Balti{ke dràve v merilu 1 : 7.500.000 z izsekom Islanda v istem merilu; • Rusija (fizi~na karta) v merilu 1 : 12.000.000; • S. S. S. R., evropski del v merilu 1 : 12.000.000; • Pokarpatje, Podonavje in Balkanski polotok v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom obmo~ja Carigrada v merilu 1 : 250.000; • Karpatsko-podonavske in balkanske dràve v merilu 1 : 5.000.000; • Azija (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Azija (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Italijanski Egejski otoki v merilu 1 : 5.000.000; • Afrika (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Afrika (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Libija v merilu 1 : 10.000.000; • Italijanska vzhodna Afrika v merilu 1 : 10.000.000; Slika 11: Na politi~nih zemljevidih so enojezi~no zapisana imena mest praviloma v originalni obliki, glej Wien, Paris, Budapest, Warszawa …, nekatera pa so vendarle ostala slovenjena, na primer Praga, Atene, Carigrad (Istanbul). P 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 47 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Severna in Srednja Amerika (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Severna in Srednja Amerika (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000 z izsekom pasu ob Panamskem prekopu v merilu 1 : 1.000.000; • Jùna Amerika (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Jùna Amerika (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; • Avstralija in Oceanija (fizi~na in politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000 z izseki Nove Zelandije v merilu 1 : 20.000.000, Havajskih otokov v merilu 1 : 7.500.000 in Tahitija v merilu 1 : 1.875.000. Z analogno kartografsko tehnologijo pripravljeni zemljevidi so grafi~no zelo nazorni. Na naravnogeografskih je zelo plasti~en u~inek reliefa doseèn s kombinacijo ploskovnega barvanja vi{inskih pasov in ~rtkanja. Z nara{~anjem nadmorske vi{ine barvna lestvica postopoma prehaja iz zelenih prek rumenih v rjave odtenke. S stopnjevanjem intenzitete modre barve je prikazana tudi razli~na globina morij in oceanov. Na politi~nih zemljevidih barvne ploskve opredeljujejo politi~no pripadnost prikazanih ozemelj. Z uporabo ~rtk v podlogi barvnih ploskev je doseèna ve~ja plasti~nost reliefa. Vodna telesa na kopnem so obarvana modro, vendar so njihova imena zapisana v ~rni barvi, kar delno zmanj{uje preglednost, {e zlasti, ker je tipografija nekoliko zapletena in zato slab{e pregledna. Zapletenost pove~uje ve~ vrst ~rk za zapise razli~no velikih naselij. Sicer je tipografija v vsem atlasu enotna. Na naravnogeografskih zemljevidih zaradi manj{e gostote imen, kraj{anja imen naselij ter poudarjeno zapisanih reliefnih oblik in drugih naravnogeografskih pojavov napisi zelo dobro izstopajo, kar je z vidika {olske namembnosti pomemben metodolo{ki doseèk. Politi~ni zemljevidi so zaradi velike gostote imen naselij, ki se v ni~emer ne razlikuje od zemljevidov za splo{no rabo, manj pregledni. Na regionalnih politi~nih zemljevidih je gostota imen {e ve~ja kot na politi~nih zemljevidih celin. Slika 12: Bohincu je uspelo ime Benetke izklju~no v slovenski obliki zapisati samo povsem na robu zemljevida Karpatsko-podonavske in balkanske dràve. 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Kljub svoji odli~nosti atlas nima imenskega kazala, zato skupnega {tevila v njem navedenih razli~- nih zemljepisnih imen ni mogo~e natan~neje oceniti; vsekakor presega 10.000 enot. Vsa imena so zapisana izklju~no enojezi~no, torej so bodisi podoma~ena bodisi originalna. Stopnja doma~enja se zmanj{uje s pove~evanjem podrobnosti zemljevida. Najve~ja je torej na preglednih zemljevidih sveta in celin, manj- {a pa na regionalnih zemljevidih. V oklepajih je zapisana politi~na ali upravna pripadnost dolo~enega ozemlja, najve~krat pa oto~ja, kaki dràvi. V redkih primerih so v oklepajih zapisana imena naselij, vendar tovrstna raba ni poenotena. Tako je na primer na politi~nem zemljevidu severne in srednje Italije v oklepaju pod madàrskim mestom Pecs navedeno njegovo hrva{ko ime Pe~uh (morda se {teje tudi kot prevzeto v sloven{~ino), nedale~ stran pa je za takrat prav tako madàrsko mesto Subotica v oklepaju navedeno madàrsko ime Sza-badka, za Novi Sad pa je madàrsko ime Ujvidek zapisano pod srbskim imenom brez oklepaja. Na politi~nem zemljevidu karpatsko-podonavskih in balkanskih dràv je najprej navedeno mesto Pe~uj (alonim!) in v oklepaju izvirno ime Pecs, obraten kriterij pa je uporabljen pri mestu v Egejski Makedoniji Edessa, kjer originalnemu imenu sledi v oklepaju slovansko ime Voden. Mesto Carigrad je praviloma · zapisano v oklepaju za originalnim imenom Istanbul. Na obeh zemljevidih Azije so na primer v oklepaju zapisana imena Sundsko morje, Jeso (tudi Yezo) in Karafuto kot alonimi za Flore{ko morje, Hokkaido in Sahalin, na obeh zemljevidih Evrope pa je v oklepaju zapisano ime Mala Sirta kot alonim za Gabe{ki zaliv. Na zemljevidu Libije je za originalnim imenom Hamada el Homra v oklepaju zapisano {e podoma~eno ime Rde~a hamada. Na istem zemljevidu so kot alonimi v oklepajih zapisana tudi imena ljudstev Tebu ali Teda za Tibbu, Teda za Kanuri in Berberi za Zueia. Nabor diakriti~nih znamenj je {e razmeroma skromen, ve~ je naglasnih znamenj. Na dlani je, da se je v primerjavi s predhodnimi atlasi {tevilo diakriti~nih znamenj pove~alo predvsem zaradi standardizacije zapisa zemljepisnih imen v Skandinaviji, Romuniji in na Poljskem, zato so uporabljene na primer ~rke å, t¸, s¸, ç, l/, n´, ñ; romunski latini~ni ~rki t¸ in s¸ se prej {e nista pojavljali. Arabska imena so bodisi podoma~ena skladno s kolonialno transkripcijo bodisi zapisana ob uporabi redkih naglasnih znamenj, na primer â, ê, î, û. Pojavljajo se tudi è opu{~aji '. De Agostinijev {olski atlas vsebuje 2836 razli~nih podoma~enih tujih zemljepisnih imen, kar ga med preu~enimi atlasi uvr{~a na ~etrto mesto. Kljub izdatnemu podoma~evanju v o~i bode skoraj dosledna prepoved slovenjenja krajevnih imen in kopenskih hidronimov na ozemlju Italije. Med mesti sta bili redaktorju dovoljeni le dve podoma~itvi, zapisani v obliki dvojnic: Benetke – Venezia in Rim – Roma. Tèko je re~i, ali gre za napako ali pa je Bohincu uspelo prelisi~iti budno uredni{ko oko Geografskega in{tituta De Agostini, vendar je ime Benetke brez italijanskega priveska navedeno le na zemljevidu Karpatsko-podonavske in balkanske dràve, kjer se pojavi na njegovem skrajnem zahodnem robu (slika 12). @e v drugi izdaji iz leta 1942 so napis popravili v Venezia. Precej ve~ slovenjenja je pri pokrajinskih in vi{inskih zemljepisnih imenih, na primer Emilijska niìna, Umbrijski Apenin, Bergamske predalpe, Grajske Alpe. Drugod je bila dovoljena bistveno ve~ja stopnja doma~enja, tudi na obmo~ju italijanske zaveznice Nem~ije. Tako so na avstrijskem Koro{kem po slovensko zapisana imena Celovec, Beljak, [mohor, Velikovec, @elezna Kapla, Drava, Labo{nica, Krka, Zilja. Ob obeh zadnjenavedenih rekah je enakovredno vzdol` toka zapisano njuno nem{ko ime Gurk oziroma Gail. Glavna slabost podoma~evanja tujih zemljepisnih imen v De Agostinijevem {olskem atlasu je mno- ìca alonimov, ki so o~itno nastali zaradi naglice pri njegovi pripravi. Ob bènem pregledu jih niti ne opazimo, ob podrobni primerjavi imen pa so precej mote~i. Samo pri za~etnici na a so bile ugotovljene naslednje alonimske razli~ice: Ålandski otoki in Oto~je Åland, Alep, Aleppo in Haleb, Alèrija in Alìrija, Angle{ko in Anglija, Antiljsko morje in Karibsko morje, Antipodski otoki in Otoki Antipodov, Apatiti in Apatitovaja, Assuan in Asuan ter Atlantik in Atlantski ocean. Bohinec v manj{i meri {e vedno uporablja seznamno stavo, {e najve~krat ob doma~enju imen fjordov in oto{kih reliefnih oblik. Zna~ilni primeri so Alta Fjord, Bokn Fjord, Oslo Fjord ter Karaganski otok (originalno je ostrov Karaginskij, torej je vmes {e napaka) in Bonin otoki. 49 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Med svetovnima vojnama so v slovenski jezik vdrli {tevilni srbizmi, ki se jih po malem otepamo {e dandanes. Zaradi prevajanja srbskih u~benikov (na primer Radivojevi} 1937) so k nam za{li tudi srbizmi v obliki zemljepisnih imen, praviloma prevzeti iz ru{~ine. Z njihovim zapisovanjem na zemljevide je bil Bohinec gotovo med najbolj zaslùnimi za njihovo uspe{no ukoreninjenje. Ker so se pojavljali v atlasih za {olajo~o se mladino, so na mi{ljenjski vzorec vplivali {e desetletja. Z Bohincem sta se namesto slovenskih ob~noimenskih izrazov deèla in gozd dokon~no uveljavila srbski izraz zemlja in ~e{ki les. Na zemljevidih De Agostinijevega {olskega atlasa so tako zapisana imena Arnhemova zemlja za Arnhem Land, Coatsova zemlja za Coats Land, Grahamova zemlja za Graham Land, Franc Joèfova zemlja za zemlja Franca-Iosifa, Ognjena zemlja za Tierra del Fuego, Pearyjeva zemlja za Peary Land, Severna zemlja za Severnaja zemlja ter Bakonjski les za (Bakony Hegyseg, Bavarski les za Bayerischer Wald, ^e{ki les za ^eský les/Böhmerwald, Dunajski les za Wienerwald, Frankovski les za Frankenwald. ^eprav redkeje, Bohinec, podobno kot Cigale in Oroèn pred njim, za imena pokrajin in dràv {e vedno uporablja imenske oblike v srednjem spolu, na primer Bavarsko, Brandenbur{ko (tudi v alonimski razli~ici Brandebur{ko), ^e{ko, Dansko, Frankovsko, Kitajsko. Pod vplivom italijanskega izvirnika so »podoma~ena« {tevilna imena v italijanskih kolonijah, zlasti v Etiopiji, na primer Adua za Adwa, Dire Daua za Dire– Dawa in Gondar za Gonder. Zanimivo je, da sta italijanski imeni za Tripoli, libijsko glavno mesto, takrat upravno sredi{~e, in Bengasi, drugo najve~je mesto v tej nekdanji italijanski koloniji, ostali nedotaknjeni, zapisani torej v italijanskem jeziku. Bohinec je nekatera imena podoma~il na neobi~ajen na~in. Naj navedem primere ganskega mesta Akkra (Accra, zdaj ga slovenimo kot Akra), pogorja Apalachi (italijanska oblika imena za Appalachians/Appalachian Mountains), oto~ja Curili (italijanska oblika imena za Kuril'skie ostrova/Chisima Retto–), reke Amazonas za jùnoameri{ki veletok Rio Amazonas oziroma Rio Solimões. Ob nem{kem imenu Graz na zemljevidu Evrope se na politi~nem zemljevidu Severna in srednja Italija pojavi podoma~ena oblika Gradez (!). Zanimive so nekatere pridevni{ke izpeljanke imen: ^udskoje jezero (napol podoma~ena oblika za rusko-estonsko ^udskoe ozero/Peipsi Järv), Alaska{ki zaliv za Gulf of Alaska in Alaska{ko gorovje za Alaska Mountains. Naj kot zanimivost navedemo {e so~no medvojno podrobnost; enega od re~nih prekopov v [leziji so namre~ takrat poimenovali Adolf Hitlerjev prekop. ^eprav je najve~ podoma~enih zemljepisnih imen {e vedno z obmo~ja Evrope, se je v primerjavi s predhodnikoma obzorje podoma~evanja mo~no raz{irilo. Razmerje med Evropo in Azijo, celino, ki je po {tevilu podoma~enih imen na drugem mestu, je le {e 1 : 1,6. Deloma je to tudi zaradi standardizacije imen v nekaterih evropskih dràvah, kar je imelo za posledico manj intenzivno podoma~evanje kot v obeh starej{ih atlasih. Zaradi podrobneje prikazanih italijanskih kolonij je Aziji po {tevilu podoma~enih imen tesno za petami Afrika. Podoma~ena imena z drugih celin so {tevil~no precej v ozadju; na Antarktiki jih je na primer 30. Ker so ruska imena praviloma podoma~ena, je povsem razumljivo, da je dale~ najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen z obmo~ja Rusije. Na drugem mestu je Gr~ija, tik za njo pa so razvr{~ene tri afri{ke dràve, Libija, Egipt in Sudan. Prva je temeljiteje obdelana kot italijanska kolonija, v drugih dveh pa je precej imen podoma~enih zaradi angle{ke transkripcije. Na naslednjih dveh mestih sta evropski dràvi Francija in Ukrajina, ki jima sledi Kitajska, kjer so se imena v tistem ~asu podoma~evala s {umevci, saj pinjina {e niso poznali. Z obmo~ja Italije je podoma~enih vsega 59 (v glavnem naravnogeografskih) zemljepisnih imen, z obmo~ja Avstrije pa 54. [e nekoliko bolj zadaj, vmes je Tur~ija, je Nem~ija z 51 podoma~enimi zemljepisnimi imeni. Poljske, ^e{ke in Madàrske na lestvici dvajsetih najbolj zastopanih dràv ni ve~, Romunija je blizu repa, povsem na koncu pa se na njem na novo pojavita Jemen in Kazahstan. Slika 13: Zaradi imperialisti~ne doktrine Italije sta zelo podrobno prikazana zemljevida tedanjih italijanskih kolonij Libije in Etiopije. P Slika 14: Ob podrobnem prikazu Alp je bilo Bohincu omogo~eno, da je podrobno razdelal slovenska imena njihovih glavnih gorskih skupin. P str. 52 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 51 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 900 800 700 600 500 400 vilo podoma~enih imen 300 {te 200 100 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 15: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v De Agostinijevem {olskem atlasu. Najve~ je podoma~enih imen naselij (slika 15). Sledi dokaj izena~ena skupina podoma~enih imen oto{kih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik in morskih hidronimov; vsak pomenski tip obsega priblìno polovico {tevila podoma~enih imen naselij. [e bolj v ozadju so imena upravnih enot, naravnih pokrajin in obalnih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 72. 3.4 [OLSKI ATLAS Osvobojena Jugoslavija, polna zanosa, je zahtevala nove u~ne pripomo~ke. Ker pa Slovenija ni imela tehni~nih mònosti za pripravo zahtevnih kartografskih projektov, kakr{no je izdajanje atlasov, je svoje poslanstvo nadaljevala zalòba U~ila iz Zagreba. Ta je leta 1950 izdala prvi [olski atlas, ki je pozneje doìvel {tevilne ponatise, praviloma vsako {olsko leto novega, dokler ni leta 1961 prvi~ iz{el z imenom Veliki {olski atlas. Res je doìvel nekaj vsebinskih dopolnitev, zlasti pri podrobnosti prikaza neevropskih deèl, tehni~no in toponimsko pa je vseskozi ostal na enaki ravni. Ta atlas velikega formata (33,5 krat 24,5 cm) je vsebinsko zasen~il {ele druìnski rabi namenjena Atlas svijeta (Lerksikografski zavod FNRJ 1961), ki je bil za tisti ~as resni~no dovr{en, àl pa ga niso nikoli poslovenili. Urednik vseh slovenskih izdaj [olskega atlasa je bil Valter Bohinec. Urednik originalne izdaje je bil najprej Josip Rogli}, ki ga je kmalu nadomestil Zvonimir Duga~ki. Za potrebe podrobne analize imen sta bili uporabljeni 8. izdaja iz leta 1959 in 13. izdaja iz leta 1964. Obdelani so bili naslednji zemljevidi (v izsekih so praviloma prikazani zemljevidi glavnih mest): • Zahodna poluta v merilu 1 : 100.000.000; • Vzhodna poluta v merilu 1 : 100.000.000; 53 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Severna poluta v merilu 1 : 330.000.000; • Severna poluta v merilu 1 : 330.000.000; • Jùna poluta v merilu 1 : 330.000.000; • Politi~na in prometna karta sveta v merilu 1 : 100.000.000; • Evropa v merilu 1 : 20.000.000; • FLR Jugoslavija v merilu 1 : 2.500.000; • Gr~ija in Albanija v merilu 1 : 3.500.000 z izsekom Rodosa in Dodekaneza v istem merilu; • Romunija in Bolgarija v merilu 1 : 3.500.000; • Italija in [vica v merilu 1 : 3.500.000 z izsekoma obmo~ja Benetk v merilu 1 : 250.000 ter obmo~ja Neaplja in Vezuva v merilu 1 : 400.000; • Pirenejski polotok v merilu 1 : 5.000.000; • Avstrija in Madàrsko v merilu 1 : 3.500.000; • Nem~ija, Poljska in ^e{koslova{ko v merilu 1 : 3.500.000; • Francija, Belgija in Nizozemsko v merilu 1 : 3.500.000 z izsekom Korzike v istem merilu; • Velika Britanija in Irsko v merilu 1 : 3.500.000 z izsekom industrijskega ozemlja Lancashira in Yorks-hira v merilu 1 : 1.000.000; • Skandinavske deèle v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Islanda v istem merilu; • Evropski del Sovjetske zveze v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom obmo~ja Leningrada v merilu 1 : 250.000; • Sovjetska zveza (SSSR) v merilu 1 : 20.000.000; • Azija v merilu 1 : 40.000.000 z izsekoma obmo~ij Beringovega preliva v merilu 1 : 20.000.000 in Malajskega preliva v merilu 1 : 10.000.000; • Blìnji vzhod v merilu 1 : 12.500.000 z izsekoma Izraela in Jordanije v merilu 1 : 3.500.000 ter obmo~- ja Perzijskega zaliva v merilu 1 : 6.000.000; • Indija in Indokina v merilu 1 : 12.500.000 z izsekom obmo~ja Bombaya v merilu 1 : 500.000; • Kitajsko v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom [anghaja v merilu 1 : 500.000; • Japonsko in Koreja v merilu 1 : 10.000.000; • Indonezija v merilu 1 : 15.000.000; • Afrika v merilu 1 : 40.000.000 z izseki Nilske delte v merilu 1 : 2.500.000, Severozahodne Afrike v merilu 1 : 15.000.000, Kapverdskih otokov v merilu 1 : 8.000.000 ter obmo~ij Rta dobre nade v merilu 1 : 2.000.000 in Bab el-Mandeba v merilu 1 : 5.000.000; • Afri{ke deèle z izseki Srednja in jùna Afrika, Etiopija ter Gvinejske deèle, vsi v merilu 1 : 15.000.000; • Severna Amerika v merilu 1 : 40.000.000 z izsekom obmo~ja Panamskega prekopa v merilu 1 : 1.000.000; • Kanada v merilu 1 : 20.000.000; • Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 12.500.000 z izsekoma obmo~ij New Yorka v merilu 1 : 500.000 in San Francisca, prav tako v merilu 1 : 500.000; • Srednja Amerika v merilu 1 : 15.000.000; • Jùna Amerika v merilu 1 : 40.000.000 z izsekoma Ustje Amazonasa v merilu 1 : 5.000.000 in Ognjena zemlja v merilu 1 : 10.000.000; • Brazilija, Argentina in ^ile v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom obmo~ja Ria de Janeira v merilu 1 : 500.000; • Oceanija v merilu 1 : 40.000.000 z izsekoma Novi Zealand v merilu 1 : 15.000.000 in Havajsko oto~- je v merilu 1 : 7.500.000; • Avstralija v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom Tasmanije v istem merilu; • Antarktika v merilu 1 : 30.000.000 z izsekom obmo~ja Viktorijine zemlje in Rossovega morja v merilu 1 : 20.000.000. Atlas sestavljajo skoraj izklju~no topografski zemljevidi, kar za {olsko rabo ni ravno najbolj posre- ~eno. Ker pa otroci nismo poznali bolj{ih izdelkov, smo se tudi iz tak{nega atlasa lahko marsikaj nau~ili. Slika 16: Zemljevid Severne Amerike v prvem slovenskem atlasu po 2. svetovni vojni. P 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 55 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik V nekaterih izdajah je nekaj statisti~nih podatkov o celinah, oceanih, najvi{jih vrhovih, najdalj{ih rekah, najve~jih mestih ter pregled dràv z navedbo povr{in in {tevila prebivalcev, v nekaterih so tudi prikazi gibanja Zemlje, sestave Oson~ja ter manj{i zemljevid Lune in prikaz no~nega neba z ozvezdji in glavnimi zvezda-mi. V zgodnej{ih izdajah je nekaj tematskih zemljevidov sveta (januarske in julijske izoterme, podnebni pasovi, zra~ni tlak in vetrovi v januarju in juliju, letna mnoìna padavin, rastlinska odeja in morski tokovi), v zadnjih izdajah pa se pojavi prikaz kartografskih projekcij in nekaj tematskih zemljevidov Jugoslavije. Analogna kartografija je dokaj kakovostna. Posebno dobro je prikazan relief, ki je ob kombiniranju razli~no obarvanih in {rafiranih vi{inskih pasov ter sen~enja zelo plasti~en. Vi{inska barvna lestvica ima kar devet stopenj, z odtenki od temno zelenih prek rumenih do rjavih, najvi{ji vi{inski pasovi (njihova vi{ina se od zemljevida do zemljevida razlikuje in se prilagaja razgibanosti reliefa na prikazanem obmo~ju) pa so obarvani bodisi belo bodisi svetlomodro. Dodatno plasti~nost zagotavljajo ~rne pikice za pu{~avska in modre {rafure za zamo~virjena obmo~ja. Z modro barvo so prikazani tudi vsi drugi kopenski hidronimi. Z razli~no intenziteto modre barve so ponazorjeni podmorski globinski pasovi, ki izdajajo, da je bil takrat podmorski relief {e razmeroma slabo poznan. Tipografija je v vsem atlasu enotna in je zaradi premi{ljene gostote imen razmeroma dobro lo~ljiva. Tudi manj{e ~rke so dobro berljive. Pomembnej{i pojavi so zapisani z velikimi ~rkami, zato je atlas metodolo{ko na primerni ravni. Hidronimi so izpisani s ~rnimi ~rkami, politi~na pripadnost ozemelj in imena dràv pa z rde~imi. Ker atlas nima imenskega kazala, skupnega {tevila v njem navedenih razli~nih zemljepisnih imen ni mogo~e povem natan~no oceniti; najbr` jih je okrog 10.000. Stopnja doma~enja se zmanj{uje z ve~anjem podrobnosti zemljevidov. Najve~ja je torej na preglednih zemljevidih sveta in celin, manj{a pa na regionalnih. Na zemljevidih sveta in celin so imena zapisana izklju~no enojezi~no, torej so bodisi podoma~ena bodisi originalna. V oklepaju je na zemljevidu Evrope zapisano le slovensko ime Carigrad, kar bi lahko pomenilo, da se mu èli vdihniti zna~aj zgodovinskega imena. V oklepaju so tudi redki alonimi nenaselbinskih imen, na primer Balkan za Stara Planina, gr{ko ime egejskega otoka Tenedos za tur{kim imenom Bozca Ada ter ime indonezijskega otoka Billiton pod napisom Belitung. Prava zmeda je pri zapisovanju podoma~enih imen naselij na regionalnih zemljevidih Evrope; drugje se namre~ uporabljajo ista na~ela kot na zemljevidih celin in so mesta zapisana le v originalni ali podoma~eni obliki, na primer Aleksandrija, Bagdad, Damask, Kara~i, Peking, Rangun, Tokjo oziroma Accra, Bombay, Habana, Tehran. Pri ve~jih mestih se uporablja oklepaj, vendar se ta v posameznih primerih pojavlja tudi pri manj{ih naseljih, na primer zapis Fokeja pod originalnim imenom tur{kega mesteca Foça na egejski obali Male Azije. V nekaterih primerih je najprej zapisano originalno ime, pod njim pa z manj{imi ~rkami v oklepaju podoma~eno. Na ta na~in so na primer zapisana imena Athínai (Atene), Buçuresti (Bukare{ta), Budapest (Budimpe{ta), Warszawa (Var{ava), Wien (Dunaj), tudi Székesfehérvár (Stolni Beograd). Na drugi strani je skoraj enako {tevilo primerov, ko je najprej zapisano podoma~eno ime in v oklepaju pod njim z manj{imi ~rkami originalno ime. Taki primeri so Benetke (Venezia), Neapelj (Napoli), Rim (Roma), Solun (Thessaloníki), celo Dublin (Baile Atha Cliath) ter na zemljevidu Indije in Indokine Bangkok (Krung Thep). Imena mest v zamejstvu so zapisana samo v sloven{~ini: Trst, Gorica, Celovec, Beljak, Velikovec. Manj je razumljivo, da so mnoga pomembna mesta z uveljavljenimi slovenskimi imeni na regionalnih zemljevidih zapisana samo v izvirni obliki. Medtem, ko so nekatera zapisana podoma~eno vsaj na zemljevidu Evrope, na primer Praga, Pariz, tudi Milan in Turin, so druga na vseh ravneh zapisana le v originalu: Bruxelles, Graz, Kraków, Lisboa. Zaradi tega se na{i u~enci niso mogli seznaniti z nekaterimi slovenskimi imeni, ~eprav so imeli na voljo {irok spek-ter podoma~enih, transkribiranih imen na obmo~jih arabskih deèl in Sovjetske zveze. Nabor ~rk in naglasnih znamenj je dokaj {irok, dolìne se {e ne uporabljajo, prav tako ne opu{~a-ji. Uporablja se ve~ina posebnih ~rk iz latini~nih pisav, na primer a ü, å, ã, æ, ç, ë, eü, eø, gü, l/, nþ, n´, ñ, ö, o´, ø, rþ, s¸, s´, t¸, ü, ý, z´. [olski atlas vsebuje 3426 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Tako kot v De Agostinijevem {olskem atlasu je tudi v njem, obe slovenski razli~ici je kot re~eno uredil Valter Bohinec, vse polno alonimskih 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 razli~ic imen. ^e je to pri De Agostinijevem atlasu zaradi naglice ob njegovi pripravi {e razumljivo, je tovrstno povr{nost pri ve~ kot desetih izdajah {olskega atlasa tèko sprejeti, saj se napake ponavlja-jo iz ponatisa v ponatis; o~itno se ob njih ni nih~e obregnil. Samo pri podoma~enih imenih, ki se za~nejo s ~rko A, so bili ugotovljeni naslednji alonimi: (upravna enota) Aden in Jùna Arabija, (kopenska reliefna oblika) Ahagar, Gorovje Ahagar in Gorovje Ahaggar, (kopenski hidronim) Ala Kul in Alakul, (naselje) Alep in Haleb, (kopenska reliefna oblika) Amne Ma~en in Amne Ma~in, (kopenski hidronim) Amu darja in Amudarja, (naselje) Anarek in Anarak, (kopenska reliefna oblika) Andi, Kordiljere in Kordiljere Andov, (naselje) An{an in An{un, (naravna pokrajina) Arabska pu{~ava in Arapska pu{~ava (drugonavedeno ime je srbizem, teh pa kar mrgoli!), (kopenska reliefna oblika) Araratsko vi{avje, Armensko gorovje in Armensko vi{avje, (oto{ka reliefna oblika) Arkti{ki arhipel in Arkti{ki arhipelag ter (kopenska reliefna oblika) Armenski Taurus in Jugovzhodni Toros. Kot re~eno, je na zemljevidih precej preostankov imen iz srbskohrva{ke predloge. Nekatera tovrstna imena so zapisana v neslovenski obliki le na enem mestu in jih drugje nadomesti pravilno ime (na primer Brazda Tonga in Tonga{ki jarek, Cipar in Ciper, Formo{ki prolaz in Formo{ki preliv, Gorje Marka Pola in Gorovje Marka Pola, Poluotok York in Polotok York, Sundski prolaz in Sundski preliv, Tatarski prolaz in Tatarski preliv), nekatera so zapisana samo v srbohrva{~ini (na primer Bariera Getz (sicer Getzova ledena polica), Engleska, Jùnoavstralska zavala, alonima Petar I. in Otok Petar I., Proliv Mona, Zaljev Sebastian), precej pa je tudi imen, ki so le na pol podoma~ena, tako da je prevedena bodisi ob~- noimenska bodisi lastnoimenska sestavina ali pa le del katere izmed njih (na primer Balti~ko morje in alonim Baltsko morje, Dru{tveni otoki in alonim Drùbeni otoki, Isto~no Sibirsko morje in alonim Vzhodno Sibirsko morje, Japansko morje in alonim Japonsko morje, Sjeverozahodni rt in alonim Severozahodni rt). Iz tega atlasa izhaja pod vplivom srbohrva{~ine vrsta foneti~nih zapisov arabskih, iranskih, hindujskih, kitajskih in {e nekaterih zemljepisnih imen, ki so se deloma uveljavila tudi v slovenskih u~benikih in geografski literaturi. Nekatera so {e vedno nekak{ni slovenski eksonimi, ~eprav njihovega pomena skoraj nih~e ne razume, na primer mavretanska pokrajina El Dùf za El Djouf, alìrsko-malijska pu{- ~ava Erg [e{ za Erg Chech, saudijska pokrajina Ned`d za Najd. Tovrstna imena so prepoznavna zlasti po ~rkovni kombinaciji d`. Iz seznama vseh podoma~enih imen v [olskem atlasu je navedenih enajst zaporednih, naklju~no izbranih tovrstnih imen: Dàhra za kuvajtsko naselje Al Jahrah, Dàmana za ban-glade{ko reko Jamuna, Dàmda za kitajsko naselje Gongbo'gjamda, Dàmla za nepalsko naselje Jumla, Dàmna za indijsko reko Jamuna, Dàngce za kitajsko naselje Gyangzê, Dàs Morian za iransko mo~- virje Ha–mu–n-e Jaz Mu–ri•–a–n, Dàsk za iransko naselje Ja–sk, Dàuf za saudijsko naselje Al Jawf in Dàvain za afganistansko naselje La–sh-e Joveyn; vendar na drugi strani Djakarta namesto Dàkarta za originalno ime indonezijskega glavnega mesta Jakarta. Podoma~evanje je torej zelo obsèno, kar dokazujejo tudi {tevilna poslovenjena zemljepisna imena, ki se v drugih atlasih ne podoma~ujejo ali pa se podoma~ujejo le izjemoma. Zna~ilni primeri so japonsko oto~je Amakuza za Amakusa-shoto–, oto~je severno od Aleutov Blìnji otoki za Near Islands, Champlainovo jezero v Zdruènih dràvah Amerike za Lake Champlain, antarkti~ni Charcotov otok za Charcot Island (mimogrede, prav vsa imena na Antarktiki so podoma~ena), kanadska jezera Clinton-Coldenovo jezero za Clinton-Colden Lake, Gozdno jezero za Lac des Bois/Lake of the Woods in Kri{ko jezero za Cross Lake, Div-je ~eri v bliìni Jùne Gorgije za Shag Rocks ter Komitejski zaliv v Arkti~nem oceanu za Committee Bay. V [olskem atlasu je precej pogosto preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta, za njim pa je lastno ime zapisano bodisi v originalni bodisi v podoma~eni obliki. Zna~ilni primeri so Fjord Sogne za Sogne Fjord, Globina Ramapo za Ramapo Depth, Gorovje Arakan za Arakan Yóma, Jezero Kioga za Lake Kyoga, Jezero Mirim za Lagoa Mirim/Laguna Merin (zdaj jo prevajamo laguna Mirim), Jezero Viktorija za Lake Victoria/Victoria Nyanza (v atlasu sta {e alonima Viktorija in Viktorijino jezero), Otok Anticosti za Île d'Anticosti, Ravnik Barkly za Barkly Tableland. Seznamna stava se pojavlja samo {e izjemoma, na primer Varanger fjord za Varangerfjorden. Dosledno sta uporabljani ob~noimenski sestavini les za gozd in zemlja za deèla, na primer Bakonjski les za Bakony Hegyseg in Coatsova deèla za Coats Land. [e vedno se za nekatera imena upravnih 57 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik enot, pokrajin in dràv uporabljajo imenske oblike v srednjem spolu, na primer Bavarsko, ^e{koslova{ko, Dansko, Gradi{~ansko, Norve{ko, Novo [kotsko. Bohinec se je spopadal tudi s teàvnimi pridevni{ki-mi oblikami imen. Spet sta na tapeti Ala{ki zaliv in Ala{ko gorovje, to pa zato, ker Alaska ni bila kot zdaj podoma~ena v Aljaska, ampak sta jo Cigale in Oroèn podoma~ila v Alja{ka, Bohinec pa je kljub obilnemu podoma~evanju uporabil originalno obliko imena. Nenavadne so tudi pridevni{ke oblike Bene- ~anske Alpe, Genèvsko jezero (ker ime @eneva v tem atlasu ni bilo uporabljeno, ~eprav ga je prav Bohinec è vpeljal v De Agostinijevem {olskem atlasu) in Jamajski zaliv. Bohinec je zagre{il kar nekaj napak. Ve~ina ni bila usodna, napa~en prevod ^e{ki zaliv za ^ë{skaja guba pa se je pozneje {e ve~krat pojavil v slovenskih atlasih, ~eprav je zanj uporabil tudi alonimsko razli~ico ^o{ki zaliv. [e huje je z imenom Malajski preliv, ki se je v tem atlasu prvi~ pojavil za originalno ime Selat Melaka in se pozneje kot rak raz{iril v slovenski geografski literaturi. Preliv namre~ ni poimenovan po Malajskem polotoku oziroma pokrajini Malaji, ampak po pomembni voja{ko-trgovski kolonialni postojanki Malaka, zdaj imenovani Melaka, zato, in v izogib zmedi zaradi podobnosti pridevni{kih izpeljank Malajski in Mala{ki (kot so ga sprva pravilno slovenili), je ime preliva primerneje podoma~evati v Mela{ki preliv. Brez posledic so ostali zapisi Jezero Eriejsko jezero, Jezero Huronsko jezero, Kaira za egiptovsko glavno mesto Kairo, Koln namesto Köln, Bismarckok arhipel namesto Bismarckov arhipel, Sudski preliv namesto Sundski preliv, Rt Catastrofe za Rt Catastrophe, Rt Portland Bill za Bill of Portland in Rt Start za Start Point. Nekak{na krona pa je ime Falklandska depandansa za Falkland Dependency, kar seveda pomeni Odvisno ozemlje Falklandov oziroma Falklandsko odvisno ozemlje. V [olskem atlasu se je po {tevilu podoma~enih imen Evropa prvi~ zna{la na drugem mestu, za Azijo. Nekdanje razmerje med Evropo in Azijo je v njem postalo zna~ilno za razmerje med Evropo in Afriko. Zaradi podrobnej{ih prikazov drugih celin se je mo~no pove~alo {tevilo podoma~enih imen tudi v Severni Ameriki, Oceaniji in na Antarktiki, kjer je podoma~enih 125 zemljepisnih imen. 800 700 600 500 400 300 vilo podoma~enih imen {te 200 100 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 17: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Bohin~evem {olskem atlasu. 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Prevlada Azije gre tudi na ra~un mnoì~nega podoma~evanja kitajskih imen, saj je na Kitajskem foneti~no zapisanih kar 335 imen. Kitajska je v krepkem vodstvu pred Rusijo (194 podoma~enih imen), na naslednjih dveh mestih pa sta severnoameri{ki dràvi Kanada in Zdruène dràve Amerike. Po {tevilu podoma~enih imen je druga med evropskimi dràvami Gr~ija, ki ji sledita Italija in Zdruèno kraljestvo. Med Gr~ijo in Italijo sta Iran in Avstralija. Med Italijo in Zdruènim kraljestvom je po {tevilu podoma~enih imen vodilna afri{ka dràva Egipt. Med afri{kimi dràvami sta na lestvici vodilnih {e Sudan in Alìrija, med azijskimi so na njej {e Indija, Saudova Arabija, Japonska, Kazahstan, Tur~ija in Mjanmar, med evropskimi pa Ukrajina. Najve~ je podoma~enih krajevnih imen (slika 17), vendar je njihova prednost manj izrazita kot v starej{ih atlasih. To pomeni, da se je podoma~evalo na vseh vsebinskih ravneh. Od drugega do {estega mesta se zvrstijo podoma~ena imena kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik, obalnih reliefnih oblik, morskih hidronimov in oto{kih reliefnih oblik, pri ~emer nekoliko navzgor odstopa le {tevilo kopenskih hidronimov. Precej podoma~enih imen spada tudi med upravne enote in naravne pokrajine. Nekaj je {e zgodovinskih pokrajin, zgodovinskih naselij in zgodovinskih upravnih enot, tako reko~ na novo se pojavijo podoma~ena imena sicer redkih poimenovanih podmorskih reliefnih oblik. Podoma- ~eni sta tudi 102 imeni neodvisnih dràv. 3.5 VELIKI ATLAS SVETA Za splo{no rabo smo Slovenci dolgo uporabljali za tisti ~as kartografsko dovr{en hrva{ki atlas sveta (Atlas Svijeta 1961), v katerem so zemljepisna imena na {iroko podoma~ena. Ta praksa je prevlado-vala v letih pred resolucijami konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in seznanitvijo na{e strokovne javnosti z njimi. Ko so se tudi v Jugoslaviji in Sloveniji zavedli razsènosti novih svetovnih pogledov na zemljepisna imena, je dozorel ~as za nov atlas sveta v slovenskem jeziku. Ta je izhajal iz povsem novih izhodi{~, ki jih je natan~no predstavil Jakob Medved (Medved 1969b), glavni snovalec Velikega atlasa sveta. Atlas je leta 1972 izdala zalòba Mladinska knjiga. Kartografske osnove za topografske zemljevide je pridobila od londonske zalòbe Aldus Book, ki je izdala New Relief World Atlas, za tematske zemljevide pa od nem{kega Bertelsmannovega kartografskega in{tituta. Veliki atlas sveta je v sloven{~ini iz{el le v eni izdaji, prava uspe{nica pa je bil na srbskem in hrva{kem trì{~u, kjer je doìvel kar 15 ponatisov, zadnjega leta 1988. Jakob Medved (1926–1978) je doktoriral leta 1963. Po svoji znanstveni usmeritvi je bil v prvi vrsti agrarni geograf, njegovo profesorsko vlogo pa sta zaznamovali zlasti podro~ji metodike geografskega pouka in regionalne geografije. Navzven najbolj prepoznaven pe~at je zapustilo njegovo delo na podro~- ju priprave atlasov in zemljevidov. Poleg Velikega atlasa sveta je bil vodilni sodelavec pri pripravi Atlasa sveta za osnovne in srednje {ole, ki je prvi~ iz{el leta 1979 in doìvel sedem ponatisov, zadnjega {e v poznih osemdesetih letih prej{njega stoletja. Medved je bil tudi avtor Zemljevida z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Bene~iji, ki je iz{el leta 1974, tri leta pozneje pa je iz{el njegov zemljevid Trà{ko ozemlje, na katerem so med drugimi zemljepisnimi imeni dvojezi~no prikazana tudi nekatera ledinska imena (Klemen~i~ 1979). @e konec {estdesetih let je za~el snovati projekt nacionalni atlas Slovenije, ki tudi zaradi njegove zgodnje smrti {e desetletja ni pri{el dosti dlje od podrobne vsebinske zasnove in poskusnih odtisov vzor~nih zemljevidov, dokler ni ob povsem spremenjeni zasnovi in uporabi ra~unalni{ke kartografije kon~no ugledal lu~ sveta z naslovom Geografski atlas Slovenije (DZS 1998). Medvedova desna roka je bil urednik v Mladinski knjigi, prav tako geograf Borut Ingoli~ (1939–), ki je z Medvedom sodeloval tudi pri pripravi drugih atlasov omenjene zalòbe. Geograf Vladimir Leban je prispeval poglavje Vànej{a geografska odkritja, jezikoslovec Janko Moder pa è ve~krat omenjeno razpravo O pisavi in izreki zemljepisnih imen (Moder 1972, 393–406). Sicer je atlas srednjega formata 31 krat 23,5 cm na{ prvi vsestransko sodobni atlas. V uvodu so metodolo{ka pojasnila s predstavitvijo kartografskih projekcij in vesolja. Kartografskemu delu s {tevilnimi topografskimi in tematskimi zemljevidi 59 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik sledi poglavje Svet v podobi (str. 195–302) s sistemati~no zasnovanimi opisi celin, njihovih regij in posameznih dràv. Vmes so {tevilne barvne fotografije, sheme, blokdiagrami in tematski zemljevidi. Ob obeh è omenjenih poglavjih je v atlasu poglavje Kazalo geografskih izrazov z dobrimi 1500 ob~noimenskimi izrazi v 56 jezikih, novost na na{em trì{~u. Veliki atlas sveta je tudi prvi slovenski atlas z imenskim kazalom, iz katerega je mogo~e razbrati, da je na njegovih zemljevidih zapisanih priblìno 25.000 razli~nih zemljepisnih imen. V imenskem kazalu je ob posameznem imenu (razen pri naseljih) zapisan pomenski tip, temu sledi lokacija imena s {tevilko zemljevida, kjer se pojavlja, in ~rkovno-{tevil~no navedbo kvadranta. V seznamu podoma~enih tujih zemljepisnih imen so zajeta imena z naslednjih zemljevidov, na{tetih po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu: • Svet (fizi~na karta) v merilu 1 : 46.100.000; • Antarktika v merilu 1 : 35.000.000; • Severno ledeno morje v merilu 1 : 30.000.000; • Atlantski ocean v merilu 1 : 63.500.000; • Evropa v merilu 1 : 17.400.000; • Evropa (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 20.300.000; • Severna Evropa v merilu 1 : 11.100.000; • Jùna Evropa v merilu 1 : 11.100.000; • Jugoslavija v merilu 1 : 2.765.000; • SR Slovenija v merilu 1 : 1.452.400; • Jugoslavija (zahodni del) v merilu 1 : 1.622.400; • Jugoslavija (vzhodni del) v merilu 1 : 1.622.400; • Poljska, Madàrska in Romunija v merilu 1 : 6.100.000; • Vzhodna Evropa v merilu 1 : 10.400.000; • Jugovzhodna Evropa v merilu 1 : 2.900.000; • Italija v merilu 1 : 3.200.000; • [panija in Portugalska v merilu 1 : 3.250.000; • Nizozemska in Belgija v merilu 1 : 2.000.000; • [vica v merilu 1 : 1.500.000; • Francija v merilu 1 : 3.400.000; • Britansko oto~je v merilu 1 : 3.050.000; • DR Nem~ija, ZR Nem~ija in Avstrija v merilu 1 : 2.800.000; • Skandinavija in Islandija v merilu 1 : 6.100.000; • Evrazija v merilu 1 : 37.400.000; • Azija (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 48.700.000; • Severna Azija v merilu 1 : 21.600.000; • Jùna Azija v merilu 1 : 21.600.000; • Filipini v merilu 1 : 7.000.000; • Indonezija v merilu 1 : 15.200.000; • Indija in Pakistan v merilu 1 : 11.300.000; • Jugozahodna Azija v merilu 1 : 13.200.000; • Palestina v merilu 1 : 1.800.000; • Afrika v merilu 1 : 24.300.000; • Afrika (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 37.400.000; • Severna Afrika v merilu 1 : 18.700.000; • Sue{ki prekop v merilu 1 : 2.300.000; Slika 18: Tudi na preglednih barvnih zemljevidih so pod vplivom nove doktrine UNGEGN-a podoma~ena le najbolj izpostavljena zemljepisna imena. P 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 61 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Jùnoafri{ka republika v merilu 1 : 10.400.000; • Jùna Afrika v merilu 1 : 18.700.000; • Vzhodna Afrika v merilu 1 : 9.000.000; • Madagaskar v merilu 1 : 7.000.000; • Severna Amerika v merilu 1 : 28.700.000; • Severna Amerika (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 39.000.000; • Kanada v merilu 1 : 13.500.000; • Velika jezera v merilu 1 : 5.800.000; • Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 12.200.000; • ZDA (zahodni del) v merilu 1 : 7.000.000; • ZDA (vzhodni del) v merilu 1 : 8.000.000; • Mehika in Srednja Amerika v merilu 1 : 14.300.000; • Jùna Amerika v merilu 1 : 20.300.000; • Jùna Amerika (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 28.600.000; • Severna Jùna Amerika v merilu 1 : 13.900.000; • Panamski prekop v merilu 1 : 400.000; • Srednja Jùna Amerika v merilu 1 : 13.900.000; • Jùna Jùna Amerika v merilu 1 : 13.900.000; • Tihi ocean v merilu 1 : 50.700.000; • Avstralazija v merilu 1 : 19.500.000; • Avstralija (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 27.000.000; • Avstralija v merilu 1 : 12.200.000; • Vzhodna Avstralija v merilu 1 : 7.200.000; • Nova Zelandija v merilu 1 : 4.000.000; • Zahodna Avstralija v merilu 1 : 7.200.000; • Indijski ocean v merilu 1 : 45.800.000. Atlas je izdelan z analogno tehnologijo. Sestavljajo ga barvni in ~rnobeli, bolje re~eno rjavosivi topografski zemljevidi. Na barvnih zemljevidih, s katerimi so ponazorjeni svet, celine ter njihove severne in jùne polovice je plasti~nost reliefa prikazana izklju~no s sen~enjem, vendar ga na svojski na~in dopolnjujejo barvne lestvice, s katerimi niso, tako kot obi~ajno, prikazani vi{inski pasovi, ampak glavni pokrajinski tipi v prikazanih delih sveta. Na zemljevidu Severna Evropa so na primer prikazane pokrajinske kategorije led, tundra, visokogorsko rastje, iglasti gozd, listopadni gozd, zmerni pa{niki, prerije in stepe, pu{~ava ter polpu{~ava, na zemljevidu Severna Afrika pa visokogorsko rastje, iglasti gozd, listopadni gozd, zmerni pa{niki, prerije in stepe, sredozemsko rastje, savana, tropski gozd, pu{~ava, polpu{~ava ter rodovitna zemlja. Kljub temu, da izbor kategorij ni povsem poenoten in ~eprav se tudi barvni odtenki za posamezne kategorije od zemljevida do zemljevida nekoliko razlikujejo, dajejo zemljevidi svojevrsten vtis plasti~nosti in za poznavalca celo dolo~ene verodostojnosti. Ko pa ~lovek za dolo~eno obmo~je, ki ga podrobneje pozna, primerja prikazano stanje z dejanskim, se pokrajinska realnost in grafi~na ponazoritev navadno kaj dosti ne ujemata. Na barvnih zemljevidih je s kombinacijo razli~nih modrosivih odtenkov, ki niso v vlogi globinskih pasov, ampak sen~enja, dokaj plasti~no prikazan tudi podmorski relief. V modri barvi so ponazorjeni tudi kopenski hidronimi, vendar so zlasti reke zaradi barvnega sovpadanja s podlago ponekod zelo slabo vidne. Na barvnih politi~nih zemljevidih celin so posamezne dràve prikazane z razli~nimi barvami, ki so zaradi prikaza razgibanosti povr{ja niansirane. Zagotovo najmanj kakovosten del atlasa so estetsko prav ni~ privla~ni rjavosivi zemljevidi, ki v ve~- jem merilu prikazujejo obmo~ja posameznih dràv ali delov celin. Razgibanost povr{ja je prikazana Slika 19: Regionalni zemljevidi so zaradi rabe izklju~no rjavosivih odtenkov neprivla~ni in tudi vsebinsko slab{e nazorni. P 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 63 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik s sen~enjem, ki rjavo podlago niansira v odtenke od svetlorjavih do temnorjavih. Morja in jezera so v enotni sivi barvi, zato podvodni relief ni razviden. Siva jezera sredi rjave okolice so razmeroma slabo opazna. Reke so ponazorjene s ~rnimi ~rtami, ker pa so podobne, ~eprav malo {ir{e, tudi èleznice, so slabo prepoznavne. V razgibanem reliefu je tako na barvnih kot na rjavosivih zemljevidih zelo oteèna berljivost, saj se ~rne ~rke dobesedno izgubljajo v podlagi. Tako na primer na Tibetanski visoki planoti na straneh 66–67, 74–75 in 78–79 ali na obmo~ju Skalnega gorovja na zemljevidu Severne Amerike na straneh 106–107 imen prakti~no ni mogo~e prebrati. Tipografija je sicer poenotena na vseh zemljevidih, vendar je potrebno izku{eno oko, da lahko razbere vso pomensko pestrost raznovrstnega ~rkovja. Gostota zemljepisnih imen je zmerna; na rjavosivih regionalnih zemljevidih je praviloma nekoliko ve~ja. Ker pa so napisi dokaj majhni, ve~jih zadreg s preglednostjo ni. Zaradi (pre)velike natrpanosti z imeni je morda {e najslab{e berljiv zemljevid zahodnega dela Zdruènih dràv Amerike, zlasti obmo~je srednje in jùne Kalifornije. V Velikem atlasu sveta so uporabljena vsa diakriti~na in naglasna znamenja ter posebne latini~ne ~rke. Ker so imena iz latini~nih pisav zapisana v izvirni obliki, zapisi imen iz nelatini~nih pisav pa so transliterirani skladno s takrat veljavnimi pravili pre~rkovanja, je ta atlas v primerjavi s predhodniki velik korak naprej. Redakcijsko izhodi{~e so bila zgodnja mednarodna priporo~a konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, ki so bila bolj plod èlenih ciljev kot stvarne presoje stanj jezikov z uveljavljenimi podoma~enimi tujimi zemljepisnimi imeni. Prizadevanja po mednarodni primerljivosti so {la malce predale~, saj manjkajo mnoga znana slovenska imena za tuje geografske pojave. V nebo vpijo~i primeri so Aleksandrija, Bruselj, Bukare{ta, Gradec, Lizbona, Pariz, Praga, Var{ava, ~eprav so na drugi strani podoma~ena imena Betlehem, Budimpe{ta, Carigrad, Damask, Kairo, Rim, Solun. [e najve~ problemov je povzro~alo zapisovanje kitajskih, japonskih in ruskih zemljepisnih imen. Ker za kitajsko-japonske pismenke {e ni bil pripravljen splo{no uporaben sistem pre~rkovanja, so imena na Kitajskem in Japonskem v znatni meri »podoma~ena«, zapisana s {umevci, na primer ^inhua za Jinhua, ^ining za Jining, Himedì za Himeji, Pao~i za Baoji, Siang ~ang za Xiang Jiang, [imonoseki za Shimonoseki. Ruska imena so sicer transliterirana, vendar na~in pre~rkovanja opazno odstopa od zdaj splo{no uveljavljenega latinizacijskega klju~a za rusko cirilico. Najbolj prepoznavna odstopanja so v nerabi meh~aja ' oziroma njegovem zamenjevanju s ~rko j v kon~nicah imen srednjega spola, na primer Srednesibirskoe ploskogorje namesto Srednesibirskoe ploskogor'e, v zamenjevanju kon~nega y s ~rko i, na primer ^eboksari namesto ^eboksary, ter zapisovanju nekaterih dvo~rkovij z eno samo ~rko, na primer Privol`skaja vozvi{enost namesto Privol`skaja vozvy{ennost' in Novorosijsk namesto Novo-rossijsk. Prav tako se pri nekaterih ve~besednih imenih ne uporabljajo vezaji, od tod Rostov na Donu namesto Rostov-na-Donu. Zaradi tega je tèko razlikovati med originalnimi in podoma~enimi oblikami imen, saj so nekatera na ta na~in transliterirana imena povsem enaka kot zdaj podoma~ena imena, ki se razlikujejo od sodobnega izvirnega zapisa. Zna~ilni primeri so Sevastopol (zdaj Sevastopol'), Arhangelsk (zdaj Arhangel'sk), Grozni (zdaj Groznyj), Severni Ural (zdaj Severnyj Ural). Na uvodnem fizi~nem zemljevidu sveta je podoma~ena ve~ina zemljepisnih imen, vendar na njem sploh ni krajevnih imen, so pa pri nas sploh prvi~ zapisana tudi imena podmorskih reliefnih oblik. Nekatera imena so podoma~ena samo na tem zemljevidu, pozneje pa so zapisana samo {e v originalni obliki: Gornje jezero, Hudsonov zaliv, Srednjesibirska planota, Velika Viktorijina pu{~ava, Veliko medvedje jezero. ^e pa so podoma~ena imena zapisana tudi na drugih zemljevidih, se v taki obliki praviloma uporabljajo na vseh zemljevidih, kjer se pojavljajo. Podoben koncept podoma~evanja kot na zemljevidu sveta je uporabljen na zemljevidu Antarktike. Vsi drugi zemljevidi, na katerih so tudi imena naselij, imajo druga~no zasnovo. Imena v originalni ali podoma~eni obliki so, razen pri naselbinskih imenih ter nekaterih imenih otokov in oto~ij, praviloma zapisana enojezi~no. Vendar so tudi izjeme. Na politi~nem zemljevidu Evrope se, zanimivo, v oklepaju pojavi slovenska oblika imena Botni{ki zaliv za originalnim imenom Bottenhavet. Enaka re{itev je tudi na zemljevidu Severna Evropa, kjer se Botni{kemu zalivu v oklepaju pridruì {e Finski zaliv za imenom Suomenlahti. Tovrstno navajanje obeh imen se ponovi na regionalnem zemljevidu Skandinavija in Islandija. Na zemljevidu Jùne Evrope sta tak{na primera Biskajski zaliv za 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Golfo de Biscaya in Bospor za tur{kim imenom Karadeni•z Bogüazi; slednji se pojavi tudi na zemljevidu Vzhodna Evropa. Na zemljevidu Jugozahodna Azija je primer druga~nega pristopa: najprej je zapisano Perzijski zaliv, pod njim pa v oklepaju (Khali•–j-e Fars). Na zemljevidu Palestina je v oklepaju slovenski alonim Galilejsko jezero za prvonavedeno razli~ico Tiberijsko jezero. Imena naselij so zgodba zase. Na preglednih zemljevidih oceanov in celin so zapisana izklju~no v izvirni obliki. Na zemljevidih Evrope se podoma~ena imena naselij pojavijo {ele na zemljevidu jùne-ga dela celine ter na regionalnih zemljevidih. Praviloma so zapisana z manj{imi ~rkami v oklepajih za originalnimi imeni. Na zemljevidu Azije so v Indiji v oklepajih zapisane angle{ke oblike imen Bombay, Delhi, Calcutta in Madras za njihovimi hindujskimi imeni Mumbai, Dilli, Kalikata in Chennapattanam (zdaj Chennai). Tako je zapisano tudi ime {rilanskega glavnega mesta Colombo za singalskim imenom Kolamba. Na istem zemljevidu sta v oklepajih tudi slovenski obliki imen Damask in Kairo, {e ve~ pa je imen, ki so zapisana izklju~no v podoma~eni obliki, na primer Basra, Djakarta, Peking, [enjang, Tokio. V Egiptu je za imenom El Giza v oklepaju zapisana originalna arabska razli~ica Al Ji•–zah. Vsa naselbinska imena v zamejstvu so navedena dosledno v dvojnicah, pri ~emer so slovenska imena v oklepajih. V Medvedovem Velikem atlasu sveta je podoma~enih 1879 tujih zemljepisnih imen, skoraj pol manj kot v Bohin~evem [olskem atlasu. ^e od{tejemo podoma~ena imena na Kitajskem in v Rusiji, nekatera imena, za katera je tèko oceniti, ali so mi{ljena kot podoma~ena ali ne, ter kar {tevilne alonimske razli~ice, je {tevilka {e bistveno manj{a, tam nekje okrog 1200. Kot ve~ina atlasov torej tudi ta ni imun pred razli~nimi zapisi istih zemljepisnih pojavov oziroma topografskih objektov, ki pa jih je manj kot pri starej{ih atlasih. S pregledom seznama podoma~enih imen je izbrskanih nekaj zna~ilnih primerov: Bismarckov arhipelag in Bismarckovi otoki za Bismarck Archipelago, ^ang ^iang in ^ang ~iang za Chang Jiang, ^ung~ing in ^ungking za Chongqing, Dùngaria in Dùngarija za Junggar Pendi, Falklandska oìna in Falklandski preliv za Falkland Sound, Hang~ou in Hang~ov za Hangzhou, Indijsko-antarkti~ni hrbet in Indijsko-antarkti~ni prag za Indian-Antarctic Ridge, Jarek Rjukju in Jarek Rju–kju– za Ryukyu Trench, Jùni Andaman in Jùni Andamani (to je napaka, saj je otok en sam) za Dakshin Andama–n, Karakoram in Karakorum za Karakorum/Karakoram/Karakorum Shan, Lakadivijska kotanja in Lakadivska kotanja za Laccadive Depth, Mandùria in Mandùrija za Dongbei Pingyuan. ^eprav redko, se med ve~besednimi imeni {e vedno pojavljajo primeri seznamne stave. Nana{a-jo se na imena otokov in oto~ij, na primer Anticosti otok za Île d'Anticosti, Cape Breton otok za Cape Breton Island, Chatham otoki za Chatham Islands, Coats otok za Coats Island, Disko otok za Disko Ø, Koko otok za Isla del Coco, Mansel otok za Mansel Island. Zelo veliko je ve~besednih imen, pri katerih je preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta, za njim pa je lastno ime zapisano bodisi v originalni bodisi v podoma~eni obliki. Medvedu je bil tak{en na~in o~itno tako blizu, da ga je ve~krat uporabil tudi v primerih, ko mu je moralo biti jasno, po ~em je poimenovani pojav dobil ime. To trditev najbolje ponazarjata imeni Morje Halmahera za Laut Halmahera (poimenovano po molu{kem otoku Halmahera) in Morje Mindanao za Mindanao Sea (poimenovano po drugem najve~jem filipinskem otoku Mondanao). Na drugi strani uporablja na primer imena Celebe{ko morje, Javansko morje, Timorsko morje. Sem in tja je uporabil nenavadne prevode. Tako je na primer za angle{ki izraz channel, ki pomeni {ir{i preliv, po zgledu imena Kanal za English Channel/La Manche uporabil ob~noimenski izraz kanal. Na ta na~in je nastalo kar precej kanalov (iz imenika jih je po zaporedju na{tetih pet): Kanal Balintang za Balintang Channel, Kanal Ba{i za Bashi Haixia/Bashi Channel, Kanal Eight Degree za Eight Degree Channel, Kanal Investigator za Investigator Channel in Kanal Isabel za Isabel Channel. Medved {e vedno uporablja izraz zemlja, na primer Adelijina zemlja, Rossova zemlja, Zemlja kraljice Maud. Ker je za ime [rilanke ohranil takratno angle{ko razli~ico imena Ceylon, je nenavadna pridevni{ka izpeljanka iz tega imena Ceylonski prag, {e zlasti ~e vemo, da je bilo ime Cejlon takrat pri nas {iroko uveljavljeno. Na drugi strani je {ele v tem atlasu prvi~ zapisano ime Amazonka. Zanimivo je, da je tako kot ime dràve Gvatemala podoma~il ime njenega glavnega mesta Gvatemala (originalno Ciudad de Guatemala), ki ga {e zdaj praviloma ohranjamo le v originalni obliki, ~eprav za to ni 65 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 600 500 400 300 vilo podoma~enih imen 200 {te 100 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 20: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Medvedovem atlasu. nikakr{nega utemeljenega razloga. Na drugi strani je za sosednjo srednjeameri{ko dràvo zapisano podoma~eno ime Nikaragua … V Velikem atlasu sveta se je koli~ina podoma~enih zemljepisnih imen po celinah zaradi vpliva kitajskih imen in v manj{i meri japonskih bolj kot v vseh drugih atlasih obrnila v prid Azije; razmerje med njo in Evropo na drugem mestu je skoraj natan~no 1 : 2. Ne prav dale~ za Evropo je Afrika, kar gre vsaj deloma pripisati Medvedovemu dobremu poznavanju ^rne celine; o njej je namre~ pripravil tudi zajeten univerzitetni u~benik (Medved 1969a). Na nobeni drugi celini ni podoma~enih niti 100 imen. Med posameznimi dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen dale~ v ospredju Kitajska, sledita ji Rusija in Ukrajina, slednja zato, ker so imena zapisana le v ruskem jeziku in so z osamosvojitvijo dràve postala na{i eksonimi. Takoj za prvo trojico sta severnoameri{ki dràvi Kanada in Zdruène dràve Amerike, a z vsega dobrimi oziroma slabimi petdesetimi imeni. Sledi Japonska, njej pa na{i sosedi Avstrija in Italija. Med njima je Indija. V drugi polovici lestvice je vrsta afri{kih dràv: Egipt, Tanzanija, Kongo (Kin{asa), Zambija, Sudan in Etiopija. Kot pri predhodnih atlasih je najve~ podoma~enih imen naselij (slika 20). @e na drugem mestu je {tevilo podoma~enih podmorskih reliefnih oblik, ne dosti manj je morskih hidronimov. Malce za njimi so podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik in kopenskih hidronimov, {e malo bolj za obema pa podoma~ena imen kopenskih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 124. Precej manj je podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik, naravnih pokrajin in upravnih enot, {tevilo drugih pomenskih tipov pa je zanemarljivo. 3.6 ATLAS SVETA Od izida Velikega atlasa sveta sta minili skoraj dve desetletji, ko je v Evropi pri{lo do prelomnih dogodkov: propada vzhodnega bloka, zdruìtve obeh Nem~ij ter razpada Sovjetske zveze, Jugoslavije in 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 ^e{koslova{ke. V tem valu politi~nih sprememb smo se zna{li tudi Slovenci in si prvi~ v zgodovini uspe-li zagotoviti popolnoma neodvisno dràvo. Te ob~utne spremembe je bilo treba tudi kartografsko ponazoriti, zato so bila zgodnja devetdeseta leta zlata doba slovenske atlasne literatrure, ki zaradi dobrih poslov-nih rezultatov zalòb ob izdajanju atlasov po malem {e vedno traja; recimo, da smo v srebrni dobi. Ob tem velja poudariti, da so priredbe atlasov tehni~no in strokovno zelo zahtevne, saj je treba poskrbeti za kakovostne izdelke, naravnane k slovenskemu uporabniku. Zaradi tega je treba prilagoditi ne le zemljepisno imenje na zemljevidih, ampak tudi druge spremljajo~e vsebine ter dodati podrobnej{e zemljevide in opise na{e domovine, ki morajo biti prilagojeni splo{ni grafi~ni podobi preostalega gradiva. Prvi posamosvojitveni atlas je bil Atlas sveta, priredba druìnske izdaje The Times Atlas of the World, ki je v izvirniku iz{la leta 1990. Slovensko priredbo je leta 1991 izdala Cankarjeva zalòba. Strokovni urednik slovenske razli~ice je bil Karel Natek (1952–), ki sta mu pri podoma~evanju zemljepisnih imen pomagala Matej Gabrovec in Drago Perko. V dodatku so {e avtorska besedila geografov Ivana Gam-sa, Rada Genoria, Ivana Berti~a in Andrije Bognarja. Atlas je bil ponatisnjen leta 1995, ko je ob imenu Atlas sveta dobil {e pristavek »za {olo in dom«. Karel Natek je eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro~ju uporabne geografije, kamor spada tudi priprava strokovne in poljudne geografske literature, ki ob svoji informativni sporo~ilnosti skrbi tudi za popularizacijo stroke v javnosti. Po znanstveni usmeritvi je sicer geomorfolog, vendar je s svojim {irokim geografskim znanjem neizbrisno zaznamoval sodobno slovensko leksikalno, atlasno in domoznansko literaturo. Morda njegov najve~ji doseèk je obsèna monografija Dràve sveta (Natek in Natek 1999), ki je bila prevedena tudi v hrva{~ino in je v obeh jezikovnih razli~icah v nekaj letih doì- vela {tevilne ponatise. Pri pripravi atlasov, leksikonov in geografskih monografij se je Natek vseskozi soo~al z zemljepisnimi imeni, zato je za njegove izdelke na podro~ju toponimike zna~ilen razmeroma enoten, navzven prepoznaven koncept. Kot je bilo takrat è obi~ajno, atlasa srednjega formata (31 krat 22 cm) ne sestavlja le zbirka zemljevidov, ampak so v njem {e {tevilne druge informacije o geografski stvarnosti na{ega planeta. Najprej je enciklopedi~ni pregled z naslovom Dràve in ozemlja (str. 4–43), sledi poglavje geografske primerjave s statisti~nim pregledom celin, metropolitanskih obmo~ij, najvi{jih vrhov, otokov, oceanov in morij, dolìn rek ter povr{ine pore~ij in jezer. Sledita opisa glavnih zna~ilnosti Son~evega sistema in Zemlje, nakar se zvrsti nekaj svetovnih tematskih zemljevidov. V drugem delu atlasa so po podobnem kartografskem, opisnem in statisti~nem na~elu obravnavane Slovenija, Jugoslavija in sosednje dràve (Jugoslavije). Novost v slovenski atlasni literaturi je geografski slovar~ek (str. 117–122), ki na kratko razloì pomen okrog 250 najpomembnej{ih geografskih izrazov. V imenskem kazalu je okrog 24.500 razli~nih zemljepisnih imen; razen pri naseljih je ob navedenem imenu najprej zapisan pomenski tip, nato v kurzivi kraj{ave dràve, dràv, celin, delov celin in oceanov, kjer je pojav ali objekt, ~emur sledi lokacija imena s {tevilko zemljevida in ~rkovno-{tevil~no navedbo kvadranta. Podoma~ena tuja zemljepisna imena v Atlasu sveta so zajeta iz naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu; na prvih sedmih so reliefno-pokrajinski prikazi delov Zemljine oble brez navedenega merila): • Severna Amerika; • Srednja Amerika; • Antarktika in Jùna Amerika; • Afrika; • Evropa; • Azija; • Avstralija in Oceanija; • Dràve sveta v merilu 1 : 70.000.000; • Dràve Evrope v merilu 1 : 15.000.000; • Anglija (in) Wales v merilu 1 : 2.000.000; • [kotska v merilu 1 : 2.000.000; 67 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Irska v merilu 1 : 2.000.000; • Britansko oto~je in Severno morje v merilu 1 : 5.000.000; • Skandinavija in Baltske deèle v merilu 1 : 7.500.000; • Nizozemska, Belgija (in) Luksemburg v merilu 1 : 2.500.000; • Francija v merilu 1 : 5.000.000; • [panija (in) Portugalska v merilu 1 : 5.000.000; • Italija in Balkanski polotok v merilu 1 : 5.000.000; • Nem~ija in Srednja Evropa v merilu 1 : 5.000.000; • Evropski del Sovjetske zveze v merilu 1 : 10.000.000; • Dràve Azije v merilu 1 : 40.000.000; • Dràve Avstralije in Oceanije v merilu 1 : 60.000.000; • Sovjetska zveza v merilu 1 : 20.000.000; • Vzhodna Azija v merilu 1 : 20.000.000; • Japonska (in) Koreja v merilu 1 : 5.000.000; • Jugovzhodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Osrednja Kitajska v merilu 1 : 10.000.000; • Avstralija in jugozahodni del Tihega oceana v merilu 1 : 20.000.000; • Jugovzhodna Avstralija v merilu 1 : 7.500.000; • Nova Zelandija v merilu 1 : 5.000.000; • Indijski in Tihi ocean v merilu 1 : 60.000.000; • Srednji vzhod in jùna Azija v merilu 1 : 20.000.000; • Tur~ija, Sirija, Jordanija, Irak (in) Iran v merilu 1 : 7.500.000; • Severna Indija v merilu 1 : 7.500.000; • Gange{ko niàvje v merilu 1 : 4.000.000; • Jùna Indija v merilu 1 : 7.500.000 z izsekom oto~ij Andamani in Nikobari v istem merilu; • Izrael, Libanon (in) Ciper v merilu 1 : 2.500.000; • Dràve Afrike v merilu 1 : 40.000.000; • Jùna Afrika v merilu 1 : 7.000.000; • Severna Afrika v merilu 1 : 15.000.000 z izsekoma Azorov in Kapverdskih otokov v istem merilu; • Srednja in jùna Afrika v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom Mauritiusa v istem merilu; • Atlantski ocean v merilu 1 : 60.000.000; • Dràve Severne in Srednje Amerike v merilu 1 : 35.000.000; • Kanada v merilu 1 : 15.000.000; • Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 12.500.000; • Zahodni del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Severni osrednji del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Jùni osrednji del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • ZDA in Kanada: Velika jezera v merilu 1 : 5.000.000; • Kalifornija v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Havajev v merilu 1 : 5.000.000; • Jugovzhodni del ZDA in Florida v merilu 1 : 5.000.000; • Atlantska obala ZDA v merilu 1 : 2.500.000; • Karibi v merilu 1 : 10.000.000 z izseki Jamajke, Tobaga, Trinidada, Grenade, St. Vincenta, St. Lucie, Dominike in Barbadosa v merilu 1 : 2.500.000; • Srednja Amerika v merilu 1 : 15.000.000; • Dràve Jùne Amerike v merilu 1 : 35.000.000; • Severni del Jùne Amerike v merilu 1 : 15.000.000 z izsekoma oto~ja Galápagos in oto~ja Juan Fernández v istem merilu; • Jùni del Jùne Amerike v merilu 1 : 15.000.000; • Jugovzhodna Brazilija v merilu 1 : 7.500.000; 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Arktika v merilu 1 : 40.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 40.000.000; • Jugoslavija v merilu 1 : 2.200.000; • Avstrija v merilu 1 : 3.000.000; • Italija v merilu 1 : 3.000.000; • ^e{ka in Slova{ka (ter) Madàrska v merilu 1 : 3.000.000; • Albanija, Bolgarija (in) Gr~ija v merilu 1 : 3.000.000. Atlas, ki ga (~e izvzamemo tematske karte) sestavlja pet vrst zemljevidov, je izdelan z analogno kartografijo. Uvodni reliefno-pokrajinski zemljevidi s kombinacijo barv in sen~enja plasti~no ponazarjajo zna~ilnosti povr{ja. Vsi hidronimi, kopenski in morski so prikazani z modro barvo. ^eprav je barva morij in oceanov v le malo odtenkih, zelo dobro ponazarja obmo~ja plitvih celinskih polic in globljih podmorskih delov. Vsa zemljepisna imena, ki so zelo na redko posejana, so zapisana v sloven{~ini, seveda, v kolikor za dolo~en pojav imamo podoma~eno obliko imena. Nekoliko mote~e so (pre){tevilne okraj- {ave, ki se pojavljajo tudi tam, kjer zaradi obilice razpolòljivega prostora ne bi bilo potrebno. V drugo skupino spada en sam zemljevid z naslovom Dràve sveta. Na njem so z najrazli~nej{imi barvnimi odtenki prikazana ozemlja neodvisnih dràv. Hidronimi so v enotni svetlomodri barvi, le reke imajo nekoliko temnej{i modri odtenek. Vsa imena na zemljevidu so zapisana enojezi~no, bodisi v originalni bodisi v podoma~eni obliki; stopnja doma~enja je velika. Tretjo vrsto zemljevidov sestavljajo prikazi dràv po celinah. Kopenski del je belo obarvan, ozemlja posameznih dràv pa so lo~ena z debelej{imi obrobami raznih barv, zarisanimi vzdol` dràvnih mej. Gostota imen je precej majhna, àl pa so ob ve~inskem podoma~evanju zapisana neenotno, kar velja {e zlasti za naselbinska imena. Na zemljevidu evropskih dràv je precej{nja zme{njava. Imena Var{a-va, Praga, @eneva, Dunaj, Benetke, Rim, Neapelj, Bukare{ta, Atene so na primer zapisana dvojezi~no, najprej v podoma~eni in nato z manj{imi ~rkami v oklepaju v originalni obliki. Imena Haag, Bruselj, Pariz, Lizbona, Krakov, Budimpe{ta, Gradec, Firence, Temi{var, Solun, Carigrad, Bejrut, Damask, Bagdad, Teheran, Alìr so zapisana le v podoma~eni obliki. Tudi ime Bukare{ta je navedeno dvojezi~no, vendar originalna razli~ica Bucures¸ti pod slovenskim imenom ni v oklepaju, ~eprav je zapisana z manj{imi ~rkami. V oklepaju so pod slovenskimi imeni {e originalna imena velikih sredozemskih otokov Corse, Sardegna in Sicilia, ob tem pa so imena Kreta, Baleari in Ferski otoki navedena le v sloven{~ini. Na zemljevidih dràv ostalih celin so imena zapisana izklju~no enojezi~no, torej podoma~eno ali v originalni obliki. Resni~nost pregovora »izjema potrjuje pravilo« dokazuje dvojezi~ni zapis Sulawesi (Celebes) na zemljevidu Dràve Avstralije in Oceanije; morda je mi{ljen kot alonim. ^etrta vrsta so zemljevidi oceanov s sivkasto obarvanimi celinami in otoki ter s sivkastomodro do temnomodro obarvanimi odtenki, ki z razli~nimi globinskimi pasovi ponazarjajo razgibanost podmorskega reliefa. Na teh zemljevidih so ob imenih celin, ki so edini kopenski toponimi, izklju~no podoma~eno zapisana samo imena morskih hidronimov, podmorskih reliefnih oblik, otokov in oto~ij. Ve~ina zemljevidov v atlasu spada v kategorijo topografskih prikazov delov celin, skupin dràv in posameznih dràv. Razgibanost kopenskega reliefa je ponazorjena z razli~nimi barvnimi odtenki za posamezne vi{inske pasove. Paleta barv sega od niìnske zelene prek rumene, rjave, sive do bele, s katero so prikazana ve~ kot 6000 m visoka obmo~ja. Z modrimi ~rtkami so prikazana mo~virja in s ~rnimi pikicami pu{~avska obmo~ja. Globina morij je ponazorjena z razli~nimi modrimi odtenki. Z raznimi modrimi odtenki, razli~nimi obrobami in {rafurami so ponazorjeni razli~ni tipi jezer. Podoma~ena zemljepisna imena so zapisana na tri na~ine. Imena dràv, morskih hidronimov, podmorskih reliefnih oblik, ve~ine neevropskih rek in jezer, kopenskih reliefnih oblik, ki segajo ~ez ozemlje ve~ dràv, vseh kopenskih reliefnih oblik na obmo~jih zunaj Evrope, naravnih pokrajin in redkih podoma~enih upravnih enot so navedena samo v sloven{~ini. Tako so zapisana tudi nekatera podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik, imena drugih so dvojezi~na, s tem, da so z nekoliko manj{imi ~rkami v oklepajih navedena originalna imena, pri imenih tretjih pa je v oklepaju slovenska razli~ica imena. Zadnjenavedeni na~in je splo{no uveljavljen za zapisovanje podoma~enih imen naselij, evropskih jezer, 69 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik zlasti evropskih rek ter evropskih reliefnih oblik znotraj ozemelj posameznih dràv. V oklepaju je na vseh regionalnih zemljevidih izjemoma zapisano tudi ime Skalno gorovje za Rocky Mountains. V oklepajih so navedeni {e zgodovinska imena naselij, na primer Philippeville za alìrsko mesto Skikda, Fort Lamy za ~adsko glavno mesto N'Djamena, Stanleyville za Kisangani v Kongu, Sofala za mozambi{ko mesto Beira, ter alonimske razli~ice imen naselij, na primer francoska razli~ica Alost za flamsko ime belgij-skega mesta Aalst ter inuitski imeni Qaqortoq in Qeqertarsuag za danski imeni Julianehåb in Godhavn na Grenlandiji. Na Antarktiki je podoma~ena velika ve~ina zapisanih imen. Vse to kaè tudi na malce premalo natan~no izvedbo, kar dokazuje {e osamljen zapis v oklepaju Huang Hai na zemljevidih Japonska in Koreja ter Osrednja Kitajska, ki povsem zunaj sistema sporo~a originalno ime nad njim zapisanega imena Rumeno morje. Tipografija je raznovrstna, a preprosta in zato lahko umljiva. Vsi napisi so v ~rni barvi, {rafirane so le velike ~rke imen dràv. Napisi so premi{ljeno razporejeni in dobro berljivi. Uporabljajo se vse posebne latini~ne ~rke, raznovrstna naglasna in diakriti~na znamenja ter opu{~aji. Prvi~ v slovenskih atlasih so kitajska zemljepisna imena zapisana v pinjinu, japonska pa pre~rkovana po Hepburnovem sistemu. Opazno je, da se za pre~rkovanje imen iz arabske pisave uporabljata dva razli~na sistema, kar je seveda odlo~itev uredni{tva izvirne, angle{ke izdaje atlasa. Imena iz cirili~nih pisav niso pre~rkovana skladno s sodobnimi normami (razlike so opisane è pri obravnavi Medvedovega Velikega atlasa sveta); mnoga ruska imena so vsaj minimalno podoma~ena. To velja tudi za Bolgarijo. Ker so imena v Ukrajini {e vedno zapisana izklju~no v ruski jezikovni razli~ici, mnoga med njimi pa smo prevzeli kot podoma~e-ne slovenske oblike (na primer ^ernigov, Harkov, Lvov, Zaporòje, @itomir), je tudi na obmo~ju te vzhodnoevropske dràve precej podoma~enih imen. Zanimivo je, da je v tem atlasu {e vedno uporabljena seznamna stava, s katero so zapisana imena ve~ine prikazanih narodnih parkov in drugih zavarovanih obmo~ij, na primer Death Valley narodni spomenik, Olympic narodni park in Yellowstone narodni park v Zdruènih dràvah Amerike, novoze-landski Fiordland narodni park ter bocvanski Gemsbok narodni park. Ob tem se pojavijo tudi osamljena pridevni{ka razli~ica Krugerjev narodni park in ve~ kot deset imen tipa Narodni park Serengeti. Kar precej je tudi alonimskega podvajanja podoma~enih zemljepisnih imen. Naj za primer navedemo alonimske razli~ice, ki se za~enjajo s ~rko p: Pacifi{ko-antarkti~ni hrbet in Tihooceansko-antarkti~ni hrbet, Palestina in Sveta deèla, Pind in Pindsko gorstvo, Planota Ustjurt in Ustjurtska planota, Polotok Jamal in Jamal, Poprova obala in Malabarska obala, Preliv Foveaux in Foveauxov preliv ter Pu{~ava Thar in Indijska pu{~ava. Pomen atlasa ponazarja in nekatera dejstva dodatno osvetljuje kriti~no pero priznanega leksiko-grafa Draga Bajta (Bajt 1993): »Atlas CZ je danes bolj kot kartografsko pomemben zaradi podatkov in zemljepisnih informacij v njem; pripravljala ga je namre~ skupina strokovnjakov, predvsem mlaj{ih geografov, sodelavcev Geografskega in{tituta SAZU-ja, ki je v marsi~em izbolj{ala dotlej{njo terminologijo in pisavo zemljepisnih imen. … @e sam zalònik je v predgovoru ugotovil: »Zapisovanje geografskih imen na kartah in v atlasih je vedno poglavje zase. Geografi bi radi kolikor mogo~e veliko imen zapisali v izvirni obliki, slavisti bi najraje vse podoma~ili. Rezultat je skoraj vedno kompromis med obema skrajnostima.« A mnogokrat ugotovimo, da rezultat sploh ni kompromis med izvirnim in podoma~enim, saj so se zapisovalci izmaknili deklariranemu na~elu: zapisati v jeziku naroda, ki v kaki dràvi ìvi: ~e so to upo{tevali npr. pri Nem~iji, ZDA ali Jùni Ameriki, pa niso tam, kjer je bilo treba transliterirati (pre- ~rkovati) nelatini~no pisavo, bodisi cirilico ali azijske pismenke. Tako imamo npr. Rostov-na-Donu, ki ni ne ruski in ne podoma~en, niti ne v skladu z novim slovenskim pravopisom: preprosto se je vzel iz zra-ka, kot re~emo. Pri kitajskih imenih je sestavljalcem atlasa pomagal pinjin, pri indijskih, arabskih ali afri{kih pa so s~ista šnasedli’ angle{~ini ali franco{~ini, ne da bi se prej sploh spra{evali o prej deklariranem na~elu (geografi) ali doma~enju (slavisti). Take nedoslednosti so najbolj opazne pri pisanju imen dràv, Slika 21: Timesov Atlas sveta pomeni velik korak naprej v slovenski atlasni literaturi. P 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 71 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 350 300 250 200 150 vilo podoma~enih imen 100 {te 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 22: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Timesovem Atlasu sveta. kjer najdemo znotraj istih pravil razli~ne – pravilne, deloma pravilne in napa~ne – zapise (nepremi{ljene: Abu Dhabi, Dubai, Liechtenstein, Mauritius, Saudska Arabija, Sri Lanka, St. Lucia proti dobrim: Bahrajn, Bocvana, Brunej, Dìbuti, Kuvajt, Luksemburg, Mjanmar, Svazi, Sveta Helena, Zair). Sicer se atlasu tudi pozna njegova angle{kost, torej namenjenost angle{ko govore~im uporabnikom (imamo npr. seznam zveznih dràv ZDA, ne pa zveznih pokrajin ZRN, ki bi jih npr. Slovenci veliko nujneje potrebovali).« Te trde in v ponazoritvenih primerih niti ne dovolj natan~ne besede dobro odraàjo teàve, s katerimi se prireditelji imen skoraj neizogibno soo~ajo pri snovanju atlasov: naletijo namre~ na è pripravljene predloge imen, za katere so sicer zadolèna uredni{tva izvirnih izdaj. Prilagoditve so drage in zato v doma- ~ih zalòbah nezaèlene, tuja uredni{tva pa na vse pretege branijo svoje »dosèke«. Dejstvo je tudi, da bolj ko ~lovek sistemati~no preu~uje zapisana imena na posameznih obmo~jih, globlje se pogreza v ugotovljene nedoslednosti, nespo{tovanja mednarodnih priporo~il, za ciljno publiko neprimernih transliteracij, zastarelosti imenskih oblik … V Atlasu sveta je podoma~enih 2181 tujih zemljepisnih imen ali 8,9 % od vseh imen v njem. Najve~ jih je z obmo~ja Azije, vendar je {tevilo le malenkostno ve~je kot v Evropi. Na tretjem mestu je Afrika, ta pa mo~no preka{a Oceanijo z Avstralijo na ~etrtem mestu, ki je prvi~ prehitela Severno Ameriko. Na Antarktiki je podoma~enih 68 imen. Med dràvami je po {tevilu podoma~enih imen v trdnem vodstvu Rusija, ki ji sledita evropski drà- vi Italija in Gr~ija. Takoj zatem sta na lestvici Indija in Kitajska, med njima pa Zdruène dràve Amerike. 50 imen je podoma~enih {e v Ukrajini. Za njo je Egipt, med afri{kimi dràvami pa najdemo na seznamu dvajsetih najbolj zastopanih dràv {e Sudan in Alìrijo, med azijskimi Kazahstan, Mjanmar, Tur~ijo in Pakistan, med evropskimi Avstrijo, Francijo, Zdruèno kraljestvo in Romunijo, na njem pa sta {e Kanada in Avstralija, obe sredi lestvice. 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Zaporedje podoma~enih imen glede na njihov pomenski tip je v primerjavi s predhodnimi atlasi dodo-bra spremenjeno (slika 22). Vodstvo je prevzela kategorija oto{ka reliefna oblika, nedale~ zadaj pa so prej vodilna naselja. Povsem blizu so {e podoma~ena imena kopenskih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov in morskih hidronimov, precej manj je podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 160. S priblìno stotimi podoma~enimi imeni so omembe vredne naravne pokrajine, upravne enote in podmorske reliefne oblike. 3.7 VELIKI DRU@INSKI ATLAS SVETA Nedolgo za Atlasom sveta je leta 1992 pri Dràvni zalòbi Slovenije iz{el Veliki druìnski atlas sveta, ki {e vedno velja za enega najbolj{ih atlasov v slovenskem jeziku. Gre za priredbo atlasa Grande Atlante Geografico italijanske kartografske in zalòni{ke ustanove Istituto Geografico De Agostini iz Novare. Ob estetsko dovr{eni kartografiji je njegova glavna vrednota mednarodnost, prepoznavna v bogastvu in sistemati~nosti zapisovanja zemljepisnih imen, {e zlasti v navajanju vseh ve~imenskih razli~ic imen, ki se razprostirajo ~ez ozemlja ve~ dràv. Ker je imel atlas velik tr`ni uspeh, zapisovanje ruskih imen v prvi izdaji pa ni bilo skladno z mednarodnimi pre~rkovalnimi normami, je leta 1996 iz{la druga, popravljena izdaja, v kateri predvsem zaradi (pre)po~asnega prilagajanja italijanskega zalòni{tva novim jezikovnim okoli{~inam àl {e vedno ostajajo nedore~enosti pri zapisovanjih imen v ve~ini dràv, nastalih na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze: Ukrajini, Belorusiji, Moldaviji, Armeniji, Azerbajdànu, Gruziji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Tadìkistanu, Turkmenistanu in Uzbekistanu. V prenovljeni izdaji je bilo popravljenih ali druga~e spremenjenih okrog 1250 zemljepisnih imen, ve~ina med njimi v Rusiji. Povpre~nemu uporabniku je bolj kot nekatere izbolj{ave padla v o~i sprememba naslova, saj se je atlas znebil cenenega, tr`no motiviranega imenskega pristavka »druìnski« in postal Veliki atlas sveta. @al tudi to ime, ki si ga knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm) glede na mnoge atribute nedvomno zasluì, med vrsto zelo podobnih imen na{ih atlasov ne zagotavlja njegove imenske prepoznavnosti. Prvo izdajo so uredili geografa Milan Oroèn Adami~ (1946–), Drago Kladnik (1955–) in jezikoslovec Janko Moder (1914–2006). [lo je za izrazito teamsko delo, pri katerem je sodelovala vrsta posameznikov. Pri prevodih in priredbi zemljepisnih imen so pri pripravi prve izdaje sodelovali Drago Kladnik, Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Boìdar Lavri~, Franc Lovren~ak, Milan Oroèn Adami~ in Mirko Pak. Pri drugi izdaji se je vklju~il {e geograf Drago Perko (1961–), ki je prispeval levji delè k pravilnemu zapisu ruskih imen in je bil vklju~en tudi v uredni{ki odbor druge izdaje. Organizacijska urednika s strani zalòbe DZS sta bila Miha Kova~ pri pripravi prve izdaje in Ale{ Poga~nik pri pripravi druge. Noben od ~lanov uredni{kega odbora ni po osnovni preokupaciji strokovnjak za zemljepisna imena, ~eprav se v zadnjem desetletju vsi trije geografi s to tematiko podrobno ukvarjajo, Milan Oroèn Adami~, po temeljni usmeritvi strokovnjak za naravne nesre~e in digitalno tematsko kartografijo, celo na vodilnih poloàjih. Drago Perko se ukvarja zlasti z regionalno geografijo, prebivalstvom, geografskimi informacijski-mi sistemi in digitalno tematsko geografijo, Drago Kladnik pa ob zemljepisnih imenih in izrazih {e z agrarno in regionalno geografijo. Vsi trije so (sami ali s pomo~jo sodelavcev) slovensko geografsko literaturo obogatili {e z nekaterimi drugimi pomembnimi deli: Krajevnim leksikonom Slovenije (DZS 1995), Geografskim atlasom Slovenije (DZS 1998), monografijo Slovenija – pokrajine in ljudje (Mladinska knjiga 1998), Geografskim terminolo{kim slovarjem (Zalòba ZRC SAZU 2005). Janko Moder je bil v prvi vrsti priznan prevajalec iz mnogih evropskih jezikov, vseskozi pa je bil dejaven tudi pri pripravi pravopisnih pravil. Prvi del Velikega druìnskega atlasa sveta sestavlja zajetna geografska enciklopedija (str. 2–103), razdeljena na podpoglavja Zemlja in vesolje, Kako je nastala zemlja, Razvoj ìvljenja, Bogastvo ìvljenja in Kartografija. V njej so ob bogatem slikovnem gradivu, nazornih shemah ter {tevilnih tematskih zemljevidih opisane in ponazorjene glavne zna~ilnosti na{ega planeta. Sledi kartografsko poglavje Nebo in oceani, v katerem so tudi prikazi severnega in jùnega neba z mnogimi imeni zvezd, ozvezdij in drugih vesoljskih pojavov ter vidne in nevidne strani Lune z mnogimi tamkaj{njimi imeni. Osrednji del atlasa 73 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik so zemljevidi sveta (str. 122–248), ki jim sledijo zemljevidi Slovenije in glavni slovenski geografski statisti~ni podatki. Zadnji del knjige sestavljajo svetovni geografski statisti~ni pregledi, na{ najpopolnej{i slovar svetovnih ob~noimenskih izrazov z ve~ kot 3300 enotami iz 81 jezikov in zajetno imensko kazalo. Celotno imensko kazalo vsebuje skoraj 100.000 zemljepisnih imen. Na zemljevidih je zapisanih priblìno 60.000 razli~nih zemljepisnih imen (Oroèn Adami~ 1997). Posebnost imenskega kazala Velikega druìnskega atlasa sveta so dragoceni ve~jezi~ni zapisi mnogih zemljepisnih imen. Ob originalni obliki zapisa zemljepisnega imena so poleg slovenske razli~ice, ~e je znana, zapisane {e njene morebitne angle{ke, nem{ke, francoske in {panske imenske razli~ice. Tako je na primer Ljubljana (originalna doma~a oblika) zapisana {e v nem{ki obliki Laibach in {panski Liubliana. Originalno imensko kazalo je pomemben vir za raziskovanje in primerjavo eksonimov v navedenih jezikih. V originalni razli~ici atlasa so bila na mestu slovenskih imen italijanska. Ta atlas, ki je bil sicer natisnjen v ve~ kot desetih jezikovnih razli~icah, ima tako oblikovano ve~jezi~no imensko kazalo le v italijanski, nem{ki in slovenski izdaji. Razen pri naseljih je ob posameznem imenuz grafi~nim znakom opredeljen njegov pomenski tip, nakar je ozna- ~ena lokacija imena s {tevilko zemljevida, kjer se pojavlja, in ~rkovno-~rkovno (kombinacija velike in male ~rke) navedbo kvadranta. Pri sestavljanju imenika podoma~enih tujih zemljepisnih imen so upo{tevana imena iz obeh izdaj, tudi zato, ker med obema ni tolik{ne razlike, da bi bilo njuno medsebojno razlikovanje v smislu dveh posebnih publikacij opravi~ljivo. Razlike med njima se pojavljajo zlasti zaradi ustreznej{ega zapisa ruskih in ukrajinskih imen (kar na {tevilo podoma~enih imen ne vpliva), nekaterih politi~nih sprememb in poenotenja imen podmorskega reliefa v novej{i izdaji. ^e sta za dolo~eno podoma~eno tuje zemljepisno ime v Velikem druìnskem atlasu sveta in Velikem atlasu sveta uporabljeni razli~ni obliki, je praviloma upo{tevana novej{a razli~ica. Imenik je sestavljen na podlagi izpisa podoma~enih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Atlantski ocean v merilu 1 : 50.000.000 z izsekoma Sue{kega prekopa in Panamskega prekopa; • Severno ledeno morje v merilu 1 : 50.000.000; • Sredozemsko morje v merilu 1 : 20.000.000; • Tihi ocean v merilu 1 : 50.000.000; • Indijski ocean v merilu 1 : 50.000.000; • Oceani okrog Antarktike v merilu 1 : 50.000.000; • Fizi~na karta sveta v merilu 1 : 70.000.000; • Politi~na karta sveta v merilu 1 : 70.000.000; • Oceani v merilu 1 : 70.000.000; • Svetovni promet in ~asovni pasovi v merilu 1 : 70.000.000; • Fizi~na karta Evrope v merilu 1 : 15.000.000; • Politi~na karta Evrope v merilu 1 : 15.000.000; • Severna Evropa v merilu 1 : 6.000.000 z izsekom Islandije v istem merilu; • Baltske deèle v merilu 1 : 3.000.000; • Britansko oto~je v merilu 1 : 3.000.000; • Srednja Evropa v merilu 1 : 3.000.000; • Francija in Beneluks v merilu 1 : 3.000.000 z izsekom Korzike v istem merilu; • Severozahodna Evropa – Beneluks v merilu 1 : 1.500.000; • Iberski polotok v merilu 1 : 3.000.000; • Alpe in Apeninski polotok v merilu 1 : 3.000.000; • Podonavje in Balkanski polotok v merilu 1 : 3.000.000; • Jugovzhodna Evropa v merilu 1 : 6.000.000; • Pogorje Ural v merilu 1 : 6.000.000; • Osrednja Azija v merilu 1 : 6.000.000; • Severni del Evrazije v merilu 1 : 12.000.000; • Severovzhodna Azija v merilu 1 : 12.000.000; 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Fizi~na karta Azije v merilu 1 : 30.000.000; • Politi~na karta Azije v merilu 1 : 30.000.000; • Jugozahodna Azija v merilu 1 : 12.000.000; • Osrednji del jugozahodne Azije v merilu 1 : 6.000.000; • Jùna in jugovzhodna Azija v merilu 1 : 12.000.000 z izsekom Maldivov v istem merilu; • Jugovzhodna Azija v merilu 1 : 12.000.000; • Kitajska in Mongolija v merilu 1 : 12.000.000; • Vzhodna Azija v merilu 1 : 6.000.000; • Japonska v merilu 1 : 3.000.000; • Fizi~na karta Afrike v merilu 1 : 30.000.000; • Politi~na karta Afrike v merilu 1 : 30.000.000; • Severozahodna Afrika – Magreb v merilu 1 : 9.000.000; • Severovzhodna Afrika v merilu 1 : 9.000.000; • Zahodna Afrika – Gvinejske deèle v merilu 1 : 9.000.000; • Srednja in vzhodna Afrika v merilu 1 : 9.000.000; • Ekvatorialna Afrika v merilu 1 : 9.000.000; • Jùna Afrika v merilu 1 : 9.000.000 z izsekoma Sej{elov ter Mauritiusa in Reuniona v istem merilu; • Fizi~na karta Severne in Srednje Amerike v merilu 1 : 30.000.000; • Politi~na karta Severne in Srednje Amerike v merilu 1 : 30.000.000; • Aljaska v merilu 1 : 12.000.000 z izsekom Aleutskih otokov v istem merilu; • Grenlandija v merilu 1 : 12.000.000; • Kanada v merilu 1 : 12.000.000; • Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 12.000.000; • Vzhodni del ZDA v merilu 1 : 6.000.000; • Osrednji del ZDA v merilu 1 : 6.000.000; • Zahodni del ZDA v merilu 1 : 6.000.000; • Srednja Amerika v merilu 1 : 12.000.000; • Mehika v merilu 1 : 6.000.000; • Srednja Amerika in Veliki Antili v merilu 1 : 6.000.000; • Mali Antili v merilu 1 : 6.000.000; • Karibski otoki z izseki Portorika v merilu 1 : 3.000.000 ter Nizozemskih Antilov, Saint Kitts in Nevisa, Antigve in Barbude, Guadeloupa, Martinika, Saint Lucie, Saint Vincenta in Grenadin, Grenade ter Barbadosa v merilu 1 : 1.500.000; • Fizi~na karta Jùne Amerike v merilu 1 : 30.000.000; • Politi~na karta Jùne Amerike v merilu 1 : 30.000.000; • Severni del Jùne Amerike v merilu 1 : 12.000.000 z izsekom Galapa{kega oto~ja v istem merilu; • Osrednji in vzhodni del Jùne Amerike v merilu 1 : 6.000.000; • Jùni del Jùne Amerike v merilu 1 : 12.000.000; • Fizi~na karta Avstralije in Oceanije v merilu 1 : 30.000.000; • Politi~na karta Avstralije in Oceanije v merilu 1 : 30.000.000; • Avstralija v merilu 1 : 12.000.000; • Severni Pacifik v merilu 1 : 15.000.000; • Jùni Pacifik v merilu 1 : 15.000.000; • Nova Zelandija v merilu 1 : 6.000.000; • Oto~ja Melanezije z izseki Salomonovih otokov, Vanuatuja in Nove Kaledonije, oto~ja Santa Cruz ter Fidìja v merilu 1 : 6.000.000; • Oto~ja Mikronezije in Polinezije z izseki Palaua, Severnih Marianskih otokov, Guama, Mikronezije, Kiribatija in Niueja v merilu 1 : 1.500.000; oto~ij Wallis in Futuna v merilu 1 : 600.000 ter Nauruja, atola Manihiki, otoka Rarotonga in Pitcairna v merilu 1 : 300.000; 75 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Oto~ja Polinezije z izseki Havajev, Tonge, Zahodne Samoe in Francoske Polinezije v merilu 1 : 3.000.000 ter Velikono~nega otoka v merilu 1 : 600.000; • Antarktika v merilu 1 : 30.000.000; • Arktika v merilu 1 : 30.000.000. Sodelavci pri pripravi slovenske izdaje De Agostinijevega »Velikega zemljepisnega atlasa« so se zna{li pred zahtevno nalogo. Knjiga je namre~ nastajala v ~asu osamosvajanja Slovenije in to dejstvo so izkoristili, da so slovensko znanje enakovredno vklju~ili med svetovne dosèke italijanskega zalò- nika, obenem pa so s poudarjenim slovenocentrizmom prvi~ primerno prikazali vlogo in pomen na{e mlade dràve v svetovnem merilu. Upo{tevali so seveda tudi vsa dotedanja spoznanja o zapisovanju tujih zemljepisnih imen, pri ~emer so marsikatero re{itev prilagodili sodobnej{im pogledom (Kladnik 1995). Zemljevidi v atlasu so izdelani z analogno kartografsko tehnologijo. V grobem jih je mogo~e raz-deliti na tri vrste. Uvodni zemljevidi oceanov imajo s kombiniranjem rumenkastih do temnomodrih odtenkov za globinske pasove ter sen~enih obmo~ij podmorskih hrbtov, pragov in prelomov plasti~no prikazan podmorski relief. Kopno je predstavljeno v enotni svetlorjavi barvi, kopenski hidronimi na njem pa z modrimi ploskvami in ~rtami. V modri barvi so tudi njihova imena, kar je dodaten prispevek k preglednosti zemljevidov. Modra so tudi imena morskih hidronimov, medtem ko so imena podmorskih reliefnih oblik zapisana v ~rnem. Velika ve~ina imen je podoma~ena, na obmo~ju oceanov in morij {e bolj temeljito kot na kopnem. Zapisana so enojezi~no, torej podoma~eno ali v originalni obliki. Drugo vrsto zemljevidov sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin ter zemljevid Svetovni promet in ~asovni pasovi. Razli~no obarvane barvne ploskve ponazarjajo posamezne neodvisne dràve oziroma ~asovne pasove, relief ni prikazan. Morja in oceani so izrisana enotno v svetlomodrem odtenku, kopenski hidronimi imajo nekoliko temnej{i moder odtenek. Tudi na teh zemljevidih so hidronimi izpisani z modro barvo. Na obeh svetovnih zemljevidih so imena zapisana enojezi~no, bodisi podoma~eno bodisi v originalni obliki. Stopnja doma~enja je velika, tako kot na politi~nih zemljevidih celin, kjer pa so imena naselij zapisana dvojezi~no, najprej v originalni obliki in pod njo z manj{imi ~rkami v podoma~eni, na primer Paris Pariz, Groznyj Grozni, Banzart Bizerta, As Suways Suez. Zgodovinska imena so zapisana z manj{imi ~rkami v oklepajih, na primer Sankt Peterburg (Leningrad), Samara (Kujbi{ev), Vladikavkaz (Ordònikidze), alonimske razli~ice originalnih imen pa so lo~ene s po{evnicami, na primer 's-Gravenhage/Den Haag, Brussel/Bruxelles Bruselj. Ta koncept zapisovanja imen je uporabljen tudi na vseh regionalnih zemljevidih. Najbolj {tevilni so topografski zemljevidi, ki se delijo na fizi~ne zemljevide sveta, fizi~ne zemljevide celin in regionalne zemljevide. Na teh zemljevidih je relief ponazorjen s kombiniranjem barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja. Barvna lestvica obsega odtenke od zelene barve za niìnska obmo~- ja prek rumene in svetlorjave do temnorjave za najvi{je, ve~ kot 6000 m visoke predele. Posebni kartografski znaki so tudi za mo~virja s sladko in slano vodo, pu{~avska in poledenela obmo~ja, posledica natan~- ne izvedbe pa je izdelek, ki estetsko dovr{eno prikazuje razgibanost povr{ja na kopnem. Na topografskih zemljevidih je z odtenki modre barve prikazana tudi razporeditev globinskih pasov v morjih, ni pa na njih sen~enja za podrobnej{o ponazoritev podmorskega reliefa. Kopenski hidronimi so v modri barvi, s tem da barvni odtenki jezer ter njihove obrobe ponazarjajo njihovo morebitno slanost in stalnost. Imena kopenskih hidronimov so v modri barvi. Vsa imena na svetovnih zemljevidih in zemljevidih celin so zapisana enojezi~no, torej podoma~eno oziroma originalno. Na njih je stopnja doma~enja velika. Zemljevida Antarktike in Arktike sta po zna~aju identi~na naravnim zemljevidom celin. Podoma~ena imena z zemljevidov sveta in celin se praviloma ponovijo na regionalnih zemljevidih, kjer pa so skoraj brez izjeme, ne glede na pomenske tipe, zapisana dvojezi~no, najprej v originalu in nato z manj{imi ~rkami v slovenskem jeziku. Samo slovensko so zapisana podoma~ena imena zgodovinskih Slika 23: V Velikem druìnskem atlasu na zemljevidih celin prevladujejo podoma~ena zemljepisna imena; zelo podrobno je prikazan in poimenovan podmorski relief. P 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 77 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Slika 24: Na regionalnih zemljevidih je stopnja doma~enja tujih zemljepisnih imen bistveno manj{a. Podoma~ena imena so praviloma zapisana dvojezi~no, najprej v originalu in nato z manj{imi ~rkami v slovenskem jeziku. pokrajin. Stopnja doma~enja na regionalnih zemljevidih je bistveno manj{a. Kadar geografski pojavi segajo ~ez ve~ dràv oziroma jezikovnih obmo~ij, so njihova imena zapisana ve~jezi~no. To na~elo, ki je v na{ih atlasih uporabljeno samo v Velikem druìnskem atlasu sveta, sicer ni izvedeno povsem dosledno, kaè pa na dobro voljo snovalcev atlasa, da vlogo manj uveljavljenih in manj znanih jezikov izena~i z vlogo glavnih svetovnih jezikov. @al to {e ne pomeni, da bi bila kolonialna imenska zapu{~ina bolj temeljito pre~i{~ena kot v drugih atlasih. Lahko pa è iz zemljevida razberemo, da se na primer ^rno morje po rusko imenuje ^ernoe more, po romunsko Marea Neagra, po bolgarsko ^erno more in po tur{ko Karadeni•z, da je Jùnokitajsko morje po kitajsko Nan Hai, po vietnamsko Bien Dong in po malaj-sko Laut Cina Selatan, da je jezero Hanka po rusko ozero Hanka in po kitajsko Xingkai Hu, ali pa, da so Kurilski otoki po rusko Kuril'skie ostrova, po japonsko pa Chishima-retto–. Tipografija je enotna ne glede na vrsto zemljevida. Sistemati~en prikaz v legendi znatno olaj{a razumevanje razmeroma velikega {tevila razli~nih vrst ~rk. Uporabljena so najrazli~nej{a naglasna in diakriti~na znamenja ter posebne latini~ne ~rke. Za pre~rkovanje imen iz arabskih pisav je uporabljen en sam latinizacijski klju~. Kitajska imena so zapisana v pinjinu, a so v avtonomnih pokrajinah Sinkiangu, Tibetu 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 in Notranji Mongoliji zapisana tudi v jezikih narodnih manj{in, japonska imena pa so pre~rkovana po Hepburnovem sistemu. Snovalci slovenske razli~ice De Agostinijevega atlasa so zasledovali zlasti naslednja na~ela (Kladnik 1995): • Poudarek je bil na kar najbolj obsènem in doslednem podajanju razli~nih informacij, kar je bilo ve~- krat izvedeno tudi na ra~un nekoliko slab{e preglednosti, saj so nekateri zapisi izjemno majhni in zato, ponekod pa tudi zaradi natrpanosti, tèje berljivi. Tak{en na~in podajanja zahteva kulturno zelo raz-gledanega bralca, ki mora razumeti razlike v tipografiji in na~inu zapisovanja imen. • Pomembna je uravnoteènost podajanja informacij, saj ni {lo le za golo prevajanje, slede~e italijanski predlogi, temve~ predvsem za priredbo, prilagojeno slovenskemu razumevanju prostorske stvarnosti. Tako so na primer Italijani bistveno bolj zavzeto prevajali njim nerazumljiva ruska imena, skoraj ni~ pa njihovemu jeziku sorodna {panska in presenetljivo skromno tudi anglosaksonska. Prizadevanje slovenskega uredni{tva je {lo tudi v smer slovenjenja vseh velikih pokrajinskih in drugih pojmov, ki se pojavljajo v dimenzijah svetovne ali celinskih razsènosti. • Pogled je izhajal iz slovenocentri~nosti, saj je na vseh zemljevidih, tudi svetovnih, povsod ustrezno prikazana in zapisana tudi Slovenija z glavnim mestom Ljubljano. Enako je tudi na tematskih zemljevidih v uvodnem, enciklopedi~nem delu. • Zapisovanje zemljepisnih imen je na~eloma usklajeno s slovenskimi pravopisnimi pravili. V praksi je pri{lo do dolo~enih odstopanj, ker se izvirnik ravna po standardiziranih navodilih posameznih dràv, usklajenih z mednarodnimi pravili standardizacije, tem pa na{ pravopis ni vselej prilagojen. Odstopanja so predvsem pri zapisu gr{kih imen ter imen z obmo~ja nekdanje Sovjetske zveze. • Vsa zemljepisna imena so praviloma zapisana s polnimi imeni in le v izjemnih primerih so uporabljene kraj{ave in kratice. • Pri zapisih imen so uporabljena vsa diakriti~na znamenja, zato so vsaj pri imenih dràv dosledno navedeni tudi slovenski zapisi, ~e se le razlikujejo za dolo~eno ~rkovno znamenje. Pri drugih imenih (na primer mestih Kabu–l, Tu–nis in Bogotà) slovenjenje ni dosledno izpeljano in so zapisana samo originalna imena. • Za bolj{e razlo~evanje posameznih pojmov so bili vpeljani novi izrazi, na primer Obalne gorske verige za Coast Ranges, Obalno gorovje za Coast Mountains, Obalno hribovje za Sierra do Mar, Velike planjave za Great Plains. • Na robovih nekaterih zemljevidov so navedene {tevilne dodatne informacije, ozna~ene s {tevilkami in ~rkami, ki jih zaradi prostorske stiske na zemljevidih ni mogo~e zapisati na ustreznih mestih. Na ta na~in je lahko prikazana podrobnej{a politi~noupravna ~lenitev, navedena pa so tudi dodatna pojasnila o posebnih in najnovej{ih politi~nih razmerah na spornih oziroma kriznih obmo~jih. Pri konkretnem delu so se pojavljale mnoge teàve. Najbolj kri~e~ primer je bil prikaz Mongolije v italijanskem izvirniku. Ker je tam uradna pisava cirilica, se je uredni{tvo italijanskega izvirnika za potrebe pre~rkovanja naslonilo na ruske strokovnjake, ti pa so zadevo poenostavili v maniri prvovrstnih impe-rialistov: uporabili so namre~ kar nekatera svoja imena in tako so bili sredi Mongolije ruski izrazi, na primer Hrebet Hangaj. To je seveda povsem navzkrì z mednarodnimi na~eli, zato je bilo treba prire-diti celotno imenje na obmo~ju te dràve. Slovenska prizadevanja so v Novari hvalèno sprejeli in popravke vnesli tudi na njihove originalne zemljevide. V ~asu nastajanja Velikega druìnskega atlasa sveta je razpadla tudi Sovjetska zveza. Kljub èljam po predstavitvi originalnih zemljepisnih imen v uradnih jezikih novonastalih dràv, tega zaradi popol-nega pomanjkanja informacij, razen v baltskih dràvicah, ni bilo mogo~e izvesti. V Sovjetski zvezi je bila namre~ kartografija popolna domena centra, to je Moskve, kar je bilo usklajeno z dolgoletnimi tè- njami po postopni rusifikaciji celotne dràve. Slovenskemu uredni{tvu je sicer uspelo uvesti nekaj novih izvirnih izrazov, teàva pa je bila v tem, da italijanski zalònik novih imen ni èlel vpeljati, dokler niso bila verificirana s strani ustreznih teles v prizadetih dràvah, oziroma, dokler te niso pripravile standardiziranih seznamov zemljepisnih imen ali izdale lastnih kartografskih prikazov. 79 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Vsa ta prizadevanja so spremljali nekateri kriti~ni posamezniki, ki se jim je ob pregledu izdelka med drugim zapisalo (Bajt 1993): »Trditev, da so zemljepisna imena zaradi mednarodne rabe in ve~jezikovnega izvora dostikrat tèko vklju~ljiva v vsakokratne, zlasti pravore~ne norme posameznih jezikov, tudi sloven{~ine, drì samo kot izgovor za vse morebitne napake; natanko namre~ vemo, da se vse tuje zmeraj prilagaja doma~emu jeziku, pa naj gre za angle{~ino ali sloven{~ino. Razli~na je le hitrost in natan~nost prilagajanja v praksi: teoreti~no je vse re{eno s pravopisom. Tudi sestavljalcem atlasa je tukaj ve~krat zmanjkalo volje za prakti~no re{itev problema, pogosto pa so tudi kar pozabili na kak{no pravopisno pravilo. Prav je, da najdemo vsa imena zapisana najprej v izvirnih oblikah (z vsemi diakriti~nimi znamenji vred): ~e gre za geografski pojem (morje, gorstvo ipd.), ki se raz{irja na ve~ jezikovnih podro~ij, imamo tako po ve~ imen zanj. (Ob tem ne bi {kodila {e preglednica za izgovarjavo tujih ~rk in ~rkovnih skupin.) Sledi slovensko ime, ki je najve~krat prepisava izvirnega, dostikrat pa è podoma- ~itev. Problemi so (~e izvzamemo kitajski pinjin) spet z nelatini~nimi pisavami Azije in Afrike; pod okriljem šmednarodnosti’ se spet ponujajo angle{ke in francoske pisave (npr. Lucknow ali Ouagadougou). Pri zapisih ruskih geografskih imen je precej nedoslednosti v pravopisu (opomba avtorja: ta o~itek se nana- {a na prvo izdajo atlasa!) (~e sploh ne omenjamo tega, da so nekatera precej nerodno prevedena); ni pa upo{tevano niti pravilo, da je izvirni zapis vedno zapis v jeziku ve~inskega naroda, ki na dolo~enem ozemlju ìvi (zaman torej i{~emo ukrajinska in beloruska imena, tudi v nekdanjih sovjetskih republikah so imena porusena). Ob bolj{em sodelovanju zemljepiscev in slovenistov bi bil lahko Veliki druìnski atlas sveta idealen.« Kaj dodati k temu? Morda dejstvo, da je tèko sprejeti na svoja ple~a pomanjkljivo delo uredni{tev izvirnih izdaj. Slovenski zalòniki se ob izboru atlasov za priredbo v na{ jezik navadno odlo~ajo zgolj na podlagi intuicije, brez kakr{negakoli posvetovanja s stroko, ki ji je ob poznej{em raz-kritju {tevilnih problemov in zadreg najve~krat priporo~eno, naj se ~im manj komplicira in kar najhitreje, s ~im manj{imi stro{ki pripravi èleni izdelek. Sistemati~en pregled Velikega druìnskega atlasa sveta je razkril, da je med skupno ve~ kot 100.000 razli~nimi imeni v njem okrog 14.000 slovenskih imen, med katerimi je 2708 razli~nih (imeni Atbara in Egejska Makedonija sta samo v imenskem kazalu, na zemljevidih pa ju ni). S tem je Veliki druìnski atlas sicer v zgornji polovici preu~enih virov, a v bistvu izstopa s svojo zmernostjo in uravnoteènostjo. Med obema izdajama je nekaj razlik. Tako je v prvi uporabljeno podoma~eno ime Kopenhagen za dansko glavno mesto København, ki se ga je v drugi izdaji opustilo, imena reliefnih oblik tipa Sred-njeruske vi{ine, Kaza{ke vi{ine so popravljena v Srednjerusko vi{avje, Kaza{ko vi{avje, vpisana so spremenjena imena v Rusiji, na primer Samarsko zajezitveno jezero namesto Kujbi{evsko zajezitveno jezero, dodatno je podoma~ena srbohrva{ko razli~icq imena Skadarsko jezero v Skadrsko jezero, spremenjena so imena nekaterih dràv, na primer Centralnoafri{ke republike v Srednjeafri{ko republiko, Saudske Arabije v Saudovo Arabijo, àl tudi Svete Lucije v Saint Lucio. Ker je bilo spremenjeno ime dràve Kapverdsko oto~je v Zelenortski otoki, je bilo treba spremeniti tudi imena pridevni{kih izpeljank, vezanih na to ime: oto{ke reliefne oblike Kapverdsko oto~je v Zelenortsko oto~je ter podmorske reliefne oblike Kapverdska planota v Zelenortska planota. Kot drugi izdelki tudi Veliki druìnski atlas sveta ni imun na razli~ne zapise podoma~enih imen istih geografskih pojavov in topografskih objektov. Vendar so za to razli~ni razlogi. Najprej gre za alonime uveljavljenih podoma~enih imen nekaterih znanih oto~ij, na primer Aleuti in Aleutski otoki za Aleutian Islands, Hebridi in Hebridski otoki za Hebrides/Western Isles, Falklandi, Falklandski otoki in Malvini za Falkland Islands/Islas Malvinas, Kurili in Kurilski otoki za Kuril'skie ostrova. Podobno je z imeni Anato-lija in Anatolska planota za Anadolu, Halkidika in polotok Halkidika za Khalkidhikí ter Jukatan in polotok Jukatan za Peninsula de Yucatán. V nekaterih primerih so alonimi mednarodno uveljavljeni, zato imajo dvojna ali celo trojna imena tudi slovenske razli~ice, na primer Arabski zaliv in Perzijski zaliv za Khali•–j al-'Arabi/Khali•–j-e Fa–rs, Formo{ki preliv in Tajvanski preliv za Taiwan Haixia, Galilejsko jezero, Genazara{- ko jezero in Tiberijsko jezero za Yam Kinneret, jezero Turkana in Rudolfovo jezero za Lake Turkana/Lake Rudolph (ime Rudolfovo jezero je medtem è pridobilo status zgodovinskega imena), Malavijsko jezero in Nja{ko jezero za Lake Malawi/Lago Niassa, Jùna Tirolska in Zgornje Poadìje za Alto Adige/Südti-80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 rol, Kalifornijski polotok in Spodnja Kalifornija za Baja California, Liparski otoki in Vetrni otoki za Isole Eolie/Isole Lipari, Moluki in Di{avni otoki za Kepulauan Maluku, Tera in Santorin za Thíra/Santorini. Blizu temu sta tudi alonima Burma in Mjanmar za takrat preimenovano azijsko dràvo z originalnim imenom Myanmar. Ni pa {lo povsem brez napak in nekaterih nedoslednosti, na primer Almiranti in Amiranti za Amirante Islands, Chago{ko-lakadivijska planota in Chago{ko-lakadivska planota za Chagos-Laccadive Plateau, Clarionski prelom in prelomna proga Clarión za Clarión Fracture Zone, Clippertonski prelom in prelomna proga Clipperton za Clipperton Fracture Zone, Galapa{ka prelomnica in Galapa{ki prelom za Galapagos Fracture Zone, Guafski prelom in prelom Guafo za Guafo Fracture Zone, Maracaibski zaliv in Maracaibsko jezero za Lago de Maracaibo. Med napake spadajo tudi posamezne nepravilne pridevni{ke izpeljanke iz ve~besednih imen, pri katerih se lastnoimenska sestavina kon~uje z y, na primer Faradayeve gore, Faradayev prelom, Madingleyev prag, Mayev ledenik, Orkneyski otoki namesto Faradayjeve gore, Faradayjev prelom, Madingleyjev prag, Mayjev ledenik, Orkneyjski otoki. Tu so {e spregledani italijanski zapis imena ruskega mesta Togliatti namesto ruskega izvirnika Tol'jatti, Obala komarjev za Costa de los Mosquitos v Nikaragvi, ki ni poimenovana po komarjih ampak po plemenu Moskiti, torej je prav Moskitska obala, in Vzhodno morje, odve~en dobeseden prevod nem{kega imena Ostsee za Baltsko morje, ki je pod tem imenom tako in tako è zapisano. Nekatera imena bi se lahko bolj posre~eno poslovenila, na primer Hanoi kot Hanoj, Taipeh kot Tajpej, podoma~ili bi se lahko na primer tudi imeni Bombay v Bombaj in Saigon v Sajgon. [e vedno se uporablja ob~noimenski izraz zemlja namesto deèla, na primer Ellsworthova zemlja za Ellsworth Land na Antarktiki, Zemlja Knuda Rasmussena za Knud Rasmussen Land na Grenlandiji. Na drugi strani se namesto neprimernega ob~noimenskega izraza les dosledno uporablja izraz gozd, na primer ^rni gozd za Schwarzwald in Dunajski gozd za Wienerwald. 500 450 400 350 300 250 200 vilo podoma~enih imen 150 {te 100 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 25: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Velikem druìnskem atlasu sveta. 81 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Po {tevilu podoma~enih tujih zemljepisnih imen sta Evropa in Azija skoraj izena~eni (565 oziroma 550 imen). Podoma~enih imen z obmo~ja Afrike je priblìno tri petine od {tevila obeh vodilnih celin, na naslednjem mestu pa je Antarktika, na kateri je zaradi podrobnega prikaza podoma~enih kar 139 imen. Ve~ kot sto podoma~enih imen je {e na obmo~jih Oceanije in Severne Amerike. Med dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen v krepkem vodstvu Rusija. Zlasti zaradi {tevilnih podoma~enih imen tamkaj{njih pokrajin je na drugem mestu Francija, sledijo pa Zdruène dràve Amerike, ki {e nikoli niso bile uvr{~ene tako visoko. Kitajska je kot vodilna azijska dràva na ~etrtem mestu, za njo pa sta evropski »klasi~ni« dràvi Italija in Gr~ija. Med evropskimi dràvami so na lestvici prvih dvajsetih {e Zdruèno kraljestvo, Ukrajina, [panija, Avstrija, Nem~ija in Poljska, med azijskimi Indija, Kazahstan, Indonezija in Japonska, na njej pa so {e Kanada, Avstralija in Egipt, edina afri{ka dràva na njej. Zaradi podrobnega prikaza podmorskega reliefna je med vsemi pomenskimi tipi po {tevilu podoma~enih imen v vodstvu kategorija podmorska reliefna oblika (475 razli~nih imen; slika 25). Na drugem mestu so podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik, nakar sledijo kopenske reliefne oblike, morski hidronimi, kopenski hidronimi, naravne pokrajine in {ele na {estem mestu imena naselij. Tesno za petami so jim imena obalnih reliefnih oblik. V primerjavi s predhodniki je torej zaporedje korenito spremenjeno, kar je dokaz, da so v Velikem druìnskem atlasu sveta sistemati~no obdelana najrazli~nej{a, raznovrstna zemljepisna imena. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 171, ne dosti manj je podoma~enih imen upravnih enot. 3.8 MOJE PRVO ^UDOVITO RAZISKOVANJE SVETA Ra~unalni{ka zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta je prevod in priredba angle{kega izvirnika My First Amazing World Explorer, ki ga je leta 1996 pripravila znana angle{ka zalòni{ka hi{a Dorling Kindersley. Namenjena je otrokom, zato bi bil geografom morda blìji eden izmed naslovov »Mali popotnik« ali »Moj prvi atlas sveta« (Oroèn Adami~ 1998a, 28). Strokovni prevod in priredbo so opravili germanistka Ur{a Vogrinc, prevajalec Peter Berden in sociolog Dimitrij Pucer, takrat vsi uredniki v zalòbi ZRC, ki je zgo{~enko tudi zaloìla. Ni videti, da bi bila opravljena kakr{nakoli strokovna recenzija, kar se kakovosti imenskega dela vsebine zgo{~enke zagotovo pozna. Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta je edina zgo{~enka (CD-ROM), ki je vklju~ena v raziskavo. Za zgo{~enko Krajevni leksikon Slovenije je bila druga geografska zgo{~enka na na{em trì{~u in je na nek na~in prvi atlas sveta v sloven{~ini, ki je iz{el v digitalni obliki. Originalna zgo{~enka je ena od svetovnih uspe{nic. Slovenska izdaja je njen prevod oziroma priredba, ki poleg ~rkovnega zapisa imen vsebuje tudi veliko zvo~nih zapisov. Namenjena je otrokom, starim 5 let in ve~, torej za~etnemu sez-nanjanju z zemljepisnimi pojmi in njihovo razprostranjenostjo na Zemlji. Zato je razumljivo, da ima imensko kazalo razmeroma malo, le 1314 zapisov. Podoma~enih tujih zemljepisnih imen je znatno manj, le dobra polovica, ker je veliko zemljepisnih imen zapisanih v originalni obliki in ker so v imensko kazalo vklju- ~ena tudi nekatera ob~noimenska, enciklopedi~na gesla, na primer razne ìvali, rastline, objekti in podobno (Oroèn Adami~ 1997, 165). S 584 podoma~enimi razli~nimi tujimi zemljepisnimi imeni je imenik obravnavane zgo{~enke najmanj{i med vsemi preu~enimi viri. Glede na majhnost zbirke nekatere, àl neredke nerodnosti precej kri~e~e izstopajo. O~itno je, da imena niso {la skozi tanko~utno geografsko presojo, {e zlasti zato pa bi se prevajalci gradiva lahko bolj zavzeto naslonili na zglede v komaj rojenih slovenskih atlasih sveta, ki so doìveli ugoden sprejem tako v stroki kot {ir{i javnosti. Diakriti~na in naglasna znamenja se pri zapisih skorajda ne uporabljajo, se pa, zanimivo, pri latini~nem zapisovanju nekaterih arabskih imen uporablja opu{~aj '. Opazne so mo~ne tènje k podoma~evanju gradiva. To je zaradi jasnej{e izreke do neke mere razumljivo, vsekakor pa ni vzgojno. Tako sta na primer samo v tej zgo{~enki podoma~eni imeni kamerunskega in namibijskega glavnega mesta Jaunde (originalno Yaoundé) ter Windhuk (originalno Windhoek; ime 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 je podoma~eno le na pol, saj bi bil ob popolnej{i podoma~itvi ustreznej{i zapis Vindhuk). Nekje med nebom in zemljo so ostale tudi podoma~itve Alborg za dansko mesto Ålborg (prav bi bilo Olborg), A{ha-bat za turkmenistansko prestolnico A{gabat (prav bi bilo bodisi A{habad bodisi ohranitev originalnega zapisa), Dubai za mesto v Zdruènih arabskih emiratih Dubayy (pravilno Dubaj), Fererski otoki za dansko oto{ko skupino Færøerne/Føroyar (pravilno Ferski otoki ali celo Ov~ji otoki), Mavricius za dràvo Maurutius (bolje bi bilo ohraniti originalno obliko imena ali pa jo povsem podoma~iti v Mavricij), Penn-silvanija za ameri{ko zvezno dràvo Pennsylvania (pravilno Pensilvanija), Skadar za albansko mesto Shkodra (slovensko ime je Skader, Skadar pa je srbsko oziroma hrva{ko). Nedoslednost je opazna tudi v primeru zapisov libijskega in libanonskega mesta z enakima originalnima imenoma T¸ara–bulus; prvo je podoma~eno v Tripoli, drugo v Tripolis. V ~asu nastanka zgo{~enke je bilo uporabljeno ime Burma è vrsto ler let spremenjeno v Mjanmar. V o~i bodejo podoma~ena kitajska in nekatera druga imena, kar v ~asu, ko se je pinjin è zelo lepo uveljavil, ni ravno razumljivo. Tako je reka Xi Jiang zapisana kot [i Dìang, mesto Xi'an kot [jan in taj-vansko mesto Taichung/T'ai-chung kot Taj~ung. V to skupino spada tudi podoma~itev mesta Chiang Mai na severu Tajske v ^ang Maj. Morda {e najbolj kri~e~a je podoma~itev veletoka Chang Jiang v ^ang Dàng, kar je popolna »novost«, saj se je zanj è dobro uveljavilo slovensko ime Modra reka. To je {e toliko manj razumljivo, saj je ime kitajsko-vietnamskega vodotoka Yuan Jiang/Sông Hông podoma~e-no v Rde~a reka. Kar nekaj neobi~ajnih podoma~itev je tudi zaradi nepotrebnega dodajanja ob~noimenske k lastnoimenski sestavini, na primer Gora Kilimandàro za Kilimanjaro, Pu{~ava Sahara za S¸ahra–' (pleonazem!) oziroma Reka Orinoko za Río Orinoco, Reka Snake za Snake River (~e è kaj, potem bi moralo biti prevedeno v Ka~ja reka), Reka Volta za Volta, Reka Zaire za Congo/Zaïre (kaj pa ime Kongo??), Reka Zambezi za Zambezi/Zambeze, vendar so na drugi strani povsem normalna imena za Nil, Ren ali Seno. V tovrstnem izpostavljanju ob~noimenskih sestavin je nastalo tudi Jezero Albert namesto Albertovo jezero 180 160 140 120 100 80 vilo podoma~enih imen 60 {te 40 20 0 va lika lika lika ugo celina ajina drà naselje dr o naselje avna enota vinsk avna pokr upr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna ob kopenska reliefna ob Slika 26: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip na zgo{~enki Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta. 83 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik za Lake Albert/Lac Mobuto Sese Seko/Nyanza, Oto~je Marquesa namesto Markizini otoki za Îles Mar-quises/Te Henua in Oto~je Singapur za Singapore Archipelago (~e kaj, potem bi moralo biti Singapurski arhipelag ali Singapurski otoki, saj so otoki poimenovani po mestu in ne obratno; izraz Singapore namre~ pomeni šLevje mesto’). In {e nekaj stvarnih napak. Oto~je Jana Mayena ni oto~je, ampak en sam vulkanski otok Jan Mayen; podobno velja za ime Velikono~ni otoki, ki ozna~uje en sam Velikono~ni otok, originalno Isla de Pascua/Rapa-Nui. Kanadska upravna enota Severozahodni teritorij bi morala biti v mnoìnski obliki, torej Severozahodni teritoriji (originalno Northwest Territories), severnoameri{ka Velika ravnina (originalno Great Plains) pa sploh ni povsem ravna in niìnska, zato smo ji geografi nadeli slovensko ime Velike planjave. Najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen je z obmo~ja Azije (163), {tevilo podoma~enih imen iz Evrope in Afrike pa je skoraj enako (98 oziroma 96). Dale~ za njima sta Oceanija in Severna Amerika. Z obmo~ja Antarktike so podoma~ena le tri imena. Med dràvami so glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v vodstvu Zdruène dràve Amerike, kjer je po mnenju avtorjev o~itno najve~ zanimivih pojavov. Na drugem mestu je Kitajska, ki ji sledita Rusija in Francija, takoj za njima pa je Kanada, druga severnoameri{ka dràva na lestvici. Za njo se zvrstijo Zdruèno kraljestvo, Japonska in Avstralija. Med afri{kimi dràvami so na lestvici Egipt, Kongo (Kin{asa), Maroko in Tanzanija, med azijskimi {e Indonezija, Izrael, Indija, Iran, Kazahstan, Saudova Arabija in Vietnam, med evropskimi pa Gr~ija, Italija, Albanija, Danska in Poljska. Najve~ podoma~enih imen sestavlja skupina 159 neodvisnih dràv, tesno za njo so podoma~ena imena naselij (slika 26). Precej manj je podoma~enih imen oto{kih reliefnih oblik, omembe vredne pa so le {e naslednje kategorije: kopenski hidronimi, upravne enote in morski hidronimi. 3.9 GEOGRAFSKI ATLAS ZA OSNOVNO [OLO Geografski atlas za osnovno {olo je prvi povsem na novo pripravljen {olski atlas v samostojni Sloveniji. Leta 1998 ga je izdala zalòba DZS. Gre za prevod in priredbo dela Alexander Schulatlas zalòbe Justus Perthes Verlag Gotha GmbH. Slovensko izdajo so zasnovali in pripravi Jerneja Fridl (1966–), Milan Oroèn Adami~ (1946–), Drago Perko (1961–) in Mimi Urbanc (1969–), vsi z Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Ob njih je pri redakciji zemljepisnih imen sodelovala Ida Knez Ra~i~ z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Nastanek atlasa sega v ~as na{e prve temeljite seznanitve z vsebinami resolucij konferenc Zdru- ènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Zato je pod vplivom priporo~ene omejevalne politike rabe eksonimov njegova imenska usmeritev dvorezna: v na{i atlasni literaturi se je prvi~ sku{alo zavestno omejiti rabo podoma~enih tujih zemljepisnih imen, mestoma tudi na {kodo trdno uveljavljenih. Tako na primer zaman i{~emo slovenski imeni za najve~ja italijanska otoka Sicilija in Sardinija, ni pa jasno, zakaj je med trojico »velikih« podoma~ena edino sosednja Korzika. Tak{na usmeritev je za {olsko rabo gotovo problemati~na, {e zlasti, ker ni nikjer razloèna. Mnogo primerneje bi jo bilo uporabiti v kakem od splo{nih atlasov sveta, pa {e tam z malo ve~jo mero ob~utka za tradicijo rabe uveljavljenih podoma~enih imen v sloven{~ini. Sicer je {olski atlas velikega formata (33,5 krat 24 cm) zelo informativen in dokaj privla~en, s {tevilnimi slikovnimi prilogami (zlasti pri obravnavi Slovenije), preglednicami in tematskimi zemljevidi, ki dodatno pojasnjujejo nekatere pojave in procese. Tematski zemljevidi pokrivajo bodisi obmo~ja celot-nih celin in sveta bodisi njihovih zna~ilnih delov, kjer podrobnej{i izseki ponazarjajo dolo~ene pokrajinske posebnosti. Pogled atlasa je usmerjen od znotraj navzven, torej je najprej obravnavana domovina Slovenija, potem Evropa in druge celine, nato pa {e svet kot celota in Zemlja kot del vesolja. Sledijo {e prikazi sestave ozra~ja, zna~ilnih vremenskih situacij in glavnih kartografskih projekcij. Geografski atlas za osnovno {olo zaklju~uje nepopolno imensko kazalo (manjkata na primer na zemljevidu prikazani saudijski verski sredi{~i Meka in Medina), v katerem je zapisanih 4815 razli~nih 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 zemljepisnih imen. Imena na zemljevidih tako imenovanega nacionalnega dodatka, ki vsebuje okrog 1850 zemljepisnih imen z zemljevida Slovenije v merilu 1 : 550.000, so izvzeta. Ve~ina med njimi je endonimov, nekaj pa tudi eksonimov, najve~ z zamejskega slovenskega etni~nega obmo~ja (Oroèn Adami~ 1997, 173). Za navedbo posameznega imena so navedene lokacije na vseh zemljevidih, kjer je to ime zapisano. Na ta na~in lahko izvemo, da je ime Moskva zapisano na 13 zemljevidih, ime Mc Clu-rov preliv na petih, ime So üul na {estih (vendar brez slovenske razli~ice Seul) in ime Suqut¸rá na osmih zemljevidih (nikjer tudi s slovenskim imenom Sokotra). Lokacija poimenovanega pojava ali objekta je dolo~ena z navedbo strani, na kateri je zemljevid, in s ~rkovno-{tevil~no oznako kvadranta. Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Geografskem atlasu za osnovno {olo je sestavljen na podlagi izpisa podoma~enih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Evropa: politi~na karta v merilu 1 : 12.500.000; • Evropa: fizi~na karta v merilu 1 : 12.500.000; • Evropa: naravna obmo~ja v merilu 1 : 12.500.000; • Evropa: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 12.500.000; • Evropa: kmetijstvo v merilu 1 : 15.000.000; • Evropa: energija v merilu 1 : 15.000.000; • Evropa: promet v merilu 1 : 15.000.000; • Evropa: turizem in rekreacija v merilu 1 : 15.000.000; • Evropa: prebivalstvo v merilu 1 : 15.000.000; • Srednja in Vzhodna Evropa v merilu 1 : 5.000.000; • Alpske dràve: fizi~na karta, gorski prelazi in energija v merilu 1 : 3.000.000; • Severna Evropa v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Islandije v istem merilu; • Zahodna Evropa v merilu 1 : 5.000.000; • Jùna Evropa (zahodni del) v merilu 1 : 5.000.000; • Jùna Evropa (vzhodni del) in Tur~ija v merilu 1 : 5.000.000; • Afrika : fizi~na karta v merilu 1 : 25.000.000; • Afrika : naravna obmo~ja v merilu 1 : 25.000.000; • Afrika : rudarstvo in industrija v merilu 1 : 25.000.000; • Blìnji Vzhod v merilu 1 : 5.000.000; • Azija: fizi~na karta v merilu 1 : 30.000.000; • Azija: naravna obmo~ja v merilu 1 : 30.000.000; • Kavkaz – Srednji Vzhod v merilu 1 : 5.000.000; • Azija: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 30.000.000; • Japonska in Koreja v merilu 1 : 7.500.000; • Avstralija: fizi~na karta v merilu 1 : 25.000.000; • Avstralija: naravna obmo~ja v merilu 1 : 25.000.000; • Avstralija: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 25.000.000; • Severna Amerika: fizi~na karta v merilu 1 : 25.000.000; • Severna Amerika: naravna obmo~ja v merilu 1 : 25.000.000; • Severna Amerika: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 25.000.000; • Jùna Amerika: fizi~na karta v merilu 1 : 25.000.000; • Jùna Amerika: naravna obmo~ja v merilu 1 : 25.000.000; • Jùna Amerika: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 25.000.000; • Arktika v merilu 1 : 30.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 30.000.000; • Svet: politi~na karta v merilu 1 : 60.000.000; • Svet: fizi~na karta (I.) v merilu 1 : 60.000.000; • Svet: fizi~na karta (II.) v merilu 1 : 60.000.000; 85 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Svet: naravna obmo~ja v merilu 1 : 60.000.000; • Svet: geologija v merilu 1 : 120.000.000. Atlas je izdelan v analogni in digitalni tehniki. ^e zanemarimo tematske zemljevide v manj{em merilu in nekatere tematske zemljevide, ki se pojavljajo samo pri prikazih Evrope (na primer kmetijstvo, promet, turizem in rekreacija, prebivalstvo), lahko re~emo, da atlas sestavljajo {tirje grafi~no razli~ni tipi zemljevidov. Prvega predstavljajo politi~ni zemljevidi z enotno obarvanimi ploskvami, ki ponazarjajo ozemlja dràv. Reliefa ni v podlagi, morski in kopenski hidronimi so obarvani z enotno svetlomodro barvo. Napisi vseh hidronimov so prav tako v enotni modri barvi, le da so v precej temnej{em odtenku. To jim zagotavlja bolj{o prepoznavnost in ve~jo sporo~ilnost. Drugi napisi so v ~rni barvi in so, tako kot napisi za hidronime, enotni tudi na vseh drugih zemljevidih v atlasu. Tipografija je razmeroma preprosta, gostota imen ni pretirana. Drugi tip predstavljajo fizi~ni zemljevidi, na katerih je razgibanost povr{ja ponazorjena s kombinacijo barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja. Barvni odtenki obsegajo paleto od niìnske zelene barve prek rumene in rjave do rde~kastorjave. Morski in kopenski hidronimi ter njihova imena so prikazani tako kot na politi~nih zemljevidih. Dolo~ena izjema je le fizi~na karta sveta, kjer je s kombinacijo raznih modrih barvnih odtenkov in sen~enja razmeroma plasti~no prikazan podmorski relief. Imena podmorskih reliefnih oblik so izpisana v ~rni barvi. V tretji tip spadajo zemljevidi naravnih obmo~ij. V ve~ini kartografskih prvin so povsem identi~ni s pred-hodnima tipoma, razlika je le v tem, da so na teh zemljevidih namesto barvnih ploskev za dràve oziroma barvnih odtenkov za vi{inske pasove kombinacije barvnih odtenkov, sen~enja ter raznovrstnih {rafur in rastrov, s katerimi so dokaj natan~no prikazane glavne pokrajinske zna~ilnosti oziroma tipi pokrajine, na primer tundra, tajga, resava, polpu{~ava, tropski deèvni gozd, mangrove, stalno zaledenelo polarno obmo~je. Zemljevidi rudarstva in industrije sestavljajo ~etrti tip. Na njih je kopno ponazorjeno z enotno svet-lorumeno barvo, kopenski in morski hidronimi pa so tak{ni kot na zemljevidih drugih tipov. Poudarek je na linijskem prikazu naftovodov in plinovodov ter na to~kovnem prikazu energetskih surovin, rud, drugih mineralov in raznih vrst industrije, ki so ponazorjeni z grafi~nimi simboli raznih barv in oblik. Pri zapisih zemljepisnih imen so uporabljena so diakriti~na in naglasna znamenja ter posebne latini~ne ~rke. Ruska imena so transliterirana skladno s sodobnimi pravili, imena v Ukrajini so zapisana po ukrajinsko, imena v Belorusiji, azijskih dràvah na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze in deloma v Moldaviji pa {e vedno v ru{~ini. Kitajska imena so zapisana v pinjinu, japonska so pre~rkovana po Hepburnovem sistemu. Za pre~rkovanje imen iz jezikov, zapisanih z arabsko pisavo, sta uporabljena dva latinizacijska klju~a. Podoma~ena imena so zapisana skladno z mednarodnimi priporo~ili. To pomeni, da je najprej navedeno originalno ime, nakar je v oklepaju pod njim z enako velikimi ~rkami zapisana njegova slovenska razli~ica. Tako so zapisana imena mest, zgodovinskih naselij, rek znotraj ozemlja ene same dràve, gora, otokov in oto~ij. Imena ve~jih reliefnih oblik in pokrajin, ki segajo prek ozemlja ve~ dràv, velikih rek, ki te~ejo skozi ve~ dràv, morij, oceanov, podmorskih reliefnih oblik in imen dràv so, v kolikor so podoma~ena, zapisana enojezi~no, torej v sloven{~ini, sicer pa v izvirni obliki. V Geografskem atlasu za osnovno {olo je podoma~enih vsega 765 razli~nih zemljepisnih imen, torej 15,9 % od celotnega korpusa razli~nih imen. Po izklju~ni rabi izvirnih zemljepisnih imen je ta atlas, ~e zanemarimo zgo{~enko Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, na prvem mestu med vsemi preu~enimi viri. Vpra{ljivo je, ~e lahko osnovno{olska mladina primerno uporablja izdelek, v katerem je stopnja podoma~enosti zemljepisnih imen tako zelo skromna in so samo v izvirniku zapisana tudi mnoga imena, ki se v vsakdanji rabi praviloma doma~ijo. Prav gotovo imajo u~enci premalo znanja, da bi znali Slika 27: Na zemljevidih Geografskega atlasa za osnovno {olo so podoma~ena tuja zemljepisna imena zelo redka, kar glede na njegovo namembnost ni povsem razumljivo. P 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 87 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik praviloma vrednotiti zapise kot Appennini namesto Apenini, Baghda–d namesto Bagdad, Bayru–t namesto Bejrut, Balaton namesto Blatno jezero, Bassin Parisien namesto Pari{ka kotlina, Carpât¸ii Meridionali namesto Transilvanske Alpe, Great Dividing Range namesto Veliko razvodno gorovje, Haut Atlas namesto Visoki Atlas, Kikládhes namesto Kikladi, Lake Victoria namesto Viktorijino jezero, Sardegna namesto Sardinija, Shanghai namesto [anghaj, To–kyo– namesto Tokio, Western Ghats namesto Zahodni Gati ali Wisl/a namesto Visla, ki nimajo navedenih sicer trdno uveljavljenih slovenskih ustreznic. Je pa morda tak{en pristop prispevek h krepitvi mi{ljenjskega vzorca, ki mladino è zgodaj na neprisiljen na~in opozarja na univerzalnost, mednarodnost, strpnost ter jezikovno raznolikost in zapletenost, zato sveta ne prikazuje skozi o~ala povpre~nega uporabnika. Atlasu ni mogo~e o~itati povr{nosti. Odkrita je bila namre~ ena sama napaka, zapis imena pokrajine Mesopotamija namesto Mezopotamija v imenskem kazalu. Med pomanjkljivosti lahko {tejemo tudi rabo srbskohrva{kega imena Skadar namesto slovenskega Skader za albansko mesto Shkodra. V dveh razli~icah so zapisana le posamezna imena, pa {e to najve~krat kot alonima: Arabski zaliv in Perzijski zaliv, Donecki bazen in Donbas, Formo{ki in Tajvanski preliv. Neenotno je zapisano samo ime Dover-ska vrata in Dovrska vrata za preliv Straits of Dover/Pas de Calais med evropsko celino in Veliko Britanijo. Nenavadno je, da so prireditelji imen pri nekaterih pojavih z ve~besednimi imeni, pri katerih je najprej navedena ob~noimenska sestavina, pri njeni navedbi uporabili malo za~etnico, {e posebno, ker je lastnoimenska sestavina v rodilniku: dolina Ebra za {pansko Valle del Ebro, dolina Gangesa za indijsko Ganges Valley, dolina Igharghar za alìrsko Vallée Igharghar, dolina Inda za pakistansko Indus Valley. Morda so hoteli poudariti, da ne gre za pravo lastno ime, ampak bolj za opis lastnosti dolo~enega pojava. Navedimo {e nekaj zanimivosti. Tèko je razumeti, zakaj so prireditelji ob pinjinskem zapisu mesta Qingdao v oklepaju dodali (podoma~eno?) razli~ico Tsingtao, saj je na Kitajskem {e vrsta pomembnej{ih mest. Kljub temu, da so na obmo~ju Rusije opustili navajanje zgodovinskih imen naselij, poimenova-180 160 140 120 100 80 vilo podoma~enih imen 60 {te 40 20 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob dr o naselje avna enotaavna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 28: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu DZS. 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 nih po znamenitih generalih in drugih slavnih osebah, se jim je v oklepaju zapisalo ime Ordònikidze za severnoosetijski Vladikavkaz. Na drugi strani so brez zadr`kov zapisali takrat razgla{eno ime ~e~enskega glavnega mesta Dòhar Gala (poimenovano po preminulem ~e~enskem predsedniku Dòharju Dudajevu), pod njim pa je, o~itno kot zgodovinsko ime, zapisano podoma~eno rusko ime Grozni. S spre-menjenimi politi~nimi okoli{~inami in krvavo vojno pod severnimi obronki Kavkaza je to ime kaj kmalu izginilo z zemljevidov. V Geografskem atlasu za osnovno {olo je znova najve~ podoma~enih zemljepisnih imen z obmo~- ja Evrope, najbr` zato, ker je ta celina v primerjavi z drugimi bolj podrobno prikazana, pa tudi zato, ker ima podoma~evanje evropskih imen dalj{o tradicijo. [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen z obmo~- ja Azije je le malenkostno manj{e, pa tudi razlika do Afrike na tretjem mestu je manj{a kot pri drugih atlasih. Zanimivo je, da sta na naslednjih mestih Jùna in Srednja Amerika, kar kaè na zelo skromno podoma~evanje imen iz anslosaksonskega jezikovnega okolja. Zadrànost do podoma~evanja imen dokazuje tudi Antarktika, kjer je kljub razmeroma podrobnemu prikazu poslovenjenih le 7 imen. Med dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen na prvem mestu Gr~ija, kar je najbr` posledica èlje prirediteljev, da predstavijo imena, znana iz zgodovine. Sledita azijski dràvi Kitajska in Tur~ija, njima pa Rusija in Italija, zadnja tudi zaradi slovenskih imen v zamejstvu, kar potrjuje uvrstitev severne sosede Avstrije na 15. mesto. V prvi deseterici sta tudi obe veliki severnoameri{ki dràvi Zdruène dràve Amerike in Kanada. Vodilna afri{ka dràva je Egipt. Najve~, 162, je podoma~enih imen dràv (slika 28). Sledijo jim podoma~ena imena kopenskih reliefnih oblik, podmorskih reliefnih oblik, naselij in morskih hidronimov, med katerimi so le malenkostne {tevil~ne razlike. Razmeroma precej je tudi podoma~enih imen pokrajin, medtem ko so kopenski hidronimi, oto{- ke reliefne oblike, upravne enote in obalne reliefne oblike zastopane slejkoprej le simboli~no. 3.10 ATLAS SVETA 2000 Ob izteku 2. tiso~letja je iz{el Atlas sveta 2000, ki je dobil ime z èljo, da z njim opozori na novost na na{em trì{~u. Gre za prvi atlas v slovenskem jeziku, v katerem so z izjemo Antarktike vse kopni-ne na{ega planeta prikazane v enotnem, zelo podrobnem merilu 1 : 4.500.000. To seveda pomeni, da je Evropa v primerjavi z drugimi atlasi prikazana zelo na grobo, preostali svet pa bistveno bolj podrobno. Ta atlas bi se lahko imenoval tudi »Topografski atlas sveta« ali »Svetovni topografski atlas«. Tak nov pogled na svet pomeni slovo od prej prevladujo~ega evropocentrizma, za katerega je zna- ~ilno, da se je s podrobnej{imi prikazi obmo~ja Stare celine na nek na~in vsiljevalo njeno ve~vrednost. Da bi se obenem s tem novim, kozmopolitskim pogledom na svet zadostilo potrebam Slovencev po podrobnej{i predstavitvi obmo~ij, ki so za nas gospodarsko, politi~no, kulturno, turisti~no ali kako druga~e posebno pomembna, so dodani zemljevidi srednje Evrope v merilu 1 : 900.000. V tem atlasu so tudi prvi~ pravilno zapisana imena v jezikih ve~inskih narodov dràv, ki so nastala na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze. Vendar zemljepisna imena niso njegova poglavitna domena in izstopajo~a vrlina, zato je v zvezi z zapisovanjem podoma~enih tujih zemljepisnih imen v njem ve~ nerodnosti. Je pa skoraj celotna knjiga velikega formata (34 krat 26 cm) zapolnjena izklju~no z zemljevidi, ~e izvzamemo zajetno imensko kazalo s priblìno 105.000 razli~nimi zemljepisnimi imeni, ki to delo zaklju~uje. Ob nekaj res izjemnih dvostranskih satelitskih posnetkih, nujnih kazalih, kartografskih legendah in seznamu okraj- {av in kratic je dodan samo {e kraj{i seznam ob~noimenskih izrazov v tujih jezikih z okrog 650 izto~nicami. Atlas sveta 2000 je priredba dela Die Welt, Atlas International zalòbe RV Reise- und Verkehrsverlag. Je plod dolgoletnega dela skoraj stotih kartografov, geografov in drugih sodelavcev Bertelsmannovega kartografskega in{tituta. Za pripravo slovenske izdaje je poskrbelo podjetje Natek in ostali d. n. o., kar pomeni, da sta za prevod in priredbo zemljepisnih imen poskrbela Karel Natek (1952–) in Marjeta Natek (1955–). Izdala in zaloìla jo je Zalòba Mladinska knjiga; z njene strani je bil za pripravo zadolèn Marjan Kru{i~, glavni urednik pa je bil Miha Kova~. Leto po prvi izdaji je iz{el prvi, leta 2006 pa drugi ponatis. 89 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik V imeniku podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Atlasu sveta 2000 so zajeta imena z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Evropa v merilu 1 : 40.000.000; • Afrika v merilu 1 : 40.000.000; • Azija v merilu 1 : 40.000.000; • Indijski ocean v merilu 1 : 40.000.000; • Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 40.000.000; • Tihi ocean v merilu 1 : 50.000.000; • Severna in Srednja Amerika v merilu 1 : 40.000.000; • Jùna Amerika v merilu 1 : 40.000.000; • Atlantski ocean v merilu 1 : 40.000.000; • Arktika v merilu 1 : 27.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 27.000.000; • Spitsbergi – Nova zemlja v merilu 1 : 4.500.000; • Skandinavija v merilu 1 : 4.500.000; • Finska – severna Rusija v merilu 1 : 4.500.000; • Zahodna Evropa v merilu 1 : 4.500.000; • Srednja Evropa v merilu 1 : 4.500.000; • Vzhodna Evropa v merilu 1 : 4.500.000; • Povol`je – Ural v merilu 1 : 4.500.000; • Jugozahodna Evropa v merilu 1 : 4.500.000; • Jùna Evropa v merilu 1 : 4.500.000; • Jugovzhodna Evropa v merilu 1 : 4.500.000; • Kavkaz v merilu 1 : 4.500.000; • Zahodnosibirsko niàvje, severni del v merilu 1 : 4.500.000; • Srednjesibirsko vi{avje, severni del v merilu 1 : 4.500.000; • Severovzhodna Sibirija v merilu 1 : 4.500.000; • Zahodnosibirsko niàvje, jùni del v merilu 1 : 4.500.000; • Sajani – Bajkalsko jezero v merilu 1 : 4.500.000; • Zabajkalje v merilu 1 : 4.500.000; • Daljni vzhod, severni del – Kam~atka v merilu 1 : 4.500.000; • Daljni vzhod, jùni del – Sahalin v merilu 1 : 4.500.000; • Vzhodni Kazahstan v merilu 1 : 4.500.000; • Prikaspijsko niàvje – Aralsko jezero v merilu 1 : 4.500.000; • Blìnji vzhod v merilu 1 : 4.500.000; • Arabski polotok, severni del v merilu 1 : 4.500.000; • Arabski polotok, jùni del v merilu 1 : 4.500.000; • Perzijski zaliv – Iransko vi{avje v merilu 1 : 4.500.000; • Srednja Azija v merilu 1 : 4.500.000; • Pakistan – severozahodna Indija v merilu 1 : 4.500.000; • Jùna Indija – Maldivi – [rilanka v merilu 1 : 4.500.000; • Severovzhodna Indija – Banglade{ v merilu 1 : 4.500.000; • Tibet v merilu 1 : 4.500.000; • Sinkiang v merilu 1 : 4.500.000; • Mongolija v merilu 1 : 4.500.000; • Mandùrija – Koreja v merilu 1 : 4.500.000; • Japonska v merilu 1 : 4.500.000; • Severna Kitajska v merilu 1 : 4.500.000; • Jùna Kitajska v merilu 1 : 4.500.000; 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Tajska – Kambodà v merilu 1 : 4.500.000; • Filipini v merilu 1 : 4.500.000; • Malezija – Sumatra v merilu 1 : 4.500.000; • Borneo – Sulawesi v merilu 1 : 4.500.000; • Moluki – Zahodni Irian v merilu 1 : 4.500.000; • Java – Mali Sundski otoki v merilu 1 : 4.500.000; • Severozahodna Avstralija v merilu 1 : 4.500.000; • Severovzhodna Avstralija v merilu 1 : 4.500.000; • Jugozahodna Avstralija v merilu 1 : 4.500.000; • Vzhodna Avstralija v merilu 1 : 4.500.000; • Jugovzhodna Avstralija – Tasmanija v merilu 1 : 4.500.000; • Nova Zelandija v merilu 1 : 4.500.000; • Papua Nova Gvineja v merilu 1 : 4.500.000; • Salomonovi otoki – Vanuatu – Fidì – Samoa – Tonga v merilu 1 : 4.500.000; • Maroko – Kanarski otoki v merilu 1 : 4.500.000; • Alìrija – Tunizija v merilu 1 : 4.500.000; • Libija v merilu 1 : 4.500.000; • Egipt v merilu 1 : 4.500.000; • Mavretanija – severni Mali v merilu 1 : 4.500.000; • Niger – ^ad v merilu 1 : 4.500.000; • Severni Sudan – Eritreja v merilu 1 : 4.500.000; • Zgornja Gvineja v merilu 1 : 4.500.000 z izseki Kapverdski otoki, Ascension in Sveta Helena v istem merilu; • Gana – Togo – Benin – Nigerija – Kamerun v merilu 1 : 4.500.000; • Srednjeafri{ka republika – jùni Sudan v merilu 1 : 4.500.000; • Etiopija – Somalija v merilu 1 : 4.500.000; • Spodnja Gvineja v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom São Tomé in Príncipe v istem merilu; • Vzhodna Afrika, severni del v merilu 1 : 4.500.000; • Vzhodna Afrika, jùni del v merilu 1 : 4.500.000; • Angola – severna Namibija v merilu 1 : 4.500.000; • Zambija – Zimbabve – Mozambik v merilu 1 : 4.500.000; • Jùna Afrika v merilu 1 : 4.500.000; • Madagaskar – Komori v merilu 1 : 4.500.000; • Sej{eli – Mauritius – Réunion v merilu 1 : 4.500.000; • Etiopija – Somalija v merilu 1 : 4.500.000; • Aljaska v merilu 1 : 4.500.000; • Aleuti v merilu 1 : 4.500.000; • Kanada: arkti~ni arhipelag v merilu 1 : 4.500.000; • Grenlandija, severni del v merilu 1 : 4.500.000; • Grenlandija, jùni del v merilu 1 : 4.500.000; • Kanada: Barren Grounds v merilu 1 : 4.500.000; • Kanada: Britanska Kolumbija, Alberta, Saskatchewan v merilu 1 : 4.500.000; • Kanada: Manitoba, Ontario v merilu 1 : 4.500.000; • Kanada: Labrador v merilu 1 : 4.500.000; • Kanada: atlantske province v merilu 1 : 4.500.000; • ZDA, zahodni del v merilu 1 : 4.500.000; • ZDA, severni del Osrednjega niàvja v merilu 1 : 4.500.000; • ZDA, jùni del Osrednjega niàvja v merilu 1 : 4.500.000; • ZDA, severovzhodni del in Velika jezera v merilu 1 : 4.500.000; • ZDA, jugovzhodni del v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom Havaji v istem merilu; 91 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Mehika, severni del v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom Islas Revilla Gigedo v istem merilu; • Mehika, jùni del – Medmorska Amerika v merilu 1 : 4.500.000; • Veliki Antili v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom Bermudi v istem merilu; • Mali Antili v merilu 1 : 4.500.000; • Kolumbija – Venezuela v merilu 1 : 4.500.000; • Gvajana – Surinam– severna Brazilija v merilu 1 : 4.500.000; • Ekvador – Peru v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom oto~je Galápagos v istem merilu; • Amazonsko niàvje v merilu 1 : 4.500.000; • Brazilija, severovzhodni del v merilu 1 : 4.500.000; • Bolivija – Pantanal v merilu 1 : 4.500.000; • Brazilija, jugovzhodni del v merilu 1 : 4.500.000; • Brazilija, jùni del – Urugvaj v merilu 1 : 4.500.000; • Argentina in ^ile, severni del v merilu 1 : 4.500.000; • Argentina in ^ile, srednji del v merilu 1 : 4.500.000 z izsekoma Falklandski otoki in Jùna Georgija v istem merilu; • Argentina in ^ile, jùni del v merilu 1 : 4.500.000; • Nem~ija: Porurje, Sauerland, Hessensko hribovje v merilu 1 : 900.000; • Nem~ija: Nem{ko skrilasto gorstvo – Luksemburg v merilu 1 : 900.000; • Nem~ija: Turingija, Sa{ka, Frankovska – zahodna ^e{ka v merilu 1 : 900.000; • Francija: Alzacija, Lorena – Nem~ija: Baden-Württemberg, Bavarska v merilu 1 : 900.000; • Avstrija v merilu 1 : 900.000; • Madàrska v merilu 1 : 900.000; • [vica v merilu 1 : 900.000; • Italija, severni del v merilu 1 : 900.000; • Slovenija in sosednje deèle v merilu 1 : 900.000; • Hrva{ka, jùni del – Bosna in Hercegovina, zahodni del v merilu 1 : 900.000; • Hrva{ka, vzhodni del v merilu 1 : 900.000. Kljub velikemu {tevilu zemljevidov je na njih le 1273 razli~nih podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Slovenski zalònik je namre~ zaradi var~nosti vnaprej dolo~il {tevilo zapisov podoma~enih zemljepisnih imen (treba je upo{tevati, da se nekatera imena pojavljajo na ve~ zemljevidih), kajti vsak tovrstni poseg nad dogovorjenim {tevilom naj bi pomenil dodatne stro{ke. To je redaktorja prisililo k skrajno racionalnemu ravnanju, ker pa sta se zavedala, da je bogastvo slovenskih imen za tuje geografske pojave in topografske objekte bistveno zajetnej{e od postavljenih normativov, sta nekatera podoma~ena tuja zemljepisna imena dodala tako, da so zapisana samo v imenskem kazalu, na primer Abidàn za Abidjan, Akaba za Al 'Aqabah, Akra za Accra, Albertovo jezero za Lake Albert/Lac Mobuto Sese Seko/Albert Nyanza, Alja{ko gorovje za Alaska Range, Alzacija za Alsace, celo Amazonka za Rio Amazonas/Solimóes, Anapurna za Annapurna, Andaluzija za Andalucía, Angelov slap za Salto del Angel, Antarkti~ni polotok za Antarctic Peninsula, Antiatlas za Anti-Atlas, Antilibanon za Jabal Lubna–n Ash Sharqi•–, Apeninski polotok za Penisola Italiana, ~e navedemo samo del imen, ki se za~nejo s ~rko a. Na ta na~in so dodatno vklju~ena 503 zemljepisna imena. Nekatera med njimi so le v naslovu zemljevidov in niso zapisana ne na zemljevidih ne v imenskem kazalu, na primer Antili in Lorena. V Atlasu sveta 2000 je skupaj torej le 1776 podoma~enih tujih zemljepisnih imen, kar ga glede doma~enja uvr{~a med vzdr`ne atlase. Vsa imena v imenskem kazalu so najprej opremljena z grafi~nim znakom, ki ponazarja njihov pomenski tip, sledi kratica, s katero je ozna~ena dràva, kjer je poimenovani pojav, nato pa {e njegova lokacija z navedbama strani, kjer je ustrezni zemljevid, ter ~rkovno-{tevil~ne oznake kvadranta. Slika 29: V Atlasu sveta 2000 so pregledni zemljevidi delov celin prikazani v barvni tehniki; stopnja doma~enja zemljepisnih imen je razmeroma velika. P 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 93 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Atlas je izdelan s kombinacijo ra~unalni{ke digitalne in klasi~ne analogne kartografije. ^e izvzamemo satelitske posnetke in zdruìmo sorodne zemljevide v merilih 1 : 4.500.000 ter 1 : 900.000, lahko ugotovimo, da ga sestavljata dva glavna tipa zemljevidov. Prvi tip predtavljajo uvodni zemljevidi delov sveta v merilu 1 : 40.000.000, ki prikazujejo velike reliefne oblike ter razporeditev oceanov in celin. Barvne ploskve na kopnem ponazarjajo velike rastlinske pasove na Zemlji. Modrovijoli~asta in rumenorde~a barva na primer predstavljata mrzle oziroma vro~e pu{~ave, odtenki zelene pomenijo razli~ne vrste rastlinstva. Kopenske reliefne oblike so prikazane s sen~enjem. Podmorski relief je prikazan z razli~nimi odtenki modre barve, ki ponazarjajo globinske pasove. Drugi tip zemljevidov predstavljajo prikazi v ve~jih merilih. Izoblikovanost povr{ja je prikazana z rastr-skim sen~enjem, ob njej pa so z barvnimi odtenki ponazorjeni tudi podnebni in rastlinski pasovi. Podmorski relief je predstavljen z globinskimi pasovi v modrih odtenkih, pri ~emer njihova sti~i{~a niso poudarjena s ~rtami, tako kot na zemljevidih sveta. Tipografija je raznovrstna, zelo sistemati~na in dobro razloèna v uvodnih legendah. Tipi ~rk med svetovnimi in regionalnimi zemljevidi se malenkostno razlikujejo. Uporabljena so vsa diakriti~na in naglasna znamenja, zapisane so najrazli~nej{e latini~ne ~rke. Imena iz arabskih pisav so pre~rkovana po vsaj treh latinizacijskih klju~ih, imena iz cirili~nih pisav pa skladno s sodobnimi pre~rkovalnimi pravili. Samo ukrajinska imena so v zadnjem ~asu zaradi prehoda na nov latinizacijski klju~ zapisana druga- ~e, vendar so, tak{na kot so v Atlasu sveta 2000, blìje slovanskemu uporabniku, saj se {e uporabljajo {umevci. Tudi kitajska in japonska imena so pre~rkovana po zdaj è dobro uveljavljenih pinjinu in Hepburnovem sistemu. Zdaj pa k bistveni zadregi, za katero je prav tako zaradi var~evanja »poskrbel« slovenski zalònik. Imena kopenskih in morskih hidronimov so namre~ v originalni razli~ici zemljevidov zapisana v sporo- ~ilno bolj primerni modri barvi, ko pa se jih je podoma~ilo, so zaradi zapisovanja na isti kartografski sloj tako kot druga imena postala obarvana ~rno. ^e to na zemljevidih delov sveta {e ni preve~ opazno in mote~e, je povsem druga~e na regionalnih zemljevidih, kjer so poslovenjeni hidronimi zapisani v ~rni, hidronimi v izvirni obliki pa v modri barvi. S tem prihaja do nerazumljivega prepletanja zapisov dveh vrst, dejansko stanje pa se zaradi tega ne ujema z razlago tipografije v legendi. Vendar ima ta huda pomanjkljivost tudi svojo svetlo plat: zaradi ~rno zapisanih imen v oklepajih ob modro zapisanih originalnih oblikah imen so podoma~ena vodna imena làje opazna. Sicer pa se stopnja doma~enja ter na~in zapisovanja podoma~enih in drugih ve~jezi~nih imen med obema tipoma zemljevidov precej razlikujeta. Na zemljevidih delov sveta je velik del imen podoma~en, tako na kopnem kot na morju, v celoti pa so poslovenjena vsa imena podmorskih reliefnih oblik. Vsa imena so zapisana enojezi~no, torej v podoma~eni ali v izvirni obliki. V oklepaju sta zapisani samo imeni indijskih mest Bombay in Madras, kar naj bi pomenilo, da sta se pred kratkim preimenovali v Mumbai in Chennai. Imena velikih reliefnih in pokrajinskih enot, ki segajo ~ez ozemlja ve~ dràv, so podoma- ~ena, kar velja tudi za glavnino manj razsènih pojavov. Na Antarktiki so podoma~ena le zemljepisna imena najve~jih pokrajin. Na regionalnih zemljevidih je stopnja doma~enja bistveno manj{a in na nekaterih med njimi se pojavi komaj kak{no podoma~eno tuje zemljepisno ime. Podoma~ena imena naselij in rek so zapisana dvojezi~no, pri ~emer so pri mestih najprej z nekoliko ve~jimi ~rkami zapisana imena v izvirni obliki, v oklepajih pod, ob ali celo nad njimi pa {e v podoma~eni obliki. Slovenska imena rek so zapisana v oklepajih z enako velikimi ~rkami, a so dodana zelo na redko; {e sre~a, da so zapisana v ~rni barvi. Sicer so ve~jezi~na imena geografskih pojavov na~eloma zapisana v jezikih vseh dràv oziroma obmo~ij, kjer se dolo~en pojav razprostira. Na ta na~in se lepo vidi spreminjanje izvirnih oblik imen velikih rek, prav tako prostranih gorskih verig. Izjema so le nekatere najve~je med njimi, zapisane izklju~no v sloven{- ~ini, na primer Himalaja, Transhimalaja, Hinduku{. Vsa druga podoma~ena imena so tudi na regionalnih zemljevidih praviloma zapisana samo v sloven{~ini: imena morij, podmorskih reliefnih oblik, dràv, otokov … @al izvedba tega na~ela ni povsem dosledna, saj je na primer samo na zemljevidu Jùna Evropa mogo~e najti v oklepajih zapise Kretsko morje za zapisom Kritiko Pelagos (vendar na drugi strani samo 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Slika 30: Na razmeroma monotonih regionalnih zemljevidih se prepletajo medsebojno tèko lo~ljivi zapisi izvirnih in podoma~enih zemljepisnih imen. ^rno morje, Egejsko morje, Ligursko morje, Tirensko morje, a tudi samo Marmara Denizi in Thrakiko Pelagos, Marmarsko morje in Trakijsko morje torej, ki sploh nista podoma~ena), Krf za zapisom Kérkira (vendar Korzika, Kreta, Kikladi, Sardinija, Sicilija, Sporadi) in Otrantska vrata za zapisom Canale d'Ótranto, ki pa je tudi edino podoma~eno ime preliva na zemljevidu, ~eprav so na njem med drugimi prikazani tudi Bospor, Dardanele, Korzi{ki preliv, Mesinski preliv in Sicilski preliv. Redaktorja {e vedno vztrajata pri uporabi ob~noimenskega izraza zemlja namesto deèla, na primer Ellsworthova zemlja, Enderbyjeva zemlja, Zemlja kralja Kristijana X., Zemlja kraljice Marije, Zemlja kraljice Maud, Zemlja Viljema II. Zna~ilno zanju je tudi navajanje ob~noimenskih sestavin v obliki tujk, na primer Abisalna ravnina Demerara za Demerara Abyssal Plain, Abisalna ravnina Hatteras za Hatteras Abyssal Plain, Argentinska abisalna ravnina za Argentine Abyssal Plain, Bellingshausenova abisalna ravnina za Bellingshausen Abyssal Plain, Biskajska abisalna ravnina za Vizcaya Abyssal Plain (nekateri abisalno ravnino bolj korenito poslovenimo v globokomorsko ravnino), Agulha{ki plato za Agulhas Plateau, Blakov plato za Blake Plateau, Campbellov plato za Campbell Plateau, Falklandski plato za Falkland Plateau, Kapverdski plato za Cape Verde Terrace, Plato Bounty za Bounty Plateau, Plato Challenger za Challenger Plateau (nekateri izraz plato zapi{emo kot planota), Amazonski {elf za Amazon Shelf, Arafurski {elf za Arafura Shelf, Ferski {elf za Faeroe Shelf, Keltski {elf za Celtic Shelf (nekateri 95 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik {elf poslovenimo v celinska polica), Ameryjev ledeni {elf za Amery Ice Shelf, Filchnerjev ledeni {elf za Filchner Ice Shelf, Rossov ledeni {elf za Ross Ice Shelf, Shackletonov ledeni {elf za Shackleton Ice Shelf (nekateri izraz ledeni {elf poslovenimo v ledena polica). Zanimivo je, da se pojavi celo osamljen primer seznamne stave, vendar gre pri zapisu Abrolhos Plitvina (angle{ko Abrolhos Bank) o~itno za napa~en zapis predvidene podoma~itve Plitvina Abrolhos. Pojavljajo se tudi razli~na podoma~ena imena za isti geografski pojav, vendar je v ve~ini primerov tovrstna raba imen povsem umestna. Lahko gre za kraj{e oblike in podrobnej{o obliko imena z ob~- noimensko sestavino v vlogi dodatnega pojasnila, na primer Avtonomna pokrajina Sinkiang in Sinkiang, Havajski otoki in Havaji, Indokina in Indokitajski polotok, Namib in Pu{~ava Namib, Rusija in Ruska federacija. Razmeroma pogoste so alonimske razli~ice podoma~enih imen, na primer Afri{ki rog in Somalijski polotok, Burma in Mjanmar, Casablanca in Dar el Beida (originalno Ad-Da–r-al Bayda), Centralna Azija, Notranja Azija in Srednja Azija, Dnepropetrovsk in Jekaterinoslav (v ~asu nastanka atlasa se je nekaj ~asa mislilo, da je to ukrajinsko mesto ob Dnepru znova prevzelo nekdanje ime), Galilejsko jezero, Genazara{ko jezero in Tiberijsko jezero, Holandija in Nizozemska, Iberoamerika in Latinska Amerika, Iberski polotok in Pirenejski polotok, Izrael in Sveta deèla, Jakutija in Republika Saha, Malabarska obala in Poprova obala, Moluki in Di{avni otoki, Pacifik in Tihi ocean, Polotok Jamal in Samojedski polotok, Velika Britanija, Zdruèno kraljestvo ter Zdruèno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Brez napak seveda ne gre. Tako se na primer pojavijo dvojnice Macao in Makao, Maldivi in Male-divi (ta le v imenskem kazalu), Nemen in Njemen, Severno ledeno morje in Severno polarno morje, Severnozahodnopacifi{ka kotlina in Severozahodnopacifi{ka kotlina. Samo v imenskem kazalu se pojavijo napa~no zapisana imena nekaterih krajev v zamejstvu: Vellach Bela namesto Bela ali Vellach, Dijek{e namesto Djek{e, Pliperk namesto Pliberk, Pròca namesto Podròca, Pu{ia vas namesto Pu{ja vas in Rabelje namesto Rabelj. V imenskem kazalu je zapisano tudi ime Dùngarska vrata za Alataw Shan-kou/@on¸gar k¸ak¸pasy/Dùngarskie vorota, prelaz na kitajsko-kazahstanski meji, ki ima kot eno redkih 450 400 350 300 250 200 vilo podoma~enih imen 150 {te 100 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 31: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Atlasu sveta 2000. 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 imen na zemljevidu napa~en, bolje re~eno nespremenjen zapis Dzungarian Gate, prevzet iz angle{ke predloge. V Atlasu sveta 2000 je najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen z obmo~ja Evrope, kar je zaradi zalòbenega omejevanja {tevila eksonimov razumljivo; làje se je namre~ odre~i manj znanim podoma~itvam kot bolj uveljavljenim. Le nekaj manj podoma~enih imen je z obmo~ja Azije, pol manj kot teh pa z obmo~ja Afrike. Vse druge celine so zelo skromno zastopane. Najve~ podoma~enih imen je na obmo~ju Rusije, najve~je svetovne dràve. Zaradi prikaza Slovenije na zemljevidu z razmeroma podrobnim merilom 1 : 900.000, je v imeniku podoma~enih imen tudi precej slovenskih imen krajev, rek, gora in drugih pojavov iz zamejstva, kar se vidi v tem, da se med dràvami s podoma~enimi imeni na drugem in tretjem mestu zvrstita Avstrija in Italija. Sledi Kitajska, za njo pa Zdruène dràve Amerike. Le eno podoma~eno ime manj je z obmo~ja Francije, za njo pa je Egipt, najvi{je uvr{~ena afri{ka dràva z mnogimi podoma~enimi zgodovinskimi imeni. Na lestvici prvih dvajsetih dràv sta med afri{kimi dràvami {e Maroko in Sudan, med evropskimi {e Gr~ija, Nem- ~ija, Ukrajina, Zdruèno kraljestvo, Poljska in [panija, med azijskimi pa Indija, Tur~ija, Kazahstan, Izrael in Iran. Na njej sta {e Kanada in Avsatralija. Najve~ je podoma~enih imen naselij (385; slika 31). Sledijo jim imena podmorskih reliefnih oblik (281), dale~ za njimi pa so imena dràv (176), upravnih enot, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, naravnih pokrajin in kopenskih hidronimov; {tevilo podoma~enih imen v vsaki od navedenih kategorij je med 119 in 169. [tevil~no omembe vredne kategorije so {e obalna reliefna oblika, zgodovinsko naselje in zgodovinska upravna enota. 3.11 DRU@INSKI ATLAS SVETA Prvi povsem nov atlas sveta v 3. tiso~letju je bil Druìnski atlas sveta, priredba DK Reference Atlas of the World britanske zalòbe Dorling Kinsdersley Book. Je tudi prvi povsem digitalni atlas sveta v slovenskem jeziku in med vsemi slovenskimi splo{nimi svetovnimi atlasi {e najbolj »geografski«, torej pokrajinsko najbolj vseobseèn. Slovensko priredbo je izdala zalòba Slovenska knjiga. Strokovno jo je pripravil Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Urednika sta bila Mauro Hrvatin (1962–) in Drago Perko (1961–), za priredbo podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je poskrbel Drago Kladnik, ki je vsa imena s posebnim ra~unalni{kim programom tudi lastnoro~no vnesel na zemljevide. S strani zalòbe je dela usklajeval in nadzoroval glavni urednik Martin @nidar{i~. Atlas je bil ponatisnjen è leto po prvi izdaji, leta 2004 pa je doìvel {e drugi ponatis. Druìnski atlas sveta je knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm), ki jo sestavlja okrog 200 splo- {nih oziroma topografskih zemljevidov, okrog 450 tematskih zemljevidov, okrog 200 trirazsènostnih prikazov povr{ja, skoraj 800 fotografij ter okrog 150 grafov in prerezov. Pogled je usmerjen od zunaj navznoter, torej od obravnave vesolja prek celotnega planeta k obravnavi posameznih celin in njihovih delov, s tem, da je Slovenija (razmeroma na kratko) obravnavana za pregledom celega sveta. Razporeditev vsebine je tipi~no angloameri{ka, najprej obe Ameriki, nato Afrika, Evropa, Azija, Avstralija z Oceanijo ter na koncu {e Antarktika in Arktika. Tak{no zaporedje mnogim uporabnikom povzro~a teàve pri iskanju, vendar si je na sre~o mogo~e pomagati s posebnim zemljevidom s prikazom strani, kjer so zemljevidi dolo~enih obmo~ij, pa tudi z nazornim pregledom vsebine. Celoten planet je obravnavam po razmeroma klasi~ni geografski shemi: naravnogeografska ponazoritev, zgradba Zemlje, dejavniki oblikovanja povr{ja, oceani z gibanji morske vode, podnebje, rastlinstvo in ìvalstvo, prebivalstvo in naselja, gospodarstvo, politi~na razdelitev in meddràvni spori. Vsaka celina (razen Antarktike in deloma Avstralije z Oceanijo) je najprej prikazana s fizi~nim zemljevidom kot delom Zemljine oble in manj{im zemljevidom z lokacijo ter navedbo skrajnih to~k in podnebnih skrajnosti. Sledijo topografski zemljevid celine in zatem tematski prikazi njenih podnebnih tipov, vrst pokrajin, prometnega omrèja, politi~ne razdelitve, jezikovnih skupin, gostote prebivalstva, industrije in rudarstva, ìvljenjske ravni, stanja okolja, naravnih virov ter rabe tal in kmetijstva. Za vsako geografsko 97 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik zaokroèno obmo~je, ki ga sestavljajo bodisi posamezne dràve, bodisi skupine dràv ali pa znotraj nekaterih velikih dràv skupine upravnih enot, so poleg osrednjega topografskega zemljevida prikazani {e trirazsènostni reliefni zemljevid, pa tudi tematska zemljevida industrije, rudarstva in infrastrukture ter prevladujo~e rabe tal in glavnih kmetijskih panog. Posamezni regionalni zemljevidi obsegajo le obravnavano obmo~je in se kon~ujejo na dràvnih ali administrativnih mejah, tako da so obmo~ja onstran njih prikazana na sosednjih zemljevidih. Za zemljevidi je dodatek s kraj{imi sestavki, kot so Atlasi, kartografija in geografija, Geografski slovar~ek s kratkimi razlagami pomena okrog 170 zemljepisnih izrazov, Dràve sveta s temeljnimi statisti~nimi podatki posameznih dràv, Geografske primerjave z nekaj bistvenimi preglednicami in Tuja geografska imena s preglednim pojasnjevalnim besedilom in seznamom dobrih 800 ob~noimenskih izrazov v razli~nih jezikih. Sledi razmeroma zajetno imensko kazalo z okrog 75.000 razli~nimi zemljepisnimi imeni. V njem so za {tevilna imena zapisani njihovi eksonimi in stara imena, za v sloven{~ino podoma~ena tuja zemljepisna imena pa njihova originalna imena, na primer za Aachen nizozemsko Aken, francosko Aix-la-Chapelle ter stari imeni Aquae Grani in Aquisgranum, za Ljubljano nem{ko Laibach, italijansko Lubiana ter stari imeni Aemona in Emona, za @enevsko jezero francosko Lac de Genève, Lac Léman ali Le Léman in nem{ko Genfer See. Zapisu imena (razen za naselja) sledi opisna ali simbolna oznaka njegovega pomenskega tipa, nato (pri ve~jih dràvah) navedba zvezne dràve oziroma druge ustrezne upravne enote, kjer je pojav, zatem s kraticami za strani neba in navedbo dràve lega znotraj dolo~e-ne dràve, na koncu pa so dodane {e natan~ne koordinate poimenovanega pojava s {tevil~no, do minute natan~no navedbo zemljepisne {irine in zemljepisne dolìne. Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Druìnskem atlasu sveta je nastal z zajemom ustreznih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Svet: narava v merilu 1 : 60.000.000; • Zgradba Zemlje; • Oceani; • Svet: drùba v merilu 1 : 66.000.000; • Dràve in meje; • Severna Amerika; • Severna Amerika: narava v merilu 1 : 38.000.000; • Severna Amerika: drùba v merilu 1 : 28.800.000 z izsekom Havajev v merilu 1 : 12.000.000; • Kanada: zahod v merilu 1 : 7.500.000; • Kanada: vzhod v merilu 1 : 7.000.000; • Kanada: jugovzhod v merilu 1 : 3.000.000; • Kanada v merilu 1 : 9.250.000; • Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 8.750.000; • ZDA: severovzhod v merilu 1 : 2.750.000; • ZDA: vzhod v merilu 1 : 3.000.000; • ZDA: jugovzhod v merilu 1 : 3.500.000; • ZDA: jug v merilu 1 : 3.250.000; • ZDA: osredje v merilu 1 : 3.000.000; • ZDA: sever v merilu 1 : 3.250.000; • ZDA: Prijezerje v merilu 1 : 3.750.000; • ZDA: severozahod v merilu 1 : 3.750.000; • ZDA: zahod v merilu 1 : 3.000.000; • ZDA: jugozahod v merilu 1 : 3.500.000; • ZDA: Havaji v merilu 1 : 3.500.000; • ZDA: Aljaska v merilu 1 : 8.000.000; • Mehika v merilu 1 : 6.250.000; 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Srednja Amerika v merilu 1 : 4.000.000; • Karibi v merilu 1 : 5.500.000 z izseki Portorika v merilu 1 : 2.500.000, Guadeloupa v merilu 1 : 2.500.000, Jamajke v merilu 1 : 2.500.000, Dominike v merilu 1 : 2.000.000, Martinika v merilu 1 : 2.500.000, Svete Lucije v merilu 1 : 2.000.000, Barbadosa v merilu 1 : 2.000.000, Svetega Vincenca v merilu 1 : 2.000.000, Grenade v merilu 1 : 2.000.000 in Trinidada v merilu 1 : 2.500.000; • Jùna Amerika; • Jùna Amerika: narava v merilu 1 : 27.500.000; • Jùna Amerika: drùba v merilu 1 : 21.500.000; • Jùna Amerika: sever v merilu 1 : 6.500.000; • Jùna Amerika: zahod v merilu 1 : 7.750.000; • Brazilija v merilu 1 : 12.750.000; • Jùna Amerika: vzhod v merilu 1 : 6.250.000; • Jùna Amerika: jug v merilu 1 : 8.750.000; • Atlantski ocean v merilu 1 : 43.000.000 z izseki Azorov v merilu 1 : 6.500.000, Madeire v merilu 1 : 2.250.000, Kanarskih otokov v merilu 1 : 6.500.000, Bermudov v merilu 1 : 500.000, Ascensiona v merilu 1 : 750.000, Falklandov v merilu 1 : 3.000.000, Svete Helene v merilu 1 : 750.000 in Tristana da Cunhe v merilu 1 : 750.000; • Afrika; • Afrika: narava v merilu 1 : 36.000.000; • Afrika: drùba v merilu 1 : 27.500.000; • Afrika: sever v merilu 1 : 11.000.000; • Afrika: zahod v merilu 1 : 9.000.000 z izsekom Zelenortskih otokov v istem merilu; • Afrika: osredje v merilu 1 : 9.500.000; • Afrika: vzhod v merilu 1 : 9.500.000; • Afrika: jug v merilu 1 : 9.500.000; • Evropa; • Evropa: narava v merilu 1 : 23.000.000; • Evropa: drùba v merilu 1 : 15.500.000; • Skandinavija v merilu 1 : 5.000.000 z izsekoma Islandije v istem merilu in Svalbarda v merilu 1 : 8.000.000; • Skandinavija: jug v merilu 1 : 2.900.000 z izsekom Ferskih otokov v istem merilu; • Britansko oto~je v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Kanalskih otokov v istem merilu; • Beneluks v merilu 1 : 1.000.000; • Nem~ija v merilu 1 : 2.250.000; • Francija v merilu 1 : 2.750.000 z izsekom Korzike v istem merilu; • Pirenejski polotok v merilu 1 : 2.750.000; • Apeninski polotok v merilu 1 : 2.500.000; • Alpske deèle v merilu 1 : 1.750.000; • Evropa: osredje v merilu 1 : 2.500.000; • Evropa: jugovzhod v merilu 1 : 2.500.000; • Evropa: Bolgarija in Gr~ija v merilu 1 : 2.500.000; • Romunija, Moldavija in Ukrajina v merilu 1 : 3.250.000; • Baltske dràve in Belorusija v merilu 1 : 2.500.000; • Sredozemlje v merilu 1 : 7.500.000 s izsekoma Cipra v merilu 1 : 2.000.000 in Malte v merilu 1 : 900.000; • Rusija v merilu 1 : 13.800.000; • Rusija: severozahod v merilu 1 : 5.500.000; • Rusija: jugozahod v merilu 1 : 5.500.000; • Azija; • Azija: drùba v merilu 1 : 32.000.000; • Azija: narava v merilu 1 : 30.000.000; 99 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Tur~ija in Zakavkazje v merilu 1 : 4.000.000; • Blìnji vzhod v merilu 1 : 3.250.000; • Arabski polotok v merilu 1 : 7.500.000; • Iran in zalivske dràve v merilu 1 : 5.500.000; • Kazahstan v merilu 1 : 6.250.000; • Azija: osredje v merilu 1 : 4.250.000; • Afganistan in Pakistan v merilu 1 : 4.500.000; • Azija: jug v merilu 1 : 10.000.000; • Himalajske dràve in Indija: sever v merilu 1 : 5.750.000; • [rilanka in Indija: jug v merilu 1 : 6.250.000; • Azija: vzhod v merilu 1 : 12.500.000; • Kitajska: zahod v merilu 1 : 7.000.000; • Kitajska: vzhod v merilu 1 : 7.750.000; • Mongolija, Koreja in Kitajska: severovzhod v merilu 1 : 7.000.000; • Japonska v merilu 1 : 3.000.000 z izseki oto~ja Ryukyu v merilu 1 : 3.250.000, oto~ja Sakishima v merilu 1 : 3.250.000 ter oto~ij Izu in Ogasawara v merilu 1 : 12.250.000; • Azija: oto{ki jugovzhod v merilu 1 : 6.250.000; • Azija: kopenski jugovzhod in Filipini v merilu 1 : 7.750.000; • Indijski ocean v merilu 1 : 42.000.000 z izseki Madagaskarja v merilu 1 : 11.000.000, Komorov v merilu 1 : 4.500.000, Sej{elov v merilu 1 : 2.000.000, Réuniona v merilu 1 : 2.000.000 in Mavricija v merilu 1 : 2.000.000: • Avstralija in Oceanija; • Avstralija in Oceanija : drùba v merilu 1 : 32.000.000; • Avstralija v merilu 1 : 10.500.000; • Avstralija: jugovzhod v merilu 1 : 5.500.000; • Nova Zelandija v merilu 1 : 2.750.000; • Papua Nova Gvineja in Salomonovi otoki v merilu 1 : 5.500.000; • Mikronezija z izseki Palaua v merilu 1 : 6.000.000, otoka Babeldaob v merilu 1 : 750.000, otoka Saipan v merilu 1 : 750.000, Severnih Marianskih otokov v merilu 1 : 5.000.000, Gvama v merilu 1 : 825.000; otoka Yap v merilu 1 : 825.000, dràve Mikronezije v merilu 1 : 8.000.000, Marshallovih otokov v merilu 1 : 6.500.000, atola Majuru v merilu 1 : 1.000.000, Nauruja v merilu 1 : 200.000, otoka Pohnpei v merilu 1 : 650.000, oto~ja Chuuk v merilu 1 : 1.500.000, Wakeovega otoka v merilu 1 : 250.000 in otoka Kosrae v merilu 1 : 500.000; • Melanezija z izseki Nove Kaledonije; Vanuatuja in Fidìja, vseh v merilu 1 : 6.000.000; • Tihi ocean v merilu 1 : 50.000.000 z izseki Zahodne Samoe v merilu 1 : 3.000.000; Tonge v merilu 1 : 6.000.000 in otoka Tongatapu v merilu 1 : 1.000.000; • Polinezija z izseki atola Tarawa v merilu 1 : 1.000.000, atola Funafuti v merilu 1 : 500.000, Tuvaluja v merilu 1 : 6.000.000, Tokelauja v merilu 1 : 2.000.000, oto~ja Futuna v merilu 1 : 1.000.000, oto~ja Wallis v merilu 1 : 1.000.000, Niueja v merilu 1 : 1.000.000, Rarotonge v merilu 1 : 325.000, Cooko-vih otokih v merilu 1 : 20.000.000, Kiribatija v merilu 1 : 20.000.000, Kiritimatija oziroma Boì~nega otoka v merilu 1 : 1.175.000, Tahitija v merilu 1 : 1.000.000, Francoske Polinezije v merilu 1 : 14.500.000, upravne enote Pitcairn v merilu 1 : 10.000.000, otoka Pitcairn v merilu 1 : 125.000 in Velikono~nega otoka v merilu 1 : 500.000; • Antarktika v merilu 1 : 14.500.000; • Arktika v merilu 1 : 21.000.000. Slika 32: V Druìnskem atlasu sveta je na obmo~ju Antarktike podoma~ena ve~ina zemljepisnih imen. P 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 101 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ^e zanemarimo trirazsènostne in tematske zemljevide, preostanejo {tirje glavni tipi zemljevidov. Prvi tip predstavljajo prikazi celin kot delov Zemljine oble, na katerih kombinacije barv in sen~enja ponazarjajo naravnopokrajinske zna~ilnosti in izoblikovanost povr{ja. Podmorski relief je ponazorjen s kombinacijo modrih odtenkov in sen~enja. Na teh zemljevidih so tako kot na naravnih zemljevidih celin prikazane litosferske ali tektonske plo{~e. Kopenski hidronimi so ponazorjeni s svetlomodro barvo, vendar so reke slabo vidne. @al so imena hidronimov zapisana z manj pregledno ~rno barvo. Stopnja doma~enja zemljepisnih imen je velika, a so podoma~ena le tista, ki imajo tradicijo podoma~evanja ali njihovo podoma~itev nare-kujejo sistemske re{itve. Vsa imena so zapisana enojezi~no, bodisi v izvirni bodisi v podoma~eni obliki. Opisanim so precej podobni naravni zemljevidi celin, a je na njih s kombinacijo zelenkastih, rjavkastih in sivkastih barvnih odtenkov ter sen~enja prikazana hipsografska razgibanost povr{ja, morja in oceani pa so samo nakazani s svetlomodro obrobo kopnin. V enaki svetlomodri barvi so tudi jezera, reke pa so temnej{e modre barve in zato dobro opazne. Na zemljevidih so ozna~ena glavna naravno-pokrajinska obmo~ja, ki so na istih straneh predstavljena s kraj{imi opisi in zna~ilnimi fotografijami. Na~in zapisovanja imen je identi~en kot pri prej{njem tipu zemljevidov, le da je njihova gostota precej manj{a. Tretji tip sestavljajo politi~ni zemljevidi celin, na katerih so z barvnimi ploskvami ponazorjene posamezne dràve; pri najve~jih dràvah Kanadi, Zdruènih dràvah Amerike, Braziliji in Avstraliji je z odtenki osnovnih barv prikazana {e njihova podrobnej{a upravnopoliti~na ~lenitev. Sen~enje v podlagi ponazarja plasti~nost reliefa. Morja in kopenski hidronimi so prikazani tako kot na naravnih zemljevidih. Na~in zapisovanja zemljepisnih imen je tak kot pri prej{njih dveh tipih, gostota imen je zaradi prikaza pomembnej{ih naselij precej ve~ja, a v bistvu {e zmeraj skromna. Najve~ zemljevidov spada v ~etrti tip, ki ga sestavljajo topografski prikazi delov celin oziroma posameznih dràv. Na njih je tako kot na naravnih zemljevidih celin prikazana izoblikovanost povr{ja, enako so ponazorjena tudi morja in reke, medtem ko so jezera nekoliko temnej{e modre barve. Gostota imen je ponekod velika, stopnja doma~enja pa bistveno manj{a kot pri predhodnih tipih. Na teh zemljevidih so podoma~ena imena naselij in rek zapisana dvojezi~no, pri dalj{ih rekah, ki so zarisane prek ve~ prikazanih dràv, tudi ve~jezi~no, tako, da je najprej navedeno originalno ime, za njim pa v oklepaju z nekoliko manj{imi ~rkami slovensko. Slovensko ime je obi~ajno pod originalnim ali desno od njega. Velikost ~rk podoma~enih imen rek je enaka kot velikost ~rk njihovega originalnega imena. Podoma~ena imena vseh drugih pojavov so zaradi nujnega prilagajanja drugim kartografskim elementom v podlagi àl zapisana izklju~no v sloven{~ini, saj ni bilo mogo~e prestavljati znakov za posamezna naselja, gorske vrhove, prelaze … S tem je seveda sporo~ilnost zemljevidov bistveno manj{a, manjkajo~e informacije pa so usposob-ljenemu uporabniku dostopne v imenskem kazalu. Pomemben dejavnik podoma~evanja imen je bila tudi velikost pisave predstavljenega pojava, dejavnik njihovega nepodoma~evanja pa zavestna odlo~itev uredni{tva, da se imena upravnih enot praviloma ne slovenijo. Tipografija je razmeroma enostavna in v legendi sistemati~no razloèna. Poleg povsem ~rnih ~rk se za imena dràv in odvisnih ozemelj uporabljajo rastrirane ~rke. Zapisi imen so na~eloma dovolj dobro berljivi tudi pri manj{ih naseljih, jezerih in rekah, teàve pa se pojavijo na reliefno zelo razgibanih obmo~jih v velikih nadmorskih vi{inah, kjer se zaradi temne podlage preglednost mo~no poslab{a. Uporabljena so najrazli~nej{a diakriti~na in naglasna znamenja ter vse posebne latini~ne ~rke. Imena iz jezikov s cirili~nimi pisavami so pravilno pre~rkovana, vklju~no z beloruskimi in ukrajinskimi, ki so {e zapisana s {umevci. Za transkribirana imena iz arabske pisave se uporabljata vsaj dva latinizacijska klju~a. Z zapisi kitajskih in japonskih imen ni nobenih teàv, saj sta uporabljena zdaj è povsem uveljavljena pinjin oziroma Hepburnov pre~rkovalni sistem. V Maroku, Alìriji in Tuniziji bode v o~i zapisovanje imen v franco{~ini oziroma pre~rkovanje arabskih imen s francoskim latinizacijskim klju~em. Slika 33: Na podrobnih zemljevidih delov celin so dvojezi~no zapisana le naselbinska imena in imena rek; slovensko ime v oklepaju je praviloma pod originalnim. P 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 103 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik V Druìnskem atlasu sveta je podoma~enih 2826 razli~nih tujih zemljepisnih imen ali okrog 3,8 % od celotnega imenskega korpusa. 164 podoma~enih imen je zapisanih samo v imenskem kazalu, saj se na ta na~in za nekatere upravne enote navajajo uveljavljene slovenske oblike imen, ki so sicer na zemljevidih zapisana le v izvirni obliki. Zna~ilni primeri so Abhazija, Akvitanija, Alzacija, Andaluzija, Andra Prade{, Apulija, Atika, Bavarska, Beludìstan, Britanska Kolumbija, ^e~enija, Frizija, Furlanija – Julij-ska krajina, Gradi{~anska, Nova Mehika, Novi jùni Wales, Provansa-Alpe-Azurna obala, Republika Srbska, Sveta gora, [ansi. V imenskem kazalu so zapisana tudi kar {tevilna imena zgodovinskih upravnih enot, na primer Basutija, Belgijski Kongo, Britanska Gvajana, Francosko ozemlje Afarov in Isov, Latvijska sovjetska socialisti~na republika (a je ta ob Turkmenski sovjetski socialisti~ni republiki edina tako zapisana enota, ki bi jih ob bolj skladni izvedbi moralo biti 15), Nizozemska zahodna Indija, Njasa, Perzija, Rodezija, Transjordanija. Na ta na~in so uvedena tudi nekatera polna imena dràv, kar pa tudi ni ravno sistemati~no izvedeno, na primer Ha{emitska kraljevina Jordanija, Helenska republika, [vicarska konfederacija. Gledano v celoti je imensko kazalo {e precej nepre~i{~eno. Pozna se mu, da je po njem z name-nom kontrole ra~unalni{ko pripravljenega seznama imen »{arilo« ve~ posameznikov z nepoenotenimi na~eli. Tako za navedbo nekaterih podoma~enih imen ni nikakr{nega utemeljenega razloga, preprosto so kar tam! Tako najdemo med podoma~enimi imeni iz imenskega kazala tudi naslednje zapise: Ajantsko hribovje za Ayanta Range v Indiji, Aleksandrovo gorovje kot staro ime za Kirgi{ko gorovje v Kirgizistanu, Alorski otoki za Kepulauan Alor v Indoneziji, Argentinska globokomorska kotlina kot sopomenko za Argentinski ravnik v jùnem delu Atlantskega oceana, Argentinski prag kot sopomenko za Falklandsko planoto, Belomorsko–Baltski prekop za neprevedeni Belomorsko–Baltijskij kanal v Rusiji, Bitolj za makedonsko mesto Bitola, Brioni za originalno zapisano ime Brijuni na Hrva{kem, Devi{ki otoki za sicer nenavedeno ime Virgin Islands v Malih Antilih, napa~no zapisano ime Ekstremadura kot alonim za prav tako samo v indeksu zapisano ime Estremadura {panske pokrajine Extremadura, Galija kot zgodovinsko ime za Francijo, Genazare{ko jezero in Tiberijskom jezero kot alonima izraelskega Galilej-skega jezera (originalno Yam Kinneret), Halkida za gr{ko mesto Khalkis, jezero Nakuru za nepodoma~eno kenijsko jezero Lake Nakuru, Kazvin za iransko mesto Qazvi•–n, Madàrsko niàvje, ~eprav je na zemljevidu zapisano Veliko madàrsko niàvje, Malavijsko jezero kot sopomenko za Nja{ko jezero, Mauricius kot na pol podoma~eno ime sicer v izvirni obliki zapisane dràve Mauritius, Mihajlov otok za Mihajlov Island na obmo~ju Antarktike, Murzuk za neko~ pomembno libijsko mesto Murzuq, Salzbur{- ke Alpe za Salzburger Kalkalpen, Sicilska oìna (je v resnici presneto {iroka!) kot alonim za Sicilski preliv, Tilment kot alonim za reko Taljament (italijansko Tagliamento), Turfan za v pinjinu zapisano ime kitajskega mesteca Turpan, @itomir za ukrajinsko mesto @ytomyr (zdaj Zhytomyr). Nekaj napak je tudi na zemljevidih. V izogib o~itkom o avtorski pristranskosti, navajam kar vse po vrsti. Namesto Otoki kraljice Elizabete je na zemljevidu Svet: narava zapisano Oto~je kraljice Elizabete, na zemljevidu Jùna Amerika je zapisano Belirt namesto Beli rt, na zemljevidu Atlantski ocean je ime Zaliv svetega Mateja, na zemljevidu Jùna Amerika pa je isto ime zapisano kot Zaliv svetega Mati-je, na zemljevidu Afrika je namesto pravilnega imena Owenova prelomna cona zapisano ime Owensova prelomna cona, namesto pravilnega erg Iguídi pa erg Igídi, na tematskem zemljevidu Afrika: gospodarstvo pi{e Italja namesto Italija, na zemljevidu Bolgarija in Gr~ija pi{e Knossos namesto Knosos, na zemljevidu Rusija: severozahod grjada ^erny{jova namesto grjada ^erny{ëva, na zemljevidu Azija: osredje Kestansko gorovje namesto Turkestansko gorovje, na zemljevidih Azija: jug ter [rilanka in Indija: jug pi{e rt Comorin, na zemljevidu Azija pa rt Komorin, na zemljevidu Avstralija je napa~no Macdonellovo hribovje namesto Macdonnellovo hribovje, na zemljevidu Avstralija pi{e Eyre Peninsula, na zemljevidu Avstralija: jugovzhod pa Eyrov polotok, na zemljevidu Tihi ocean pi{e Tsugaru, na zemljevidu oto~ja Kiribati pa Tungaru/Gilbertovo oto~je, na zemljevidu Tihega oceana so Ekvatorski otoki in Pernhynska kotlina namesto Ekvatorsko oto~je in Penrhynska kotlina, na zemljevidu Arktika pa Lancasterski preliv namesto Lancastrski preliv. V ta sklop sodita {e imeni Erikov hrbet namesto Eirikov hrbet in zajezitveno jezero Sikirit namesto zajezitveno jezero Sirikit. 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Med imeni je na napa~nih lokacijah ostalo tudi nekaj angle{kih imen, ki bi jih bilo treba bodisi podoma~iti bodisi zapisati v izvirni obliki. Ime preliva The Sound med [vedsko in Dansko bi bilo treba na zemljevidu Skandinavija: jug spremeniti v Øresund, ime Herodotus Trough na zemljevidu Sredozemlje podoma~iti v Herodotova globel, Mount Hermon na zemljevidu Blìnji vzhod spremeniti v Hermon, na istem zemljevidu ime severnoira{ke reke Great Zab spremeniti v izvirno obliko Az-Za–b al-Kabi•–r in dvakrat zapisano angle{ko ime reke Euphrates (za Evfrat) spremeniti v arabsko Al-Fura–t, na zemljevidu Severni Marianski otoki pa ime Zelandia Bank podoma~iti v Zelandijska kotlina. Sicer pa je v tem atlasu precej imenskih novosti. V prvem ponatisu se namesto Severnega ledenega morja pojavi ime Arkti~ni ocean, ob njem pa {e Antarkti~ni ocean okrog Antarktike. Vpeljano je bilo tudi razli~no zapisovanje nekaterih izvorno enakih imen, s ~imer sta bila v primeru sovpadanja oto{- kih reliefnih oblik in upravnih enot poudarjena njihov naravni zna~aj na eni strani in upravnopoliti~ni na drugi. Zna~ilna primera sta imeni Cookovo oto~je za oto{ko skupino in Cookovi otoki za novozeland-sko odvisno ozemlje (originalno obakrat Cook Islands) ter imeni Marshallovo oto~je za oto{ko skupino in Marshallovi otoki za dràvo (originalno obakrat Marshall Islands). Namesto ob~noimenskega izraza zemlja je uveden izraz deèla, na primer Deèla Franca Joèfa za zemlja Franca-Iosifa, Deèla kralja Leopolda in kraljice Astrid za King Leopold and Queen Astrid Land, Deèla princese Elizabete za Princess Elizabeth Land, Grahamova deèla za Graham Land, Oatsova deèla za Oates Land, Palmerjeva deèla za Palmer Land, Viktorijina deèla za Victoria Land, tudi Nova deèla za Novaja Zemlja, Severna deèla za Severnaja zemlja in celo Ognjena deèla za Tierra del Fuego; zaradi naslonitve na Cigaletovo izro~ilo se je od zadnjenavedene oblike imena pozneje odstopilo. Po osebah poimenovana ruska ve~besedna imena so sistemati~no zapisana v svojilni pridevni{ki obliki, na primer ^erskijevo gorovje za hrebet ^erskogo, Krilovova gora za Krylov Seamount, Lazare-vovo morje za more Lazareva, Lomonosovov hrbet za Lomonosov Ridge, Makarovova kotlina za Makarov 600 500 400 300 vilo podoma~enih imen 200 {te 100 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob dr o naselje avna enotaavna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 34: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v atlasu Slovenske knjige. 105 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Basin, [elihovov zaliv za zaliv [elihova, Udincevova prelomna cona za Udincev Fracture Zone. Menimo, da se lahko ob dalj{i ustaljeni rabi teh oblik navadimo, saj so skladne z drugimi podoma~enimi svojil-nopridevni{kimi oblikami. Prej se je namre~ zlasti za ruska imena uporabljal zapis z ob~noimensko sestavino in lastnoimensko sestavino v rodilniku, denimo Gorovje ^erskega, Gora Krilova, Morje Lazareva, Hrbet Lomonosova, Kotlina Makarova, Zaliv [elihova, Prelomna cona Udinceva, v nekaterih atlasih pa so imenski redaktorji uporabili tudi povsem napa~ne svojilne oblike Krilova gora, Lazarevo morje, Lomonosov hrbet, Makarova kotlina. Na zemljevidih so tudi nekatere alonimske razli~ice podoma~enih tujih zemljepisnih imen, na primer Golanska planota in Golansko vi{avje za izraelski Hagolan, Tera in Santorin za gr{ki otok Thíra/Santorini ter slapovi Iguaçu in slapovi Iguazú za slikovite in vodnate Salto do Iguaçu/Cataratas del Iguazú na brazilsko-argentinski meji. Precej ve~ je podoma~enih homonimov, enakih zemljepisnih imen, ki ozna~ujejo razli~ne geografske pojave ali topografske objekte. Zna~ilni primeri so Beli rt za brazilski Cabo Branco, tunizijski Ra's al Abyad/Cap Blanc in mavretansko-zahodnosaharski Râs Nouâdhibou/Cap Blanc, Beli zaliv za Bahía Blanca v Argentinskem morju in Bo Hai v Rumenem morju, Belo jezero za rusko Beloe ozero in avstrij-sko Weißensee, Boì~ni otok za avstralski Christmas Island in kiribatijski Kiritimati/Christmas Island, Gambija za zahodnoafri{ko dràvo in reko, Kanalski otoki za Channel Islands pred francosko obalo in Channel Islands pred kalifornijsko obalo, Kolumbijska kotlina za podmorsko kotlino v Atlantskem oceanu in Columbia Basin ob reki Kolumbiji v Severni Ameriki, Moldavija za dràvo in zgodovinsko romunsko-mol-davijsko pokrajino Moldova, Osrednje gorovje za Central Range v Papui Novi Gvineji in Sredinnyj hrebet na Kam~atki, Privetrni otoki za Îles du Vent v Francoski Polineziji, Ilhas de Barlavento v Zelenortskih otokih in Windward Islands v Malih Antilih, Sveti Tomà za otok Saint Thomas v Ameri{kih Devi{kih otokih in otok São Tomé v Gvinejskem zalivu. Dale~ najve~ podoma~enih zemljepisnih imen je z obmo~ij Azije in Evrope, razlika med njima pa je malenkostna. Afrika na tretjem mestu ne dosega niti polovi~nega {tevila ene od obeh vodilnih celin. Na naslednjem mestu je zaradi obilnej{ega podoma~evanja imen tihooceanskih otokov Oceanija. Tudi na Antarktiki je podoma~enih ve~ kot 100 imen, takoj za njo pa je Severna Amerika. Med dràvami je po {tevilu podoma~enih imen v vodstvu najve~ja svetovna dràva Rusija. Takoj za njo so Zdruène dràve Amerike in za njimi Kitajska. Visoko na letvici dvajsetih je tudi druga povr- {insko najve~ja dràva Kanada, na njej pa sta tudi obe preostali orja{ki dràvi Avstralija in Brazilija. To kaè, da je podoma~evanje razmeroma enakomerno porazdeljeno po vsej Zemljini obli. Med evropskimi dràvami se od ~etrtega do osmega mesta v zaporedju zvrstijo Francija, Italija, Gr~ija in Avstrija, na{i sosedi tudi zaradi slovenskih imen v zamejstvu. Preostale evropske dràve na letvici so Nem~ija, Zdruèno kraljestvo, Ukrajina in [panija, azijske Indija, Indonezija, Kazahstan, Iran in Izrael, na njej pa je kot edina afri{ka dràva {e Egipt. Glede na pomenski tip je podoma~enih dale~ najve~ podmorskih reliefnih oblik; pravzaprav so vsi tovrstni zapisi podoma~eni (slika 34). Na naslednjih mestih so z zelo podobnimi {tevili morski hidronimi, kopenske reliefne oblike, oto{ke reliefne oblike in kopenski hidronimi, nekoliko za njimi pa naselja, ki so prvi~ nazadovala na {esto mesto. Sledijo upravne enote (zlasti zaradi navedb v imenskem kazalu) in naravne pokrajine, {tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv pa je zaradi opustitve nekaterih podoma~enih imen dràv (Sveta Lucija je na primer postala Saint Lucia) v primerjavi s predhodnim atlasom celo rahlo nazadovalo, na 172. Omembe vredna kategorija je le {e obalna reliefna oblika. 3.12 GEOGRAFSKI ATLAS SVETA ZA [OLE Prvi novi {olski atlas v 3. tiso~letju je bil Geografski atlas sveta za {ole, v bistvu tudi prvi povsem doma~i izdelek. Zanj je poskrbelo ljubljansko kartografsko podjetje Monde Neuf d. o. o., ki se v zadnjem ~asu uveljavlja tudi kot zalònik. Za imenom Monde Neuf se skrivata njegova ustanovitelja, kartogra-fa, brata Damir in Denis [ehi}, ki sta atlas sama zasnovala in tudi izdelala. Gradivo je strokovno pregledal 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 in uredil geograf Franc Lovren~ak (1940–). Izdala ga je Tehni{ka zalòba Slovenije, ki je za notranjo urednico imenovala Majo Jug Hartman. Atlas je leto pozneje (2003) doìvel ponatis in ob tem spremenil ime v Geografski atlas sveta za osnovno in srednje {ole, àl pa so v njem ostale (pre){tevilne napake, ki ta atlas na nek na~in povzdigujejo v vzor~ni primer, kak{en naj sodobni atlas ne bi bil, {e najmanj za {olske potrebe. Ker pa smo Slovenci o~itno povr{ni oziroma neve{~i uporabniki, to njegovih snovalcev ni pretirano oviralo pri nadaljnji krepitvi tr`nega deleà na na{em trì{~u, ki so si ga izborili ob izdaji novega splo- {nega atlasa z znanim naslovom Veliki druìnski atlas sveta ([ehi} Den., [ehi} Dam. 2004) in {e bolj ob prodaji v posamezne tematske zvezke razrezanega atlasa. Vsak teden je iz{el nov zvezek ([ehi} Den., [ehi} Dam. 2006a, 2006b, 2006c, 2006d, 2006e, 2006f) in bil naprodaj skupaj z Nedeljskim dnevnikom. ^eprav to delo {e ~aka na podrobnej{o analizo, je è beèn pregled razkril mnoge pomanjkljivosti. Geografski atlas za {ole je knjiga velikega formata (33,5 krat 23,5 cm), ki je na prvi pogled povsem korekten izdelek, ~eprav zemljevidov ne dopolnjujejo nobene druge informacije; opazno je tudi popolno pomanjkanje kakr{nihkoli privla~nih slikovnih in drugih grafi~nih prilog. Pogled je usmerjen od zunaj navznoter, zato je za uvodnim prikazom Oson~ja in poloàja Zemlje najprej obdelan svet, nato posamezne celine, za~en{i z Evropo, in nazadnje {e Slovenija. Poleg topografskih zemljevidov, ki so poimenovani fizi~ni zemljevidi, ga sestavljajo sistemati~no razvr{~eni tematski zemljevidi z naslednjimi vsebinami: za svet politi~ni zemljevid, gospodarstvo, kamnine in prsti, podnebje in rastlinstvo, prebivalstvo, za celine pa politi~ni zemljevid, podnebje, padavine in naravna rastlinska obmo~ja, rast prebivalstva in gostota naseljenosti, bruto doma~i proizvod in mednarodne integracije, kmetijstvo ter industrija, rudarstvo in promet. ^eprav je v naslovu poudarjeno, da naj bi {lo za atlas sveta, je Slovenija s tematskimi zemljevidi {e bistveno bolj podrobno prikazana, kar je bilo ob {tevilnih (brez dovoljenja) prirejenih kartografskih predlogah iz Geografskega atlasa Slovenije (DZS 1998) in Enciklopedije Slovenije razmeroma enostavno izvedljivo. Atlas zaklju~uje Stvarno kazalo (?!), v katerem so, bolje re~eno, naj bi bila zbrana zemljepisna imena iz fizi~nih zemljevidov sveta, celin in Slovenije; tako je namre~ navedeno na njegovem za~etku. V imenskem kazalu je na 15 straneh z ne pretirano majhnimi ~rkami zapisanih vsega okrog 4200 razli~nih zemljepisnih imen; z bènimi primerjavi je bilo kaj hitro ugotovljeno, da v njem brez kakr{nekoli sistemske logike manjkajo mnoga zemljepisna imena z vseh koncev sveta. Malce zlobno re~eno: morda je {e sre~a, da kazalo ni bolj popolno, saj bi bilo v njem sicer {e precej ve~ napak. V imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen so vklju~ena imena z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Svet: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 61.500.000; • Svet: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 61.500.000; • Atlantski in Indijski ocean: podmorski relief v merilu 1 : 61.500.000; • Evropa: politi~ni zemljevid v merilu 13.500.000; • Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 13.500.000; • Jùna in jugovzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 8.500.000; • [panija in Portugalska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; • Italija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; • Jugovzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; • Srednja Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.000.000; • Nem~ija, Avstrija, Slovenija, [vica: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 2.800.000; • Poljska, ^e{ka, Slova{ka, Madàrska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 2.800.000; • Zahodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.000.000; • Velika Britanija in Irska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.650.000; • Francija in dràve Beneluksa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.650.000; • Severna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000 z izsekom Islandije v istem merilu; 107 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Vzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 9.500.000; • Azija: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.000.000; • Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.000.000; • Severna in srednja Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.850.000; • Jùna in jugovzhodna Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000; • Kitajska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000; • Japonska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 7.500.000; • Jugozahodna Azija: fizi~ni zemljevid (merilo ni navedeno); • Afrika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 25.000.000; • Afrika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 25.000.000; • Afrika – severni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.000.000; • Afrika – jùni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.000.000; • Severna in Srednja Amerika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 23.500.000; • Severna in Srednja Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 23.500.000; • Kanada: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000; • Zdruène dràve Amerike: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 13.500.000; • Srednja Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 13.500.000; • Jùna Amerika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 22.000.000; • Jùna Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 22.000.000; • Jùna Amerika – severni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 15.000.000; • Jùna Amerika – jùni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 15.000.000; • Avstralija: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.500.000; • Avstralija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.500.000; • Tihi ocean: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 54.500.000; • Tihi ocean: podmorski relief v merilu 1 : 54.500.000; • Arktika: podmorski relief v merilu 1 : 32.500.000; • Antarktika: podmorski relief v merilu 1 : 32.500.000; • Arktika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.500.000; • Antarktika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.500.000. Navedene zemljevide, tako kot celotni atlas izdelane z ra~unalni{ko kartografijo, lahko raz~lenimo na tri tipe. Prvi tip so fizi~ni zemljevidi, na katerih je relief na kopnem ponazorjen z barvnimi hipsografskimi ploskvami, pri ~emer so robovi posameznih ploskev na jùnem koncu rahlo potemnjeni, zato je vtis plasti~nosti kar dober. Barvna lestvica sega od niìnske zelene prek rumene, rjave, rjavorde~e do vijoli~astosivkaste barve za vi{inski pas z nadmorsko vi{ino ve~ kot 4000 m. Na podoben na~in, to je s stopnjevanjem kontrasta modrih odtenkov, je ponazorjen podmorski relief, s tem, da pri obrobah posameznih ploskev ni sen~enja. S svetlej{im modrim odtenkom so ponazorjena jezera, reke pa so zarisane z nekoliko temnej{o modro barvo. Vsi, morski in kopenski hidronimi so zapisani z modro barvo, kar je ena od odlik atlasa. Imena na zemljevidu sveta so zapisana izklju~no enojezi~no, torej v podoma~eni ali originalni obliki; stopnja doma~enja je velika. Nenavadno je, da je na fizi~nih zemljevidih navedenih ve~ imen naselij kot na politi~nih. Na zemljevidih celin in regionalnih zemljevidih oziroma zemljevidih delov celin so imena na~eloma zapisana dvojezi~no, najprej v originalni obliki in za njo v oklepajih (pri naseljih z nekoliko manj{imi ~rkami, pri otokih ponekod tudi z malimi ~rkami za velikimi) v sloven{~ini. Na~eloma zato, ker je problemov in nedoslednosti toliko, da se jih ne da v celoti razloìti niti na primeru enega samega zemljevida. Dosledno samo v podoma~eni obliki, seveda ~e je ta na voljo, so zapisana samo imena dràv in morij, pa {e pri teh najdemo na zemljevidu Azije v oklepaju navedeno podoma- ~eno alonimsko razli~ico: Flore{ko morje (Sundsko morje). Samo kot intermezzo naj bo navedena imenska obravnava reke Labe na fizi~nem zemljevidu Evrope. Na ^e{kem je najprej navedeno slovensko ime Laba in za njim v oklepaju nem{ko ime Elbe, v Nem~iji pa najprej originalno ime Elbe in nato v oklepaju slovensko ime Laba. 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Slika 35: Za Monde Neufov {olski atlas sta zna~ilna precej{nja nedoslednost pri zapisovanju zemljepisnih imen in veliko {tevilo napak, ki jih izurjenemu bralcu razkrije malo bolj poglobljen pregled. Drugi tip sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in posameznih celin. Na njih so z raznovrstnimi barvnimi ploskvami ponazorjena ozemlja posameznih dràv; z niansiranjem barvnih odtenkov je prikazana tudi izoblikovanost povr{ja. Morje je prikazano z enotnim svetlomodrim odtenkom, tak{nim kot jezera. Reke so tako kot na fizi~nih zemljevidih nekoliko temnej{e modre barve. Tudi na teh zemljevidih so vsi hidronimi zapisani z modro barvo. Poleg hidronimov so na njih (enojezi~no) zapisana samo {e imena dràv in (dvojezi~no) imena njihovih glavnih mest. Poglejmo si {e primer imenske obravnave Labe na politi~nem zemljevidu Evrope. Na ^e{kem je najprej navedeno originalno ime Labe in za njim v oklepaju napa~na slovenska podoma~itev Elba, v Nem~iji pa najprej originalno ime Elbe in nato v oklepaju pravilno slovensko ime Laba. Tretji tip zemljevidov so zemljevidi oceanov ter Arktike in Antarktike s prikazi podmorskega reliefa. Na kopnem je relief ponazorjen s hipsografskimi ploskvami v sivkastih odtenkih; razen reliefa ni na njem ozna~enih nobenih drugih pojavov niti ni zapisanih nobenih imen. Podmorski relief prikazujejo odtenki modre barve, ki ponazarjajo globinske pasove. Tenko sen~enje obrob ploskev na severni strani zagotavlja trirazsènostni vtis. Z zelenkastim odtenkom so zelo plasti~no prikazana obmo~ja celinskih polic ali {el-fov, ki so v bistvu z morjem zalita polòna robna obmo~ja celin. Na teh zemljevidih so vpisana izklju~no imena podmorskih reliefnih oblik, vsa v slovenskem jeziku. Tipografija je poenotena in dokaj pregledna, vendar ni razloèna v legendi. Uporabljena so diakriti~na in naglasna znamenja, prav tako posebne latini~ne ~rke. Ve~ samovolje je pri prevedbi ruskih imen, 109 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ki so v glavnem transkribirana in tudi prevedena, vendar niso zapisana dvojezi~no, tako da nepozna-valcu ne more biti jasno, da gre pravzaprav za poslovenjeno imensko obliko. Zna~ilni primeri so imena reke Severna Dvina, originalno rusko Severnaja Dvina ter mest Arhangelsk (originalno Arhangel'sk) in Astrahan (originalno Astrahan'). V posameznih primerih pa se vendar uporabljajo tudi opu{~aji, na primer pri zapisu imen Mezen', Stavropol', tudi Kazan' in Perm' na fizi~nih zemljevidih Evrope in Azije, ne pa tudi na zemljevidu Vzhodne Evrope. V Ukrajini je ve~ina imen podoma~enih iz ru{~ine, na primer, Dnepropetrovsk, Harkov, Lvov, Zaporòje, le nekatera so zapisana priblìno po ukrajinsko, na primer ^ernigiv (originalno Chernihiv) in ne ^ernigov. Pod nekaterimi so v oklepajih slovenska oziroma ruska imena, na primer Kyïv (Kijev), Kryvyj Rih (Krivoj Rog). V zapisu imena Armjan'sk se tudi v Ukrajini enkrat pojavi opu{~aj. Vsa beloruska imena so zapisana v ruskem jeziku. Kitajska imena so pre~rkovana s pinji-nom, japonska po Hepburnovem sistemu. Za pre~rkovanje imen, zapisanih z arabsko pisavo, sta uporabljena vsaj dva transliteracijska sistema. Gostota imen je zmerna, zato je berljivost dobra. Pomembna imena so zapisana s poudarjeno velikimi ~rkami, kar je z metodi~nega vidika primerno. V Geografskem atlasu za {ole se dosledno uporablja ob~noimenski izraz zemlja, na primer Zemlja Franca Joèfa za zemlja Franca-Iosifa v ruskem delu Arktike, Zemlja Edith Ronne za Edith Ronne Land, Wilkesova zemlja za Wilkes Land na Antarktiki in Zemlja Warming za Warming Land na severu Grenlandije. Na zemljevidu Nem~ija, Avstrija, Slovenija, [vica se pojavi tudi zastarela podoma~ena oblika ^e{ki les in za njo v oklepaju (^eský les, Oberpfalzerwald), vendar na drugi strani Bavarski gozd (Bayerische Wald) in Teutobur{ki gozd, ki pa je zapisan samo v slovenskem jeziku. Na istem zemljevidu so {e drugi neusklajeni zapisi, na primer Bernske Alpe (Berner Alpen), Glarnske Alpe (Glarner Alpen), Valai{ke Alpe (Walliser Alpen), Grajske Alpe (Alpes Graies), Ziljske Alpe (Gailtaler Alpen), Visoke Ture (Hohe Tauern), toda Allgäuske Alpe, Lechtalske Alpe, Bavarske Alpe, Bergamske Alpe, tudi Vogezi, [vabska Jura. Napake in neskladja so tudi na drugih zemljevidih. Na tem mestu navajamo le nekatere izbrane primere skupaj z imeni zemljevidov. Na fizi~nem zemljevidu Evrope je za Anatolsko planoto navedeno originalno ime Anadoul namesto Anadolu. Na zemljevidu Jùna in jugovzhodna Evropa je zapisano tako-le: OBER (Zgornja) ÖSTERREICH (Avstrija), na jugu Italije samo (Bazilikata), v Srbiji je ime Dunav (Donava) zapisano ob toku reke Tise, za bolgarsko glavno mesto je po angle{ko, morda pa tudi nem{- ko, francosko, italijansko, poljsko ali kako druga~e zapisano Sofia in zatem kot podoma~eno (Sofija). Na zemljevidu Italije je samo Graz brez sicer obi~ajnega slovenskega imena (Gradec), na jugu je samo originalno ime Basilicata, namesto Prekmurje pi{e Prekomurje. Na zemljevidu Jugovzhodna Evropa je ob toku reke Piave (samo originalno) zapisano ime reke Tagliamento. Na zemljevidu Poljska, ^e{ka, Slova{ka, Madàrska je na mestu hribovja Malá Fatra zapisano Male Tatre (tega oronima v resnici sploh ni, ampak so Nizke Tatre), na njem se podu~imo tudi Ziljske Alpe (Gailtaler Alpen, Alpi Carniche?!!). Na zemljevidu Francija in dràve Beneluksa je na severni obali Bretanje dvakrat zapisano Rt Primel, podobno je na zemljevidu Japonska na jùni obali [ikokuja dvakrat zapisan Rt Ashizuri in na zemljevidu Severna in Srednja Amerika dvakrat Polotok Brodeur na severu Baffinovega otoka. Na tem zemljevidu pi{e {e Great Plaine namesto Great Plains, Bahamaski otoki namesto Bahamski otoki in Poluotok de Gaspé. Na zemljevidu Severna in Srednja Amerika najdemo tudi naslednje zapise: California (Kalifornija), Georgia (Georgija), North Carolina (Severna Karolina), toda Teksas (Texas). Na zemljevidu Kanada so na obmo~ju prikazanega dela Rusije podoma~ena prav vsa imena, najdemo pa {e zapise Zaljev princa Alberta, Zaljev Disko in reka Yellowston namesto Yellowstone. Na zemljevidu Azija je zapisano Ujungpadangang (Makasar), a ni topografskega znaka za mesto, na zemljevidu Jùna in Jugovzhodna Azija je za filipinsko mesto na otoku Panayju zapisano Iloila namesto Iloilo. Na zemljevidu Kitajska je manj{e mandùrsko mesto Anshan podoma~eno v An{an, ne pa tudi ve~ja in bolj znana kitajska mesta Shenyang, Tianjin, Nanjing, za katere imamo slovenske ustreznice [enjang, Tiencin in Nanking. Zapisano je tudi Macao (Aomen), kot da bi bilo kitajsko ime v oklepaju podoma~eno slovensko ime, pa tudi Shache (Yarkant); Yarkand je è iz obdobja Svilne poti znan kot Jarkand. Na zemljevidu Jugozahodna Azija pi{e Jezer Urmia namesto Jezero Urmija ali {e bolje, po kraju Urmija poimenovano Urmijsko 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 jezero. Na fizi~nem zemljevidu Afrike najdemo Brana Kariba za Kariba Dam, pa tudi zapise Tehra–n (Teheran), Ar-Ri•–ya–d (Rijad), toda med njima je le izvorno Ba–gda–d. Na zemljevidu Afrika: kmetijstvo je reka Bahr al-Jabel napa~no prevedena v Beli Nil; v resnici je Gorski Nil. Tudi sicer kar mrgoli nepoenotenih zapisov, kar se odraà v {tevilnih dvojnicah. Naj navedemo le nekatere z za~etka abecede: Andamani in Andamanski otoki za Andaman Islands, Andi in Kordiljere za Cordillera de los Andes, Arafurski greben in Arafurski hrbet za Arafura Shelf (glede na origonal ni ustrezno nobeno), Armensko gorovje in Araratsko vi{avje, Asmara in Asmera za eritrejsko glavno mesto Asmera, Ataba{ko jezero in Jezero Athabasca za Lake Athabasca, Baffinov otok in Baffinova zemlja za Baffin Island, Beocija in Bojotija za Boiotia/Viotia, Bermudski otoki in Bermudsko oto~je za Bermu-da Islands, Birangsko hribovje in Biran{ko hribovje za gory Byrranga, Bi{kek in Frunze za Bishkek, Bitterroot gorovje in Bitterrootovo (!; poimenovano ni po osebi, ampak po planinski cvetlici) gorovje za Bitterroot Range, Bombaj in Bombay za Mumbai/Bombay, Brahmaputra in Bramaputra za Brahmaputra/Yarlung Zangbo Jiang, Campe{ki zaliv in Kampe{ki zaliv za Bahía de Campeche. V ta sklop spada tudi dvojnica Veliki Avstralski zaliv in Veliki avstralski zaliv za Great Australian Bight. S tem napak {e zdale~ ni konec. Ker vseh odkritih ne moremo podrobneje pokomentirati, jih navajamo samo z navedbo napa~ne oblike (ni nujno, da so napake na vseh zemljevidih, so pa na vsaj enem od njih) in pravilne oziroma izvirne v oklepaju. Najprej so na{teta sporna imena z zemljevidov: Agmola (Akmola), Argentinska planota (originalno Argentine Abyssal Plain, torej Argentinska globokomorska ravnina), Argolijski zaliv (Argolidski zaliv), Arhipelag de Colón (originalno Islas Galápagos/Archipiélago de Colón, za kar je è dolgo uveljavljeno ime Galapa{ki otoki), Ascher Fjord (Archel Fiord), Askimiski otok (Akimiski Island, torej otok Akimiski), Be~uana (Be~uanija), Belorusko gorovje in v imenskem kazalu Belorusko gorstvo (Belorusskaja grjada, do 345 m visoka reliefna enota je po na{e Belorusko vi{avje), Biala (Bielsko-Bial/a), Bogeragh Montains (Bogeragh Mountains), Brienzersko jezero (originalno Brienzer See; tega ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Brien{ko jezero), ^rna Gora (^rna gora), Dardaneli (Dardanele), podoma~eno libijsko mesto Darnis (originalno Darnah, ki ga po angle{kem zgledu doma~imo v Derna), Dofine (Dauphiné, podoma~eno Dofineja), Doggerska kotlina (originalno Dogger Bank, torej Doggerska plitvina), Erijsko jezero (Eriejsko jezero, kar je navedeno samo v imenskem kazalu), Firenca (Firence), Flichnerjeva ledena polica (Filchnerjeva ledena polica), Globokomorska planota (Severnoameri{ka kotlina), Gorje Kak{aal-Too (originalno hrebet Kak{aal-Too'), Gorovje Muratus (originalno Pegunungan Meratus), Hamer-sleyevo gorovje (Hamersleyjevo gorovje), Hawai (Hawaii), Hribovje New England (originalno New England Range v Avstraliji, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Novoangle{ko hribovje), Hurono-vo jezero (originalno Lake Huron, poimenovano po indijanskem ljudstvu Huroni, zato Huronsko jezero), Iskaten'sko vi{avje (originalno hrebet Iskaten'), Jezero Atikorrak (originalno Atikonak Lake), Jezero Bear (originalno Bear Lake, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Medvedje jezero), Jezero Big Trout (originalno Big Trout Lake, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Jezero velikih postrvi), Jezero Claire (originalno Lac à l'Eau-Claire, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Bistro jezero), Jezero Colpasa (originalno Salar de Coipasa, torej sploh ni jezero!), Jezero Izabel (originalno Lago de Izabal), Jezero Kasimigaura (originalno Kasumi-ga-Ura), Jezero Llangulhué (originalno Lago Languihué), Jezero Lower Red (originalno Lower Red Lake; tega ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Spodnje Rde~e jezero, saj je le del Rde~ih jezer oziroma Red Lakes), Jezero McKay (originalno MacKay Lake), Jezero Mille Lachs (originalno Mille Lacs Lake), Jezero Nara (originalno ozero Naro~), Jezero Neusiedler in Neusiedlersko jezero (uveljavljeno je ime Neìdersko jezero), Jezero Ntomba (originalno Lac Tumba), Jezero Ozarks (originalno Lake of the Ozarks, torej Ozar{ko jezero, vendar tega ne slovenimo), Jezero Pjelinen (originalno Pielinen), Jezero Playgreen (originalno Flaygreen Lake), Jezero Princes Mary (originalno Princess Mary Lake, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Jezero princese Marije), Jezero Rainy (originalno Rainy Lake, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Deèvno jezero), Jezero St. Pirre (originalno Lac Saint-Pierre, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Jezero svetega Petra), Jezero Superior (Gornje jezero), Jezero Taihu Tai (originalno Tai 111 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Hu/Taihu, torej jezero Tai), Jezero Winnibi (originalno Winnibigoshish Lake; o~itno je napa~no prepi-sano iz Atlasa sveta 2000, kjer je beseda Winnibigoshish zaradi dolìne deljena in je v prvi vrstici zapisano Winnibi), Jezero Vöts (originalno Vörts jarv), Karolinski oto~je (Karolinsko oto~je), Kartaga (originalno Qarta–jannah/Carthage za Kartagina), Kirgijsko Gorjove in Kirgizijsko Gorovje (Kirgi{ko gorovje), Kongova Kotlina (Kongova kotlina oziroma {e bolje Kongo{ka kotlina), Krupinska niìna (originalno Krupinska vrchovina, zato Krupinska planota), Kummerowersko jezero (originalno Kummerower See, zato Kummerowsko jezero, ~esar pa ne slovenimo), Kun{irski preliv (Kuna{irski preliv), Lichtenstein (Liechtenstein), Luì~ka Nisa (Luì{ka Nisa), Melvilleovo morje (originalno Viscount Melville Sound, zato Melvillov preliv), Moringtonova globokomorska ravnina (Morningtonova globokomorska ravnina), Morje Princa Gustava Adolfa (Morje princa Gustava Adolfa), Obala Komarjev (Obala komarjev, originalno Costa de los Mosquitos, zato je pravilno Obala Moskitov ali Moskitska obala), Oto~je Bougainville (originalno Bougainville Island, zato otok Bougainville), Oto~je Kanares (originalno Archipiélago de los Canarreos, ~esar ne doma~imo), Oto~je Savaii Upolu (originalno Samoa Islands), Oto~je Wellington (originalno Isla Wellington, torej otok Wellington ali Wellingtonov otok, ~esar ne doma~imo), Otok Dry-dalski (originalno Drygalski Island), Otoki Kepulauan Mentawai (originalno Kepulauan Mentawai, zato je to pleonazem v pomenu Otoki otoki Mentawai!!), Otoki Melville (originalno Melville Island, torej Melvillov otok), Otoki Sangir (originalno Kepulauan Sangihe), Panamski oìna in Panamska prevlaka (Panamska zemeljska oìna), Pekurnejsko vi{avje (originalno hrebet Pekul'nej, ~esar ne doma~imo), Planjava Yukon (originalno Yukon Plateau, torej Jukonska planota), Plauersko jezero (originalno Plauer See, torej Plausko jezero, ~esar ne doma~imo), Polotok Lower (originalno Lower Peninsula, torej Spodnji polotok, ~esar ne doma~imo), Polotok Taiato (originalno Península de Taitao), Polotok 'Ungava in Polotok d'Ungava (originalno Péninsule d'Ungava, zato Ungavski polotok), Polotok Upper (originalno Upper Peninsula, torej Zgornji polotok, ~esar ne doma~imo), Prekop de l'Est (originalno Canal d'Est, torej Vzhodni prekop), Preliv de Jaques-Cartier (originalno Détroit de Jacques-Cartier, torej Preliv Jac-quesa Cartiera), Preliv Frederik (originalno Frederick Sound, torej Frederickov preliv, ~esar pa ne doma~imo), Preliv Frozen (originalno Frozen Strait, torej Zamrznjeni preliv, ~esar ne doma~imo), Preliv Goldsmit (originalno Goldsmith Channel), Preliv Sund (originalno Davy Sund, torej Davyjev preliv!!, ~esar ne doma~imo), Prevlaka Tehuantepec (originalno Istmo de Tehuantepec, torej Tehuantepe{ka zemeljska oìna, v imenskem kazalu je celo Tehuantepe{ka niìna?!), Pustinja Sandy (originalno Sandy Desert, torej Pe{~ena pu{~ava!!!), Pu{~ava Painted (originalno Painted Desert, torej Pobarvana pu{- ~ava!!!), Rezervar Potholes (originalno Potholes Reservoir, torej zajezitveno jezero Potholes), Rt Andre (originalno Cape Adare), Rt d'Ambre (originalno Tanjona Babaomby/Cap d'Ambre, torej Rt ambre), Rt Kellet (originalno Cape Kellett), Rt Mocihan (originalno Cape Mohican), Rt North West (originalno North West Cape, torej Severozahodni rt), Rt Norwegia (originalno Kapp Norvegia), Rt Portland Bill (originalno Bill of Portland), Rt Sainte Catherine's (originalno Saint Catherine's Point, torej Rt svete Katarine, ~esar pa ne doma~imo), Rt Salines (originalno Cabo de Salinas), Rt Sao Roque (originalno Cabo de São Roque, kar doma~imo v Rt svetega Roka), Rt Sarrat (originalno Cap Serrat), Rt Steahorse (originalno Seahorse Point, torej Rt morskih konji~kov, ~esar pa ne doma~imo), Schwerinersko jezero (originalno Schweriner See, torej Schwerinsko jezero, ~esar pa ne doma~imo), Sibir (originalno Sibir', torej Sibirija; v ponatisu iz leta 2003 je ena redkih napak, ki je popravljena!), Sierraleonska planota (Sierra Leone Rise, torej Siarraleonski prag), Slova{ki Beskidi (originalno Beskid Wysoki, kar je na Poljskem, kjer je pojav tudi vrisan!!), Solomon (originalno Solomon Islands, torej Salomonovi otoki), Stettinerski zaliv (originalno Zalew Szczecinśki/Stettiner Haff, torej, glede na to, da ima zdaj mesto Szczecin poljsko ime, Szczecinski zaliv), Tekanijska gora (originalno hrebet Tenkany), Thirin{ki gozd in Thürin{ki gozd (originalno Thüringer Wald, torej Turin{ki gozd, saj pokrajino Turingija doma~imo), Trinidadski hrbet (originalno Trindade Ridge, torej Trindadski hrbet), Tsu (originalno Tsushima, kar doma~imo v Cu{ima), Udskaj-ski zaliv (originalno Udskaja guba, torej Udski zaliv), Vadi Haifa (originalno Wadi•– Halfa–'), Victorijini slapovi (Viktorijini slapovi), Viktorija (v imenskem kazalu tudi Victoria; originalno Victoria Island, torej Viktorijin otok), Visoke planjave, Velike planjeve in Velike ravnine (originalno Great Plains, kar doma~imo v Velike 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 planjave), Vzhodno Evropska niìna (Vzhodnoevropsko niàvje), Whartova kotlina (Whartonova kotlina), Zaliv Bonnya (originalno Bight of Bonny, torej zaliv Bonny ali Bonnyjski zaliv), Zaliv Borgne (originalno Lake Borgne), Zaliv Comittee (originalno Committee Bay), Zaliv de Buenaventura (originalno Bahía de Buenaventura), Zaliv de Chiriqui (originalno Golfo de Chiriqui, torej Chiriquijski zaliv, ~esar pa ne doma~i-mo), Zaliv de Espíritu Santo (originalno Bahía del Espíritu Santo, torej Zaliv svetega duha, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv del Yagu (originalno Bahía del Yagui), Zaliv Gaela (Zaliv Gaeta oziroma Gaetski zaliv), Zaliv Guanacayabo (originalno Golfo de Guacanayabo), Zaliv Hecla i Griper (originalno Hecla and Griper Bay), Zaliv Kraljice Charlotte (Zaliv kraljice Charlotte ali Zaliv kraljice [arlote), Zaliv Mosquitos (originalno Mosquito Gulf, torej Moskitski zaliv, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv Nuevo (originalno Golfo Nuevo, torej Novi zaliv, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv of Gods Mercy (originalno Bay of Gods Mercy, torej Zaliv bòje milosti, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv of Islands (originalno Bay of Islands, torej Oto{- ki zaliv, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv Planty (originalno Bay of Plenty, torej Zaliv izobilja), Zaliv San Júan den Norte (originalno Golfo del San Juan del Norte), Zaliv Savación (originalno Bahía Salvación), Zaliv Sv. George's (originalno Saint George's Bay, torej Zaliv svetega Jurija; napa~na je tudi lokacija napisa), Zaliv Utiura in Zaliv U~iura (originalno Uchiura-Wan), Zaliv White (originalno White Bay, torej Beli zaliv, {e zlasti ker je poleg Green Bay, ki pa ni podoma~en), Zemlja Nyeboe (originalno Nyboe Land), Zaravan Kemloops (originalno Kemloops Plateau, torej Kemloopska planota, ~esar pa ne doma~imo), Zavala Haymana (Kotlina Haymana), Zemlja Kong Willhelm (originalno Kong Wilhelm Land, torej Deèla kralja Wilhelma), Zolotojska gora (originalno Zolotoj hrebet, torej Zlato gorovje, ~esar pa ne doma~imo). Zdaj pa {e grehi iz imenskega kazala: za preliv Bab al Mandab je zapisano, da je njegov alonim Adenski zaliv, Barklyev ravnik (Barklyjev ravnik), Bogota (povsod na zemljevidih je Santa Fe de Bogotá), Damletta (Damietta), Oto~je Devon (originalno Devon Island, torej otok Devon), Dùngdùrsko gorovje Slika 36: [e nekaj primerov nedoslednosti in napa~ne rabe zemljepisnih imen iz Monde Neufovega Geografskega atlasa sveta za {ole; bralec naj jih poi{~e sam! 113 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik (originalno hrebet Dùgdùr), Floridski zaliv (Floridski preliv), Haniara (Honiara), Isalndija in Isaldija (Islandija), Jezero Inandra (originalno ozero Imandra), Jez Liiamna (originalno Lake Lliamna), Jezero Rendeer (originalno Lake Reindeer, torej Jezero severnih jelenov), Kanovsko zajezitveno jezero (Kahovsko zajezitveno jezero), Kinduku{ (Hinduku{), Kumo-mani~na dolina (na zemljevidu je Kumo-Many{ko niàvje, obi~ajno pa govorimo o Kumo-Mani{kem podolju), Magallanov preliv (Magellanov preliv), Oto~je Eksu-ma (originalno Exuma Islands, na zemljevidu je Oto~je Exuma), Otoki Gaicos (na zemljevidu sta obliki Otoki Caicos in Oto~je Caicos), Pnompen (to bi bila lahko dobra, ~eprav {e ne uveljavljena re{itev, a je àl samo v imenskem kazalu, na zemljevidih je namre~ Phnom Penh), Rt Farawell (Rt Farewell), Sink-jang (originalno Sinkiang Uighur, kar obi~ajno podoma~imo v Sinkiang), Smirn (Smirna), Solujsko morje (Sulujsko morje), Sveti Kristofor/Nevis (na zemljevidu je Sveti Kri{tof in Nevis), [entpavel v Labodski dolini ([entpavel v Labotni{ki dolini), Taipeh in Tajpeh (na zemljevidih Tajpej in Taipej), Ubera (Tibera), Veliko Suènjsko jezero (na zemljevidu Veliko suènjsko jezero), Volkinsko zajezitveno jezero (Votkin-sko zajezitveno jezero), Zasjansko jezero (Zajsansko jezero), Zaliv Corcovade (originalno Golfo Corcovado), Zaliv Pana (originalno Gulf of Paria). V njem najdemo tudi ime Topol{~ica, pravilno je seveda Topol{ica. Plod podrobno navedenega ravnanja je kar 3192 podoma~enih zemljepisnih imen, kar ta atlas ob ne prav obilnem {tevilu vklju~enih imen med preu~enimi viri uvr{~a na sam vrh stopnje doma~enja, vsekakor pa na zanesljivo vodilno mesto med novej{imi atlasi. Najve~ podoma~enih zemljepisnih imen je z obmo~ja Evrope, ki ji sledi obmo~je Azije, ne prav dale~ za njima pa je Severna Amerika s kar 393 podoma~enimi imeni, ve~ kot z obmo~ja Afrike. Tak vrsti red je absolutna novost! Pomanjkanje sistemati~nosti pri podoma~evanju {e bolj nazorno podkrepljuje pregled dràv z najve~jim {tevilom podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Na prvem mestu je namre~ Kanada (kar 221 imen), ki ji sledi Rusija, è na tretjem mestu pa so Zdruène dràve Amerike. Te tri dràve dale~ 700 600 500 400 300 vilo podoma~enih imen 200 {te 100 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 37: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Monde Neufovem {olskem atlasu. 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 preka{ajo naslednje, evropske dràve Zdruèno kraljestvo, Italijo in Francijo. Na naslednjem mestu je Avstralija, ki v drugih atlasih ni tako visoko uvr{~ena. Za njo je vodilna azijska dràva Kitajska, ob njej pa Rumeno celino zastopajo {e Indija, Tur~ija, Japonska, Indonezija in Kazahstan. Med evropskimi drà- vami so na lestvici prvih dvajsetih {e Nem~ija, Ukrajina, Poljska, Gr~ija, Avstrija in [panija. Edina afri{ka dràva na njej je Egipt, ki pa je uvr{~en {ele na predzadnje mesto. Zaradi mnoìce podoma~enih imen zalivov, prelivov in jezer so glede na pomenski tip imena na vodilnih mestih morski hidronimi in kopenski hidronimi (slika 37). Nekaj za njimi so na tretjem mestu kopenske reliefne oblike. Zaradi masovnega podoma~evanja imen rtov so na ~etrtem mestu obalne reliefne oblike. Za njimi so oto{ke reliefne oblike in na {estem mestu imena naselij, vendar je podoma~enih le 246 krajevnih imen. Ve~ kot 200 je tudi podoma~enih imen naravnih pokrajin, ki jim po {tevilu sledijo podmorske reliefne oblike. Njihovo razmeroma skromno {tevilo (187) {e bolj poudarja dejstvo, da se je s slovenjenjem imen ravnalo izrazito nekriti~no, tako reko~ po trenutnem navdihu. Podoma~enih imen neodvisnih dràv je 177. Glede na sicer{njo nagnjenost k podoma~evanju je presenetljivo, da je poslovenjenih samo 132 imen upravnih enot. 3.13 VELIKI [OLSKI ATLAS Vsaka ve~ja slovenska zalòba razmi{lja o izdaji atlasa, saj s tem sebi in drugim dokaè, da je kos tudi najbolj zahtevnim zalòni{kim projektom, kar atlasi brez dvoma so. Ob uveljavljanju na~ela o prosti izbiri u~nih pripomo~kov s strani u~iteljev je ugodno prilònost za preboj zaslutila tudi gorenjska zalòba U~ila iz Trì~a, ki je leta 2003 izdala {olski atlas z morda ne preve~ posre~enim naslovom Veliki {olski atlas, saj med {olskimi atlasi nima niti najve~jega formata (29 krat 24,5 cm) niti ni najzajetnej{i. A v popla-vi razli~nih atlasov s podobnimi naslovi se je pa~ posku{alo najti tr`no prepoznavno ime. Gre za prevod in priredbo dela Student Atlas britanskega zalònika Dorling Kindersley Book, ki je prvi~ iz{lo leta 1998. Pripravo slovenske razli~ice je obenem z nujnimi dopolnili o Sloveniji prevzel Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Uredniki so bili Mauro Hrvatin (1962–), Drago Kladnik (1955–) in Drago Perko (1961–), za priredbo podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je, tudi z lastnoro~nim vnosom zapisov na zemljevide, poskrbel Drago Kladnik. S strani zalòbe sta nad izvedbo projekta bede-la Sre~ko Mrvar in Mojca Benedi~i~. Veliki {olski atlas je na nek na~in manj{i brat Druìnskega atlasa sveta (Slovenska knjiga 2001), zato sta si njuni vsebinski zasnovi precej podobni. Razlika je zlasti v precej posplo{eni obravnavi manj{e-ga in mlaj{ega brata, prilagojeni metodi~nim zahtevam pri pouku zemljepisa. Pogled je na~eloma usmerjen od znotraj navzven, vendar idealno shemo moti obravnava sveta kot celote pred obravnavo Slovenije. Vrstni red celin je bolj kot v Druìnskem atlasu sveta prilagojen evropskemu uporabniku, nenavadno je le, da je Afrika obravnavana za Ameriko in ume{~ena med Jùno Ameriko ter Avstralijo in Oceanijo. Uvodna poglavja uporabnika seznanjajo s splo{nimi zna~ilnostmi Zemlje, njenimi prikazi na zemljevidih, izdelavo zemljevidov in njihovim razumevanjem. Za prikazi Slovenije je kraj{e poglavje Zemljepisna imena z razlago temeljnih pojmov in na~el zapisovanja tujih in podoma~enih imen ter seznamom okrog 360 izbranih ob~noimenskih izrazov v pomembnej{ih svetovnih jezikih. Pred imenskim kazalom je {e kratek terminolo{ki slovar~ek s 126 razlagami temeljnih zemljepisnih pojmov. Imensko kazalo sestavlja priblìno 10.200 razli~nih zemljepisnih imen, med katerimi so tudi nekatere ve~jezi~ne alonimske razli~ice. Za posameznim imenom je najprej navedena stran, na kateri je zemljevid, kjer je poimenovan pojav prikazan, nakar je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama ozna~en ustrezen kvadrant na zemljevidu. Zatem je za nenaselbinska imena z grafi~nimi simboli ali opisno naveden pomenski tip imena, na koncu pa sta zapisana {e dràva ali ocean, kjer je ime. Razen pri imenih, ki segajo ~ez ve~ dràv, je s stranmi neba opredeljena tudi priblìna lega znotraj dolo~ene dràve oziroma oceana. Vsako celino kot celoto predstavljajo zemljevidi izoblikovanosti povr{ja skupaj s prerezom v obliki blokdiagrama, politi~ne razdelitve, gostote poselitve, ìvljenjske ravni, industrije, naravnih virov, pod-nebja ter rabe tal in kmetijstva. Vsak osrednji regionalni topografski zemljevid spremljajo tematski zemljevidi 115 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik industrije, prebivalstva, rabe tal in kmetijstva, okoljskih dejavnikov ter januarskih in julijskih podnebnih zna~ilnosti; ob njih je {e trirazsènostni prikaz zna~ilnosti pokrajine. Kartografske ponazoritve sveta in celin dopolnjujejo fotografije, ponazoritve delov celin, regij oziroma posameznih dràv pa grafikoni. Posamezni regionalni zemljevidi obsegajo le obravnavano obmo~je in se kon~ujejo na dràvnih ali administrativnih mejah, tako da so obmo~ja onstran njih prikazana na sosednjih zemljevidih. Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Velikem {olskem atlasu je nastal z zajemom ustreznih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Naravni zemljevid sveta z majhnima prikazoma severne in jùne poloble; • Zgradba Zemlje; • Oceani; • Politi~ni zemljevid sveta; • Evropa: povr{je v merilu 1 : 31.000.000; • Evropa: dràve v merilu 1 : 27.000.000; • Severna Evropa z izsekom Islandije (prikazano je le grafi~no merilo); • Beneluks (prikazano je le grafi~no merilo); • Britansko oto~je (prikazano je le grafi~no merilo); • Francija (prikazano je le grafi~no merilo); • Pirenejski polotok (prikazano je le grafi~no merilo); • Nem~ija in alpske dràve (prikazano je le grafi~no merilo); • Italija (prikazano je le grafi~no merilo); • Srednja Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); • Jugovzhodna Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); • Vzhodna Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); • Evropski del Rusije (prikazano je le grafi~no merilo); • Sredozemlje z izsekoma Malte in Cipra (prikazana so le grafi~na merila); • Azija : povr{je v merilu 1 : 65.000.000; • Azija: dràve v merilu 1 : 58.000.000; • Rusija in Kazahstan (prikazano je le grafi~no merilo); • Tur~ija in Zakavkazje (prikazano je le grafi~no merilo); • Jugozahodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Srednja Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Japonska in Koreja z izsekom otokov Ryukyu (prikazani sta le grafi~ni merili); • Vzhodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Jùna Azija z izsekom Andamanov in Nikobarov (prikazani sta le grafi~ni merili); • Jugovzhodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Severna Amerika: povr{je v merilu 1 : 52.000.000; • Severna Amerika: dràve v merilu 1 : 47.500.000; • Zahodna Kanada in Aljaska (prikazano je le grafi~no merilo); • Vzhodna Kanada (prikazano je le grafi~no merilo); • Vzhodni del ZDA (prikazano je le grafi~no merilo); • Zahodni del ZDA z izsekom Havajev (prikazani sta le grafi~ni merili); • Mehika (prikazano je le grafi~no merilo); • Srednja Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); • Karibi (prikazano je le grafi~no merilo); • Jùna Amerika: povr{je v merilu 1 : 40.000.000; Slika 38: V {olskem atlasu U~il so na naravnem zemljevidu Jùne Amerike zemljepisna imena redka. ^e zanje obstaja uveljavljena podoma~ena razli~ica, so poslovenjena. P 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 117 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Jùna Amerika: dràve v merilu 1 : 35.000.000; • Severni del Jùne Amerike z izsekom Galapa{kih otokov (prikazani sta le grafi~ni merili); • Jùni del Jùne Amerike (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika: povr{je v merilu 1 : 46.000.000; • Afrika: dràve v merilu 1 : 45.000.000; • Severna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); • Zahodna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); • Vzhodna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); • Jùna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); • Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 37.250.000; • Avstralija (prikazano je le grafi~no merilo); • Nova Zelandija (prikazano je le grafi~no merilo); • Tihooceanski otoki z izseki Samoanskih otokov, Tahitija in Velikono~nega otoka (prikazana so le grafi~na merila); • Antarktika (prikazano je le grafi~no merilo); • Arktika (prikazano je le grafi~no merilo). V grobem se navedeni zemljevidi uvr{~ajo v tri tipe. Prvi tip sestavljajo zemljevidi povr{ja oziroma naravni zemljevidi vseh celin in sveta. Relief je ponazorjen s kombinacijo barvnih hipsografskih ploskev in sen~enja. Barvna lestvica se za~ne z zelenkasto barvo za niìne in se prek rumenkaste, rjavkaste in sivkaste nadaljuje do modrikaste, ki prikazuje ve~ kot 6000 m visoka obmo~ja. Na zemljevidih celin je morje nakazano le s svetlomodro obrobo, na naravnem zemljevidu sveta pa je celotna morska povr- {ina obarvana svetlomodro, podmorski relief pa je kar nazorno ponazorjen s sen~enjem ter svetlej{imi in temnej{imi modrimi odtenki. Na tem zemljevidu so z zna~ilnimi barvami, ki odslikavajo prevladujo- ~o barvno komponento dejanske pokrajine, ponazorjena glavna naravnogeografska obmo~ja. Jezera so v enaki barvi kot morja, reke pa so obarvane s temnej{im modrim odtenkom. Napisov na zemljevidih je malo. Imena so praviloma podoma~ena, zapisana izklju~no v slovenskem jeziku. Imena hidronimov so tako kot na vseh drugih zemljevidih zapisana v manj nazorni ~rni barvi. Drugi tip predstavljajo zemljevidi celin in sveta s prikazi dràv oziroma politi~ni zemljevidi. Ozemlja posameznih dràv so ponazorjena z razli~nimi barvnimi ploskvami. V podlagi je sen~enje, ki nakazuje razgibanost povr{ja. Vodna telesa so prikazana enako kot na naravnih zemljevidih celin. Vsa na~eloma podoma~ena imena so zapisana izklju~no enojezi~no. Poleg nekaterih glavnih, splo{nih toponimov so zapisana imena dràv in, razen pri najmanj{ih dràvah, njihovih glavnih mest. Topografski zemljevidi delov celin, regij in posameznih dràv sestavljajo tretji tip. Na njih je s kombinacijo barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja prikazana izoblikovanost povr{ja. Na teh zemljevidih je z razli~nimi modrimi odtenki ponazorjen tudi podmorski relief, kopenski hidronimi pa so prikazani tako kot na drugih dveh zvrsteh zemljevidov. Gostota imen je zmerna in le ponekod na naj-gosteje poseljenih obmo~jih tako velika, da se pri prepoznavanju pojavijo teàve. Stopnja doma~enja je zmerna. Ve~ina podoma~enih imen je zapisana enojezi~no. Izjema so podoma~ena imena naselij, pri katerih je najprej zapisano originalno ime in nato z manj{imi ~rkami v oklepaju podoma~eno. Na ve~jezi~nih obmo~jih so ponekod, denimo na Finskem, v [paniji in Italiji s po{evnicami navedena dvojezi~na imena, na primer Tampere/Tamerfors, San Sebastian/Donostia, Bressanone/Brixen. Tipografija je enotna, vendar ni razloèna v legendi. ^rke so ~rne, sivkaste in rastrirane, tako da zagotavljajo vsaj nekaj lo~ljivosti vsebinskih odtenkov. Zapisi imen majhnih krajev, kopenskih hidronimov in manj pomembnih oronimov so zelo majhni; vtis je, kot da so vsi zemljevidi nekako proporcionalno pomanj{ani in s tem prilagojeni manj{emu formatu knjige. Uporabljena so le vsa naglasna, ne pa tudi vsa diakriti~na znamenja (izpu{~ene so dolìne), tako da so arabska, hindujska, japonska, kazahstanska in nekatera druga izvirna imena zapisana v poenostavljeni, {olski rabi prilagojeni obliki. Kljub ~rkovnim poenostavitvam so pri pre~rkovanju imen iz arabskih in cirili~nih pisav uporabljeni opu{~aji. Velika ve~i-na posebnih latini~nih ~rk je zapisana skladno z jezikovnimi pravili najrazli~nej{ih evropskih jezikov, izjema 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 300 250 200 150 vilo podoma~enih imen 100 {te 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob dr o naselje avna enotaavna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 39: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu U~il. je le islandska ~rka ð, ki jo nadome{~a dvo~rkovje dh. Ruska imena so pre~rkovana po ustaljenem latinizacijskem klju~u, ustrezno so zapisana tudi zemljepisna imena v vseh dràvah, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze. V Ukrajini je {e uporabljeno pre~rkovanje s {umevci. Ker je podoma~evanje zemljepisnih imen izvedeno po skoraj enakih na~elih kot v Druìnskem atlasu sveta, so sorazmerno podobni tudi rezultati njihove statisti~ne analize. Vseh podoma~enih tujih zemljepisnih imen je 1726 ali 16,9 % od vseh imen, kar je okroglih 1100 imen manj kot v »velikem bra-tu«. Razlike so predvsem posledica razli~ne podrobnosti prikazov nekaterih obmo~ij, denimo Antarktike. Razmerja med celinami so tako reko~ identi~na. Edini razliki sta uvrstitev Antarktike na zadnje mesto, ker je njen prikaz zelo splo{en, ter zamenjani mesti Srednje in Jùne Amerike na predzadnjem mestu; tokrat je Srednja Amerika pred Jùno Ameriko. Po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen si prvo mesto delita Rusija in Zdruène dràve Amerike. Za njima je Francija, nato pa Kitajska (v Druìnskem atlasu sveta sta na istih mestih, a je Francija za Kitajsko). Takoj za njima sta Gr~ija in Kanada. Med azijskimi dràvami so na lestvici {e Indija, Indonezija, Kazahstan, Japonska in Iran, med evropskimi Italija, Zdruèno kraljestvo, Ukrajina, Nem~ija, [panija in Poljska, zaradi zelo splo{nega zemljevida z malo zamejskimi imeni pa ne tudi Avstrija. Na njej so {e afri{ke drà- ve Egipt, Sudan in Alìrija ter na devetem mestu Avstralija, ki je v Druìnskem atlasu sveta na desetem. Zaradi razli~ne podrobnosti prikaza dolo~enih kartografskih prvin je v primerjavi z Druìnskim atlasom sveta (slika 34) pogled na zastopanost posameznih pomenskih tipov precej druga~en (slika 39). Prej vodilne podmorske reliefne oblike so nazadovale na {ele deveto mesto. V ospredju so oto{ke reliefne oblike, ki pa jih je podoma~enih bistveno manj (279) kot v druìnskem atlasu sveta (345). Na drugem mestu so z ne velikim zaostankom morski hidronimi, nekje v istem rangu so {e naselja na tretjem mestu, kopenske reliefne oblike in kopenski hidronimi. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv je vsega 169. Ve~ kot 100 je podoma~enih tudi imen naravnih pokrajin in upravnih enot, v primerjavi s Monde Neu-fovim {olskim atlasom pa je {tevilo podoma~enih obalnih reliefnih oblik tako reko~ zanemarljivo (57 : 362). 119 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 3.14 PRIRO^NI ATLAS SVETA ^e je Veliki {olski atlas »mali brat« Druìnskega atlasa sveta, je splo{ni rabi namenjen Priro~ni atlas sveta (2003) njegov »bratranec«. Kar pa se ti~e podoma~evanja tujih zemljepisnih imen, je prav gotovo »polbrat« Velikega {olskega atlasa; oba sta namre~ vzor~ni primer, kako lahko ob sorodni predlogi in podobnih na~elih podoma~evanja dve razli~ni redaktorski ekipi prideta do razmeroma identi~nih rezultatov. Priro~ni atlas sveta je nastal v èlji, da se uporabniku po dostopni ceni ponudi manj razko{en in zaradi manj{ega formata (27,5 krat 21,5 cm) ter skromne teè za uporabo prijaznej{i izdelek. Tudi zato, ker je bil uspe{no promoviran v knjìnem klubu Svet knjige, je leto po prvem izidu doìvel ponatis. Gre za prevod in priredbo dela Compact World Atlas britanskega zalònika Dorling Kindersley Book, ki je prvi~ iz{lo leta 2001. Zaloìla ga je Mladinska knjiga, ki je tudi poskrbela za njegovo pripravo. Urednica je sodelavka zalòbe Barbara Zych (1974–), redaktorsko delo na podro~ju zemljepisnih imen pa so opravili geografka Ida Knez Ra~i~ z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja ter Simona [u{ter{i~ in Uro{ Stepi{nik. V tekmi za ~as je priznana zalòba poskrbela za povsem korektno delo, ki pa je morda prav zaradi ~asovne stiske, morda pa tudi zaradi manj izku{ene ekipe zaradi kar {tevilnih napak vendarle dale~ od idealnega. Vsebinska zasnova atlasa je razmeroma enostavna. Poleg zemljevidov je le v zadnjem delu nekaj statisti~nih informacij, med njimi tudi po odvisnih in zunanjih ozemljih ter neodvisnih dràvah sistemati~no podane glavne politi~ne in demografske zna~ilnosti z uvodnimi opisi lege in zgo{~enimi navedbami bistvenih gospodarskih, politi~nih in zgodovinskih okoli{~in. Na dveh straneh so {e statisti~ne geografske primerjave z nekaterimi »naj« preglednicami, potem pa è sledi imensko kazalo z okrog 16.200 zemljepisnimi imeni. Med njimi so tudi ve~jezi~ne alonimske razli~ice nekaterih naselij, hidronimov, oronimov na dvojezi~nih obmo~jih in pojavov, ki se raztezajo ~ez ve~ dràv, na primer za baskovsko mesto Vitoria/Gasteiz, za reko Tisa je navedeno nem{ko Theiss, romunsko, slovensko, hrva{ko Tisa (kaj pa srbsko?), rusko Tissa, ukrajinsko Tysa (manjka madàrsko Tisza!?), za gorovje Tian Shan pa izvemo, da se mu po kitajsko re~e Thian Shan, Tian Shan ali T'ien Shan, rusko pa Tyan'-Shan' (o~itno je nekaj narobe s translitera-cijo), za Jezero Tiberias (da, tudi tako se da podoma~iti alonime Galilejsko jezero, Genazare{ko jezero in Tiberijsko jezero), da so angle{ke razli~ice Sea of Chinnereth, Bahr Tabariya in Sea of Galilee, po arabsko je Bahrat Tabariya in po hebrejsko Yam Kinneret, ter za romunsko pokrajino Transilvanija, da je po angle{ko Ardeal in Transilvania, po nem{ko Siebenburgen in po madàrsko Erdély. Iz navedenega sledi, da ima imensko kazalo o~itno tudi ambicijo za nekatere pojave predstaviti eksonime, vendar pa ni pre~i{~eno in prilagojeno slovenskemu uporabniku. Za posameznim imenom je najprej navedena stran, na kateri je zemljevid, kjer je poimenovan pojav prikazan, nakar je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama naveden ustrezen kvadrant na zemljevidu. Pri nenaselbinskih imenih je opisno navedena pomenska skupina. Sledi {e navedba upravne enote ali oto~ja, kje je pojav, na koncu pa je, razen pri poimenovanih pojavih, ki si jih delita dve dràvi, s stranmi neba opredeljena priblìna lega znotraj dolo~ene dràve, celine oziroma oceana. Priro~ni atlas sveta ima tipi~no angloameri{ko razporeditev vsebine, najprej obe Ameriki, nato Afrika, Evropa, Azija, Avstralija z Oceanijo, na koncu pa {e Antarktika in Arktika. Ker tak{no zaporedje uporabniku povzro~a teàve pri iskanju, sta na obeh notranjih straneh platnic dodana posebna zemljevida s prikazom strani, kjer so zemljevidi dolo~enih obmo~ij, v uvodu pa je tudi zgo{~en pregled vsebine. Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Priro~nem atlasu sveta je sestavljen na podlagi izpisa podoma~enih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Dràve sveta; • Svet; • ^asovni pasovi; • Severna in Srednja Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); • Zahodna Kanada in Aljaska (prikazano je le grafi~no merilo); 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Vzhodna Kanada (prikazano je le grafi~no merilo); • ZDA: severovzhodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • ZDA: jugovzhodni del z izsekom Bermudi (prikazani sta le grafi~ni merili); • ZDA: osrednji del (prikazano je le grafi~no merilo); • ZDA: zahodni del z izsekoma Havaji in Los Angeles (prikazana so le grafi~na merila); • ZDA: jugozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Mehika (prikazano je le grafi~no merilo); • Medmorska Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); • Antili z izseki Jamajka, Sveta Lucija in Barbados (prikazana so le grafi~na merila); • Jùna Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); • Jùna Amerika: severni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Jùna Amerika: zahodni del z izsekom Galápagos (prikazani sta le grafi~ni merili); • Brazilija (prikazano je le grafi~no merilo); • Jùna Amerika: jùni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Atlantski ocean (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika: severozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika: zahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika: osrednji del z izsekom São Tomé in Príncipe (prikazani sta le grafi~ni merili); • Afrika: jùni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); • Atlantski ocean: severni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Skandinavija in Finska (prikazano je le grafi~no merilo); • Nizozemska, Belgija in Luksemburg (prikazano je le grafi~no merilo); • Britansko oto~je z izsekom London (prikazani sta le grafi~ni merili); • Francija z izseki Andora, Monako in Pariz (prikazana so le grafi~na merila); • [panija in Portugalska z izsekoma Azori in Gibraltar (prikazana so le grafi~na merila); • Nem~ija in alpske dràve z izsekom Liechtenstein (prikazani sta le grafi~ni merili); • Italija z izsekoma San Marino in Vatikan (prikazana so le grafi~na merila); • Srednja Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); • Jugovzhodna Evropa z izsekom politi~ne ~lenitve Bosne in Hercegovine (prikazani sta le grafi~ni merili); • Sredozemlje z izsekoma Malta in Ciper (prikazana so le grafi~na merila); • Bolgarija in Gr~ija (prikazano je le grafi~no merilo); • Baltske dràve in Belorusija (prikazano je le grafi~no merilo); • Ukrajina, Moldavija in Belorusija (prikazano je le grafi~no merilo); • Evropski del Rusije (prikazano je le grafi~no merilo); • Severna in zahodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Rusija in Kazahstan (prikazano je le grafi~no merilo); • Tur~ija in Kavkaz (prikazano je le grafi~no merilo); • Blìnji vzhod z izsekom Zahodni breg (prikazani sta le grafi~ni merili); • Jugozahodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Srednja Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Jùna in vzhodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Severna Kitajska in Mongolija (prikazano je le grafi~no merilo); • Vzhodna Kitajska in Koreja (prikazano je le grafi~no merilo); • Japonska z izsekoma Oto~je Nansei in Tokio (prikazana so le grafi~na merila); • Jùna Indija in [rilanka (prikazano je le grafi~no merilo); • Severna Indija, Pakistan in Banglade{ (prikazano je le grafi~no merilo); • Jugovzhodna Azija: celinski del (prikazano je le grafi~no merilo); 121 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Jugovzhodna Azija: oto{ki del z izsekom Singapur (prikazani sta le grafi~ni merili); • Indijski ocean (prikazano je le grafi~no merilo); • Avstralija in Oceanija (prikazano je le grafi~no merilo); • Tihi ocean: jugozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Avstralija: zahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Avstralija: vzhodni del z izsekom Sydney (prikazani sta le grafi~ni merili); • Nova Zelandija (prikazano je le grafi~no merilo); • Tihi ocean (prikazano je le grafi~no merilo); • Antarktika (prikazano je le grafi~no merilo); • Arktika (prikazano je le grafi~no merilo). Zemljevidi so treh vrst. Prvo sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin z barvnimi ploskvami raznih barv za ponazoritve ozemelj posameznih dràv. V podlagi je sen~enje, ki nakazuje reliefno izoblikovanost. Podmorski relief je prikazan z raznimi odtenki modrih barv, ki ponazarjajo globinske pasove. Jezera so svetlomodre barve, reke pa so bolj temnomodro obarvane. Gostota zemljepisnih imen je razmeroma majhna, stopnja doma~enja pa velika. Z izjemo naselij, ki so zapisana dvojezi~no, najprej v originalni obliki in nato z enako velikimi ~rkami v oklepaju v sloven{~ini, so vsa imena zapisana samo enojezi~no, bodisi v izvirni bodisi v podoma~eni obliki. Na teh zemljevidih je v kartnem okvirju prikazana razpre-delnica z najpomembnej{imi statisti~nimi podatki in nekaterimi »naj« informacijami. Druga vrsta zemljevidov so prikazi oceanov, mednje pa s svojo zasnovo spadata tudi zemljevida Antarktike in Arktike. Kopno je prikazano s sivkastorjavkastim barvnim odtenkom, ki ga raz~lenjujejo svetlej{i in temnej{i toni, pokazatelji razgibanosti reliefa. Podmorski relief je ponazorjen s kombinacijo modrih barvnih odtenkov za globinske pasove in sen~enja za drobno reliefno raz~lenjenost. Jezera in reke so prikazane tako kot na politi~nih zemljevidih. Gostota zemljepisnih imen je majhna, {e zlasti na kopnem. Praviloma so podoma~ena, prav vsa pa so zapisana izklju~no enojezi~no, torej podoma~e-no ali originalno. Tretjo vrsto sestavlja glavnina zemljevidov, ki ponazarjajo dele celin, regij ali posameznih dràv. V bistvu gre za topografske zemljevide. Kopenski relief je ponazorjen s kombinacijo sen~enja in barvnih odtenkov, od zelenkastih za niìne prek sivkastih in rjavkastih do znova sivkastih za najvi{je vzpeta obmo~ja. Podmorski relief je tako kot na politi~nih zemljevidih prikazan z ve~ odtenki modrih barv, ki ponazarjajo globinske pasove. Enako kot drugod so prikazane tudi reke in jezera. Gostota zemljepisnih imen je precej ve~ja, stopnja doma~enja pa bistveno manj{a. Z izjemo naselbinskih imen so vsa podoma~ena imena zapisana enojezi~no. Podoma~ena imena mest so navedena v dvojnicah; za originalnimi imeni so zapisana z manj{imi ~rkami v oklepaju. Reklu, da izjema potrjuje pravilo, pritrjujejo imena Frankfurt na Majni, Baku in Akaba, ki so zapisana samo v slovenskem jeziku, brez navedbe izvir-nikov Frankfurt am Main, Baki• in Al 'Aqabah. Izjeme so tudi pri drugih tipih imen: na zemljevidu Sredozemlje sta na primer v oklepajih zapisani slovenski imeni Krf in Kefalonija za najprej navedenima izvirnima imenoma gr{kih otokov Kérkira in Kefallinía, na zemljevidu Bolgarija in Gr~ija pa je v oklepaju za slovenskim imenom Donava zapisano izvirno ime Dunav. Opozoriti velja {e na dvojezi~ne, s po{evnico lo~ene zapise originalnih imen dolo~enih mest na nekaterih dvojezi~nih obmo~jih. Vsa zemljepisna imena so zapisana izklju~no v ~rni barvi, razlikujejo se le v odtenkih. Imena dràv in odvisnih ozemelj ozna~ujejo velike {rafirane ~rke. Tipografija je enotna in razloèna v legendi. Tudi najmanj{i napisi so dovolj veliki, da so dobro ~itljivi. Uporabljena so naglasna in diakriti~na znamenja ter vse posebne latini~ne ~rke, razen islandske ~rke ð, ki jo nadome{~a dvo~rkovje dh. Za pre~rkovanje z arabsko pisavo zapisanih imen je o~itno uporabljen en sam latinizacijski klju~. Pre~rkovanje iz cirili~nih pisav na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze je problemati~no, saj je bila o~itno izvedena skoraj popolna transkripcija. To velja tako za ruska, ukrajinska kot beloruska imena, v manj{i meri pa tudi za kazahstanska, Slika 40: Tipi~en topografski zemljevid iz Priro~nega atlasa sveta. P 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 123 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik turkmenistanska, uzbekistanska, tadìkistanska in kirgizistanska, kjer so medsebojno pome{ana slovenskim oblikam enaka ruska imena, na primer Karaganda, Semipalatinsk, Samarkand, transkribirana doma~a imena, na primer Dàhovuz, To{kent, Turkmenba{i, Urgan~, @ezqazgan, in izvirna doma~a imena, na primer Aqtöbe, Chardzhev, Kattaku–rgon, Kökcetau–, Tu ürtkuül. Zato je celoten sistem tèko razum- ljiv; o~itno je, da se kljub ne velikemu {tevilu imen njihovo zapisovanje razlikuje od zapisov v atlasih, ki so bolj vredni zaupanja, denimo v Atlasu sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997) in Velikem atlasu sveta (DZS 2005). Nobenih teàv pa ni z zapisovanjem originalnih oblik kitajskih in japonskih imen. Redaktorji zemljepisnih imen se pri rabi ob~noimenskih sestavin radi zatekajo k tujkam. Zna~ilni primeri so Abisalna ravnina Demerara, Abisalna ravnina Hatteras, Biskajska abisalna ravnina, Pernambu{ka abisalna ravnina, Keltski {elf, Agulha{ki plato, Madagaskarski plato, Mozambi{ki plato, Plato Santos, toda Planota Manihiki, Planota Naturaliste, Planota Osborn; v imenskem kazalu je namesto zapisa Agulha{ki plato navedeno Agulha{ka planota. Izogniti se jim ni uspelo niti rabi razli~nih podoma~enih imen za isti geografski pojav ali topografski objekt. V nekaterih primerih so alonimi nastali zaradi razli~nih zapisov v imenskem kazalu in na zemljevidih. V nadaljevanju so navedeni zna~ilni primeri: Afri{ki rog in Somalski polotok za Somali Peninsula/Péninsule des Somalis, Atlantsko-indijska kotlina in Atlantsko-indijskooceanska kotlina (prva oblika je napa~na, saj podmorska kotlina ni poimenovana po Indiji, ampak po Indijskem oceanu), Evbea in Evbeja za Évvoia (Evbea na zemljevidu je o~itno napaka, v imenskem kazalu pa je zapis pravilen), Falklandski otoki in Malvinski otoki za Falkland Islands/Islas Malvinas, Foxova kotlina in Kotlina Foxe za Foxe Basin, Gabe{ki zaliv in Mala Sirta za Khali•–j Qa–bis, Galapago{ki hrbet in Hrbet Galapagos za Galapagos Ridge, Hrbet Walvis in Walvi{ki hrbet za Walvis Ridge (zanj uporabljamo tudi imeni Kitov hrbet oziroma Hrbet kitov), Jezero Turkana in Rudolfovo jezero za Lake Turkana/Lake Rudolph, Jùni Sandwichev jarek in Jùnosandwi{ki jarek za South Sandwich Trench, Kijevsko jezero in Kijevsko zajezitveno jezero za Kyjivs'ke vodoschovy{~e, Kotlina Penrhyn in Penrhynova kotlina za Penrhyn Basin, Laptev-sko morje (ta oblika imena je novost!) in Morje Laptevov za more Laptevyh, Makarova kotlina in Makarovova kotlina za Makarov Basin, Nafud, Nafut in Pu{~ava Nafud za an-Nafu–d, Naresov preliv in Oìna Nares za Nares Strait, Obala kralja Frederika VI. in Obala kralja Friderika VI. za Kong Frederik VI Kyst, Obalno gorovje in Obrèno gorovje za Coast Ranges. Problemati~no je navajanje mnogih imen naselij v oklepaju, kar naj bi pomenilo, da so podoma~e-na, v resnici pa gre ali za eno od uradnih oblik imen na dvojezi~nih obmo~jih ali za pred kratkim zamenjana imena, ki so s tem dobila status zgodovinskega imena, ali, preprosto, za spregledan angle{ki eksonim. Tak{no navajanje je neprimerno zato, ker je v nekaterih dràvah, na primer v Belgiji, Finski, [paniji in Italiji, za prikazovanje dvojezi~nosti uporabljena po{evnica. Zna~ilni primeri neustrezno zapisanih imen so (navedena so tako, kot so zapisana v atlasu): mesto al-Boulda (Blida) v Alìriji, mesto Bilbao (Bilbo) v {panski Baskiji, mesto Boosaaso (Bender Qaasim) v Somaliji, mesto Cape Town (Kaapstad) v Jùni Afriki, otok Comino (Kemmuna) v Malti, mesto Cork (Corcaigh) na Irskem, mesto Kinyeti (Agorro) v Sudanu, mesto Dublin (Baile Átha Cliath) na Irskem, mesto Köln (Cologne) v Nem~iji, zaliv Kólpos Ammócho-stos (Gazimagüusa Körfezi) ob vzhodni obali Cipra, mesto Kythréa (Degüirmenlik) na Cipru, mesto Nawa–kshu–t (Nauakchott; pravilno je Nouakchott!) v Mavretaniji, mesto Nuuk (Godthåb) na Grenlandiji, otok Nzwani (Anjouan) v Komorih, mesto Puthein (Bassein) v Mjanmaru, mesto Su–sah (Sousse) v Tuniziji. Zanimivo je, da imeni mest Rijeka in Pula na Hrva{kem nista zapisani tudi v sloven{~ini. Nenavadni sta podoma~itvi imen Jezero Sevana za Sevana Lich/ozero Sevan v Armeniji, ki ga podoma~ujemo Jezero Sevan ali Sevansko jezero, in {e bolj znano Jezero Tiberias za severnoizraelsko sladkovodno telo Yam Kinneret, poslovenjeno kot Galilejsko, a tudi Genazare{ko ali Tiberijsko jezero. Za avstralski Grey Range je napa~na pridevni{ka izpeljanka Greyevo hribovje namesto Greyjevo hribovje. Najbr` gre za napako tudi pri zapisu imena jezera Inari (originalno Inarijärvi/Enare) na severu Finske, ki je tako na zemljevidu kot v imenskem kazalu zapisano kot Inarij. Podobno velja tudi za ime Dodekanezi, ki naj bi o~itno pomenilo mnoìnsko obliko imena Dodekanez (originalno Dodekanisos) v pomenu šDvanajst otokov’. 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Na zemljevidih je zagre{enih {e ve~ napak in nedoslednosti; navedene so le nekatere med njimi. Na zemljevidu Dràve sveta pi{e Ameri{ka Samoa (zvezna dràva ZDA), torej naj bi bil ta del Oceanije ameri{ka zvezna dràva, kar seveda ni. Na zemljevidu Svet je zapis Srenjeatlantski hrbet, na zemljevidu ^asovni pasovi so angle{ki preostanki (to Angola), (to Africa), (to NZ), ob njih pa {e ime Severna Zemlja, na zemljevidu Severna in Srednja Amerika (na njem je ve~ja stopnja doma~enja) sta zapisani imeni Lago de Nicaragua in za panamsko glavno mesto brez oklepaja Panama, na zemljevidu Medmorska Amerika (z manj{o stopnjo doma~enja) pa Nikaragovsko jezero in Panamá, na zemljevidu Vzhodna Kanada je prevedeno ime naselja Niagara Falls v Niagarski slapovi (slovenimo le slapove, ne pa tudi mesta ob njih), na njem je zapisana tudi upravna enota Nova Fundlandija in Labrador, ki je na zemljevidu Atlantski ocean: severni del poimenovana Nova Fundlandija, na zemljevidu Afrika: severovzhodni del je zapis Amirante (Sej{eli) zapisan s tipografijo, ki ozna~uje dràve, na zemljevidu Afrika: jùni del so z enako velikimi ~rkami zapisana sosednja imena Komori in Mayotte ter Reunion in Mauritius, zato ni mo~ razbrati, katero je neodvisna dràva in katero odvisno ozemlje, na zemljevidu Britansko oto~je je zapisana upravna enota England, a tudi [kotska in Severna Irska, na zemljevidu [panija in Portugalska so napisi Kastilsko Gorovje, Bilbao (Bilbo), toda San Sebastian/Donostia, na zemljevidu Sredozemlje pa napis Bilbao/Bilbo, na zemljevidu Jugovzhodna Evropa je nesistemski in neslovenski zapis Kefallinía (Kefallonia), na zemljevidu Rusija in Kazahstan je zapisano Nìnja Tunguska, vendar Rostov-na-Donu, na njem je tudi ime Vrangelja, o~itno preostanek celega ruskega imena ostrov Vrangelja, ki ga sicer doma~imo v Vranglov otok, na zemljevidu Jùna in Vzhodna Azija pi{e Isthmus Kra, na zemljevidu Severna Kitajska in Mongolija Kashi (Kashgar), ime Kashgar tradicionalno doma~imo v Ka{gar, na zemljevidu Vzhodna Kitajska in Koreja pi{e Chang Jiang (Jangtze), torej Jangce, ~e è ne Modra reka, na zemljevidu Indijski ocean pa Vzhodni indiamanski hrbet namesto Vzhodni indijskooceanski hrbet. [e nekaj »cvetk« iz imenskega kazala: Blakov plata (namesto Blakov plato), Botni{ki zaliv (namesto na zemljevidu zapisanega Gulf of Boothia med kanadskim arhipelagom), Bucures¸ti (ni~ o Bukare{ta), Ceylonska ravnina, El Salvador (edino ime za srednjeameri{ko dràvo), Heardovi in McDonaldovi otoki (na zemljevidu je zapisano Heardov otok in McDonaldovi otoki), Hong Kong (na zemljevidu Hongkong), Hrbet ^erskega (na zemljevidu Gorovje ^erskega), Port-of-[panija namesto Port-of-Spain, kot se imeuje glavno mesto Trinidada in Tobaga, Putorana Mountains (preostanek iz angle{kega imenika), Sara Kastilija (namesto Stara Kastilija), Selat Karimata (na zemljevidu pi{e Karimatski preliv), Sevrni Marianski otoki (namesto Severni Marianski otoki), Sibir' (na zemljevidu je seveda Sibirija), Sierra Leone Schwel-le (preostanek nem{ke razli~ice imena za Sierraleonski prag), Tansantarkti~no gorovje (namesto Transantarkti~no gorovje), Timi{var (namesto Temi{var), Velikono~ni otoki (namesto Velikono~ni otok), Wndelovo morje (namesto Wandelovo morje), Zajezitveno jezero American Falls (na zemljevidu pi{e American Falls Reservoir), Zaliv Fonseca (na zemljevidu je Golfo de Fonseca), Zemlja kralja Rasmussena (na zemljevidu je pravilno Zemlja Knuda Rasmussena). Imena Mali Sundski otoki, Maskat, Novosibirski otoki, Oto~je Tuamotu, Severnofrizijski otoki in Zahodnosibirsko niàvje so zapisana dvakrat, eno neposredno za drugim. V Priro~nem atlasu sveta je podoma~enih 1696 tujih zemljepisnih imen. Najve~ jih je z obmo~ja Azije, ki ji je tik za petami Evropa, dale~ za njima je Afrika. Oceanija je pred Severno Ameriko, Jùna Amerika pa nekoliko pred Srednjo Ameriko. Zaradi ne preve~ podrobnega prikaza Antarktike je tamkaj{nje {tevilo podoma~enih imen skromno. Skratka, navedena razmerja povsem ustrezajo stanju v Velikem {olskem atlasu (U~ila 2003). Zelo podobna je tudi razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih imen. V krepkem vodstvu je Rusija, ki ji sledita Kitajska in Zdruène dràve Amerike, slednje so v atlasu U~il skupaj z Rusijo na prvem mestu. Na ~etrtem in petem mestu sta Francija in Italija, na {estem pa Indija. Zelo visoko je tudi Avstralija, ki ji sledi Kanada. Za njo se zvrstijo evropske dràve Zdruèno kraljestvo, Ukrajina in Gr~i-ja (ta je v Velikem {olskem atlasu na petem mestu), na lestvici pa so med evropskimi dràvami {e Nem~ija, Poljska, [panija in Avstrija. Na njej so {e azijske dràve Indonezija, Kazahstan, Pakistan, Japonska in Tur~ija ter kot edina afri{ka dràva Egipt (v Velikem {olskem atlasu mu drùbo delata Sudan in Alìrija). 125 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 300 250 200 150 vilo podoma~enih imen 100 {te 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob dr o naselje avna enotaavna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 41: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Priro~nem atlasu sveta. V Priro~nem atlasu sveta in Velikem {olskem atlasu so tudi zelo podobna razmerja pri podoma~itvah imen glede na njihove pomenske kategorije (sliki 41 in 39). V obeh so v ospredju oto{ke reliefne oblike, v priro~nem atlasu pa so na drugem mestu podmorske reliefne oblike, ki so v {olskem atlasu U~il precej manj izpostavljene. Sledijo podoma~ena imena naselij, ki so jim tesno za petami podoma- ~ena imena morskih hidronimov, kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik in dràv, teh je 173. Ve~ kot sto podoma~enih imen je tudi med naravnimi pokrajinami in upravnimi enotami. [tevilo poslovenjenih imen obalnih reliefnih oblik je skromno. 3.15 ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE [OLE Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je na{ najbolj uporabljan {olski atlas, v bistvu prava uspe- {nica. Najprej je veljal za obvezno u~no gradivo, ko pa se je na spro{~enem trì{~u pred kratkim pojavijo nekaj konkuren~nih {olskih atlasov, je z njimi »pometel« zaradi svoje nesporne vsebinske kakovosti. Prvi~ je iz{el è leta 1979 pod uredni{tvom Jakoba Medveda (1926–1978), s strani zalòbe pa je bil za pripravo zadolèn Borut Ingoli~ (1939–). Doìvel je vrsto ponatisov, dokler ga niso leta 2002 povsem prenovili. Uredni{tvo je prevzel Karel Natek (1952–), za prevod in priredbo zemljepisnih imen pa je poskrbela geografka Bibijana Mihevc (1955–). S strani zalòbe je za njegovo pripravo odgovoren geograf Milivoj Stankovi~. Po prenovitvi ga odtisnejo vsako leto, tako da je doslej iz{lo è pet izdaj prenovljene razli~ice, skupaj s predhodnikom pa se je {tevilo izdaj povzpelo na 17. V analizi je povzeto stanje iz predzadnje izdaje, ki je iz{la leta 2005. Atlas srednjega formata (30 krat 23,5 cm), ki je konceptualno zasnovan s pogledom od znotraj navzven, torej od Slovenije prek Evrope, blìnjih in bolj oddaljenih celin na ves svet in Zemljo kot del vesolja, je izdelek doma~e in tuje pameti. ^e je na primer za Veliki {olski atlas (U~ila 2003) zna~ilna sistema-126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 ti~na in poenotena obdelava vseh delov sveta, je pri tem atlasu v ospredju problemski pristop, pri katerem so ob deloma sistemati~nih prikazih izbranih delov sveta izpostavljene vsebine, ki so najbolj zna~ilne prav zanja, zato so ob njihovih glavnih zemljevidih kartografsko ponazorjene kot vzor~ni primeri. Za ve~i-no neslovenskih kartografskih predlog je poskrbela nem{ka zalòba Westermann Schulbuchverlag GmbH, za preostale kartografske predloge pa so poskrbele slovenske kartografske ustanove Geodetski zavod Slovenije, Geodetski in{titut Slovenije, Monde Neuf d. o. o. in Printa d. o. o. Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je v bistvu predvsem kartografski izdelek, zato ga (~e zanemarimo fotografije Ritoznoja, Brkinov, Sti~ne, Oto~ca in Ptuja pred imenskim kazalom) kot grafi~ne ponazoritve sestavljajo izklju~no topografski in najrazli~nej{i tematski zemljevidi, vmes je tudi precej grafikonov. Uvodnemu kazalu sledi poglavje Branje in uporaba kart, nakar je v slogu skromnej{ega nacionalnega atlasa obdelana Slovenija. Zatem se zvrstijo raznovrstni prikazi Evrope in njenih delov (vmes so tudi posamezni primeri iz Slovenije, na primer Planinsko polje, Triglavski narodni park, Bled – turizem), Azije, Afrike, Severne, Srednje in Jùne Amerike, Avstralije in Oceanije ter Arktike in Antarktike. Sledijo topografski in tematski zemljevidi sveta kot celote, kartografski del atlasa pa zaklju~ujeta poglavji Zemlja v vesolju in Kartografske projekcije. Za njima je geografski slovar~ek z zgo{~enimi razlagami okrog 320 temeljnih geografskih izrazov, za njim pa poglavje Pisava geografskih imen, v katerem se mladino na razmeroma enostaven, a strokovno neopore~en na~in seznanja z glavnimi vidiki rabe zemljepisnih imen. Atlas zaklju~uje preprosto imensko kazalo z naslovom Seznam imen, ki ga sestavlja skoraj 18.000 razli~nih zemljepisnih imen iz Slovenije in sveta. Po podrobnem ogledu vseh imenskih kazal v preu~enih atlasih lahko re~emo, da ima ravno ta imenik {e najmanj tehni~no-vsebinskih pomanjkljivosti. V njem navedenemu imenu sledi oznaka strani, kjer je zemljevid s poimenovanim pojavom, potem pa je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama dolo~en ustrezen kvadrant v koordinatnem sistemu. Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole je nastal z zajemom ustreznih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Evropa v merilu 1 : 16.000.000; • Evropa: Tektonske enote v merilu 1 : 40.000.000; • Tranzitni promet prek Alp v merilu 1 : 8.500.000; • Promet prek Rokavskega preliva v merilu 1 : 5.700.000; • Severna Evropa v merilu 1 : 6.000.000 z izsekoma Islandije v istem merilu in obmo~ja Sognefjorda v merilu 1 : 1.000.000; • Zahodna in Srednja Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Severno morje – nafta in zemeljski plin v merilu 1 : 6.000.000; • Severno morje – onesnaèvanja okolja v merilu 1 : 6.000.000; • Britansko oto~je v merilu 1 : 4.000.000; • Nizozemsko, Belgija, Luksemburg v merilu 1 : 2.000.000; • Deltaprojekt v merilu 1 : 500.000 z izsekom Katastrofalna poplava 1. februarja 1953 v merilu 1 : 2.000.000; • Rotterdam – Europort v merilu 1 : 250.000; • Francija v merilu 1 : 4.000.000; • Sredozemlje v merilu 1 : 9.000.000; • Jugozahodna Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • [panija, Portugalska v merilu 1 : 4.000.000; • Italija v merilu 1 : 4.000.000; • Neapeljski zaliv – ìvljenje pod vulkanom v merilu 1 : 300.000; • Jugovzhodna Evropa v merilu 1 : 4.000.000; • Jugovzhodna Evropa, Tur~ija, Kavkaz – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Srednja Evropa v merilu 1 : 4.000.000; • Srednja Evropa – geologija v merilu 1 : 4.500.000; • Srednja Evropa – nafta in zemeljski plin v merilu 1 : 5.000.000; • Srednja Evropa – elektri~na energija v merilu 1 : 5.000.000; 127 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Alpe v merilu 1 : 2.250.000; • Nem~ija v merilu 1 : 2.250.000; • Rensko-vestfalsko industrijsko obmo~je danes v merilu 1 : 500.000; • Berlin v merilu 1 : 250.000; • Gornje{lezijsko industrijsko obmo~je v merilu 1 : 500.000; • Avstrija – prebivalstvo, turizem v merilu 1 : 2.500.000; • Dunaj v merilu 1 : 100.000; • Vzhodna Evropa v merilu 1 : 12.000.000; • Vzhodna Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 12.000.000; • Ruska federacija – obmo~ja z najbolj onesnaènim zrakom v merilu 1 : 49.000.000; • Moskovsko industrijsko obmo~je v merilu 1 : 1.500.000; • Zakavkazje v merilu 1 : 6.000.000; • Zakavkazje – politi~ne razmere v merilu 1 : 7.900.000; • Azija v merilu 1 : 36.000.000; • Azija – politi~ni pregled v merilu 1 : 72.000.000; • Azija – prebivalstvo v merilu 1 : 72.000.000; • Azija – kmetijstvo v merilu 1 : 36.000.000; • Severna Azija v merilu 1 : 16.000.000; • Jùna Sibirija – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Vzhodna Azija v merilu 1 : 16.000.000; • Sporna obmo~ja v Jùnokitajskem morju (prikazano je le grafi~no merilo); • Rumena reka (Huang He) – erozija in naplavljanje v merilu 1 : 9.000.000; • Jez treh sotesk na reki Jangce (prikazano je le grafi~no merilo); • Singapur v merilu 1 : 250.000; • Hongkong v merilu 1 : 500.000; • Tokio v merilu 1 : 500.000; • Kobe – pridobivanje novih povr{in v merilu 1 : 125.000; • Japonska – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Jugovzhodna Azija v merilu 1 : 16.000.000; • Java – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Jugozahodna in Jùna Azija v merilu 1 : 16.000.000; • Pandàb – namakanje in zasoljevanje v merilu 1 : 6.000.000; • Banglade{ – poplave v merilu 1 : 6.000.000; • Jùna Azija – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; • Jugozahodna Azija – gospodarstvo v merilu 1 : 12.000.000; • Izrael – gospodarstvo v merilu 1 : 1.500.000; • Jeruzalem v merilu 1 : 50.000; • Izrael in sosednje arabske dràve v merilu 1 : 6.000.000; • Afrika v merilu 1 : 36.000.000; • Afrika 1914 v merilu 1 : 72.000.000; • Afrika danes v merilu 1 : 72.000.000; • Afrika – severni del v merilu 1 : 16.000.000; • Afrika – jùni del v merilu 1 : 16.000.000; • Spodnji Egipt – prebivalstvo v merilu 1 : 3.000.000; • Kilimandàro in Meru v merilu 1 : 500.000; • Jùnoafri{ka republika – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; • Severna in Jùna Amerika v merilu 1 : 36.000.000; • Kalifornija – potresi v merilu 1 : 6.000.000; • ZDA in Kanada v merilu 1 : 16.000.000; 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Severovzhodni del ZDA – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Morska pot svetega Lovrenca (prikazano je le grafi~no merilo); • Kalifornija – kmetijstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Kalifornija – vodno gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Srednja Amerika v merilu 1 : 16.000.000; • Ciudad de México v merilu 1 : 500.000; • Panamski prekop (prikazano je le grafi~no merilo); • Kuba – pridobivanje sladkorja v merilu 1 : 6.000.000; • Jùna Amerika v merilu 1 : 16.000.000; • Amazonija – posegi v tropski deèvni gozd v merilu 1 : 16.000.000; • Brasília v merilu 1 : 250.000; • Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 36.000.000; • Avstralija in Nova Zelandija – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; • Snowy Mountains – pridobivanje elektri~ne energije v merilu 1 : 1.500.000; • Jùna Avstralija – oskrba z vodo v merilu 1 : 6.000.000; • Avstralija v merilu 1 : 16.000.000; • Arktika v merilu 1 : 48.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 48.000.000; • Antarkti~ni polotok (merilo ni navedeno); • Svet v merilu 1 : 90.000.000; • Svet – tektonika, litosferske plo{~e v merilu 1 : 140.000.000; • Svet – dràve v merilu 1 : 90.000.000; • Evropa – dràve v merilu 1 : 24.000.000. ^e zanemarimo mnoìco podrobnih tematskih zemljevidov, izdelanih v raznovrstnih tehnikah, ta sicer v celoti digitalni atlas v grobem sestavljajo trije tipi zemljevidov. K prvemu spadajo splo{ni, topografski zemljevidi celin in njihovih delov. S kombinacijo barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja imajo dokaj nazorno prikazan kopenski relief, podmorski relief pa je ponazorjen z razli~nimi modrimi odtenki za posamezne globinske pasove. Barvna lestvica kopenskega reliefa sega od zelene barve za niìne prek rumene, svetlorjave do temnorjave za najvi{je predele. Barvne lestvice niso univerzalne, ampak se od zemljevida do zemljevida razlikujejo. Jezera in reke so z izjemo Kaspijskega jezera, ki ga o~itno {tejejo za morje, ponazorjena z enotno temnomodro barvo. Na kopnem so s pikicami ponazorjene tudi pu{~ave, z modrikastorde~kastim barvnim odtenkom tudi slana jezera. Gostota imen je zmerna, stopnja doma~enja pa na zemljevidih celin velika in na regionalnih zemljevidih majhna. Drugo vrsto zemljevidov sestavljajo kmetijski in gospodarski zemljevidi celin ter nekaterih regij. Na njih so s kombinacijo barvnih ploskev in rastriranih barvnih odtenkov predstavljeni naravni rastlinski pasovi in raba tal, vklju~no s ponazoritvijo glavnih njivskih kultur, ki so prikazane tudi z grafi~nimi simboli, tako kot druge gospodarske, zlasti industrijske in rudarske panoge. Sen~enje v podlagi na regionalnih zemljevidih prikazuje izoblikovanost povr{ja, ta pomembna pokrajinska prvina pa na zemljevidih celin ni ponazorjena. Regionalni in celinski zemljevidi se razlikujejo tudi v prikazih podmorskega reliefa. Medtem ko je na prvih za morja in oceane uporabljen en sam moder barvni odtenek, enak odtenku za jezera (reke so bolj temnomodre), je za podmorski relief na regionalnih zemljevidih uporabljenih ve~ modrih odtenkov (a manj kot na topografskih zemljevidih), barvni odtenki za jezera so enaki prevladujo~emu odtenku globine morij, reke pa so {e nekoliko bolj temnomodro obarvane. Gostota imen je zelo majhna, stopnja doma~enja pa sorodna prej{njemu tipu. Gospodarski (industrija, rudarstvo in energetika, promet) zemljevidi celin in vsebinsko usmerjeni (nafta in zemeljski plin, elektri~na energija …) regionalni zemljevidi pripadajo tretjemu tipu. Za kopen-sko podlago je zna~ilen enoten rumenkast barvni odtenek, ki je na regionalnih zemljevidih dopolnjen s sivkastim sen~enjem, kar zagotavlja vtis reliefne razgibanosti. Vse ploskve, ki ponazarjajo morja in jezera, imajo enotno svetlomodro barvo, kakr{no imajo tudi reke na regionalnih zemljevidih, medtem 129 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ko so reke na regionalnih zemljevidih zarisane s temnej{o modro barvo. Gostota zemljepisnih imen je na celinskih zemljevidih majhna in na regionalnih zmerna. Stopnja doma~enja imen je podobna kot pri prej opisanih tipih. Tipografija je na~eloma enotna, a ni razloèna v legendi. Imena mnogih naselij so na gospodarskih zemljevidih izpisana z manj{imi ~rkami kot na topografskih. Preglednost je kljub premi{ljeni rabi ~rk za posamezne pojave zaradi njihove pretirane medsebojne podobnosti precej omejena. Na sre~o so hidronimi na vseh zemljevidih dosledno izpisani v modri barvi. Uporabljena so tako razli~na diakriti~na kot naglasna znamenja, prav tako ve~ina posebnih latini~nih ~rk. Na~ela podoma~evanja tujih zemljepisnih imen {e najbolje ponazarja spremljajo~e besedilo o pisavi geografskih imen (str. 191): »Pisanje zemljepisnih imen iz drugih jezikov in pisav je zelo zapleteno vpra{anje, ki se ga je mò- no lotiti na razli~ne na~ine, odvisno tudi od namena/zemljevida in konteksta, v kakr{nem se imena pojavljajo. Ta atlas je prvenstveno namenjen u~iteljem, u~encem in dijakom v osnovnih in srednjih {olah, zato smo pri njegovi izdelavi ubirali srednjo pot pri zapisovanju imen. Pri tem smo v atlas kot pomemben izobraèvalni pripomo~ek vklju~ili ob izvirnih imenih tujih mest, pokrajin, rek in drugih pojavov tudi slovenska, ki so pomemben del na{ega jezika in jih morajo tudi mlaj{i rodovi poznati. Pri pisanju zemljepisnih imen v atlasu smo upo{tevali resolucije dosedanjih konferenc OZN o standardizaciji geografskih imen, dolo~ila Slovenskega pravopisa (2001) in tudi nekatere re{itve, ki smo jih uporabili è v drugih izdajah Zalòbe Mladinska knjiga, predvsem v Atlasu sveta 2000 in Dràvah sveta 2000. Po omenjenih resolucijah in priporo~ilih Komisije za geografska imena pri OZN je treba na zemljevidih, ki so namenjeni mednarodni uporabi, dosledno pisati vsa geografska imena v izvirni obliki, z vsemi lo~evalnimi znamenji, v dràvah z nelatini~nimi pisavami pa v pre~rkovani (transliterirani) obliki, kakr- {no predlagajo dràve same. Pri tem je marsikaj è lepo dore~eno in zapisovanje zemljepisnih imen ne povzro~a ve~jih teàv, nekatera vpra{anja pa so {e nere{ena in zahtevajo nekaj pojasnil. Ljudska republika Kitajska je za zapisovanje kitajskih imen v latinici l. 1956 predlagala sistem pin-yin (»kitajska foneti~na abeceda«), ki je danes splo{no sprejet po vsem svetu z latini~no pisavo in v tema atlasu dosledno uveljavljen. Na Tajvanu iz politi~nih in morda {e drugih razlogov tega niso sprejeli in so zato za tamkaj{nja imena kljub enakim pismenkam zapisana precej druga~e, v skladu z Wade-Gi-lesovim sistemom pre~rkovanja. … Japonci pi{ejo v glavnem s kitajskimi pismenkami, vendar so se odlo~ili za povsem druga~en sistem pre~rkovanja. … Kljub obstoje~im dogovorom je precej teàv ostalo pri pisanju zemljepisnih imen iz Jugozahodne Azije in Severne Afrike. Slovenski pravopis nekaterih pisav s tega obmo~ja sploh ne obravnava (npr. gruzinske in armenske), drugje so se v zadnjih letih razmere korenito spremenile in je tèko priti do verodostojnih informacij (v Azerbajdànu in Kazahstanu so s cirilice pre{li na latinico). Poseben problem je arabska pisava, ~eprav je v vseh dràvah povsem enaka, saj se zaradi velikih razlik med dràvami ne morejo dogovoriti o enotnem pre~rkovanju v latinico in zato uporabljajo v vsaki dràvi svoj sistem. Tako bo lahko uporabnik {olskega atlasa hitro opazil, da so imena v neko~ francoskem Maroku in Alìriji zapisana druga~e kot na primer v Libiji ali Egiptu, kjer je bolj uveljavljena angle{~ina. Tak{en babilon jezikov in pisav utegne koga motiti, vendar pri izdelavi atlasov in zemljevidov ne moremo delati po svoje. … Pri izdelavi zemljevidov ali atlasov je treba posebno pozornost posvetiti naselbin-skim imenom, saj je njihovo pravilno zapisovanje pomembno tudi iz prakti~nih razlogov, od naslavljanja pisemskih po{iljk do iskanja naslovov, telefonskih {tevilk ali drugih informacij na internetu. Zato smo pri njihovem pisanju v atlasu upo{tevali priporo~ila mednarodnih konvencij in njihova imena zapisovali dosledno v izvirni (uradni) obliki, kot je bilo povedano è na za~etku: naselbinska imena iz latini~nih pisav dosledno z vsemi lo~evalnimi znamenji, imena iz nelatini~nih pisav pa pre~rkovana po uradno Slika 42: Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je vsebinsko, kartografsko in toponimsko zelo kakovosten izdelek. P 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 131 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik veljavnem sistemu pre~rkovanja. Edino izjemo smo naredili pri ruskih, beloruskih in ukrajinskih imenih, kjer smo zaradi làje izgovorjave upo{tevali slovenski pravopis in imena napisali nekoliko »po slovensko« (pod~rtal avtor; zato so ta imena tudi problemati~na, saj zlasti v Rusiji ni mogo~e razlikovati med izvirnimi in podoma~enimi oblikami in to ne le pri naselbinskih imenih, v Ukrajini pa ne med podoma~enimi ukrajinskimi in ruskimi oblikami imen). Ker so tako imenovani eksonimi, to so stara, tradicionalna imena, del slovenskega besednega bogas-tva in pogleda na svet, smo jih dosledno pisali (z manj{imi ~rkami; opomba avtorja) v oklepaju pod izvirnim imenom, npr. Wien (Dunaj), Venezia (Benetke), Roma (Rim), Paris (Pariz). Pozoren uporabnik atlasa bo ob tem hitro opazil razliko med splo{nimi zemljevidi, kjer smo to dosledno upo{tevali, na gospodarskih in drugih preglednih tematskih zemljevidih pa so tudi ta imena zapisana samo v slovenski obliki, torej Dunaj, Benetke, Firence, Rim, Neapelj. Naselbinska imena na uradno dvojezi~nih obmo~jih lahko imajo tudi dve enakovredni obliki, vendar jih v atlasu nismo mogli povsod dosledno zapisati, in sicer zaradi pomanjkanja prostora na zemljevidih majhnega merila ali zaradi glavnega namena atlasa. Na narodnostno me{anih obmo~jih v Sloveniji, kjer ìvita tudi madàrska in italijanska narodna skupnost, smo vsa naselbinska imena na splo{nih zemljevidih pisali v obeh uradnih jezikih. Podobno smo ravnali tudi za obmo~ja izven meja na{e dràve, kjer ìvi avtohtono slovensko prebivalstvo ne glede na to, ali je dvojezi~ni status teh obmo~ij dosledno uveljavljen ali ne.« Zaradi tega je na zemljevidih navidez nerazumljivo, da so dvojezi~na imena na eni strani zapisana v obliki Klagenfurt (Celovec), Villach (Beljak), Tarvisio (Trbì), na drugi pa Völkermarkt Velikovec, Trieste Trst, Gorizia Gorica. Za rabo razli~nih na~inov zapisovanja bi namre~ tèko na{li ustrezno utemeljitev. Kljub temu, da je Atlas sveta za osnovne in srednje {ole v vseh pogledih kakovosten izdelek, pa podrobnej{i pregled razkriva marsikatero pomanjkljivost ali celo napako. [e vedno se na primer vztraja pri ob~noimenski sestavini zemlja namesto deèla, na primer Severna zemlja, Palmerjeva zemlja. V zgoraj povzetem zapisu o pisanju zemljepisnih imen je navedeno, da so v oklepajih zapisana samo podoma~ena naselbinska imena, vsa druga pa naj bi bila navedena samo v podoma~eni obliki, vendar sta na splo{nem zemljevidu Evrope v oklepajih povsem brez utemeljenega razloga tudi imeni balearskih otokov Majorka in Menorka, na splo{nem zemljevidu Jugovzhodna Evropa so v oklepajih zapisani oronim Gorovje Balkan ter podoma~ena imena gr{kih otokov Evbeja, Krf, Kefalonija, Lesbos in Naksos (ve~ina drugih je tako kot na drugih zemljevidih navedena samo v poslovenjeni obliki), na splo{nem zemljevidu Azije sta glavni mesti ^e{ke in Latvije zapisani izklju~no v podoma~eni obliki Praga in Riga, ki bi morali biti v oklepaju, nad njim pa izvirni imeni Praha in Ri•–ga, na splo{nem zemljevidu Jugozahodna in Jùna Azija pa so v oklepajih pokrajinska imena Nafud, Velika arabska pu{~ava in Pandàb ter ime indijske zvezne dràve Radàstan. Razen tega je na splo{nem zemljevidu Srednja Evropa dvakrat v oklepaju zapisano ime Vroclav (na levi in desni strani pregiba lista), na Poljskem pa je dvakrat zapisano tudi pokrajinsko ime Pomorjansko, enkrat seveda napa~no, namesto imena Ka{ubija. Podobno kot v Priro~nem atlasu sveta je problemati~no navajanje nekaterih imen naselij v oklepaju, kar naj bi pomenilo, da so podoma~ena. Tak{no navajanje je neprimerno tudi zato, ker je v nekaterih dràvah, na primer v Belgiji, Finski, [paniji in Italiji, pa tudi v zamejski Sloveniji za prikazovanje uradne dvojezi~nosti uporabljen zapis brez oklepaja, torej sta originalno in podoma~eno ime zapisana eno za drugim. Zna~ilni primeri neustrezno zapisanih imen so Ba–jah (Béja) in Tawzar (Tozeur) v Tuniziji, Beskra (Biskra), El Boulaida (Blida) in Sharshal (Cherchell) v Alìriji, Colombo (Kolamba) na [rilanki, Cork (Corcaigh) in Dublin (Baile Átha Cliath) na Irskem, Cuttack (Kataka) in Madras (Chennai) v Indiji, otok (?!) Gökçeada (Imroz) v Tur~iji, Kashi (Kashgar) na Kitajskem, Os´wieøcim (Auschwitz) na Poljskem, Pathein (Bassein) v Mjanmaru, Sintang (Borneo) v Indoneziji. Slika 43: V {olskem atlasu Mladinske knjige so zelo podrobno prikazane Alpe; vse njihove glavne gorske skupine so zapisane v podoma~eni obliki. P 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 133 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Kot v vseh preu~enih atlasih, se tudi v tem za iste geografske pojave pojavljajo dvojna podoma~e-na imena. Nekatera so smiselna v vlogi podoma~enih alonimov, druga so plod nespretnosti oziroma premajhne pozornosti redaktorske ekipe. Primeri: Andi in Kordiljere (ime je v oklepaju!) za Cordillera de los Andes, Arhipelag Recherche in Oto~je Recherche za Archipelago of the Recherche, Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija in Notranja Mongolija, Balaba{ki preliv in Preliv Balabac za Selat Balabac/Balabac Strait, Djerba in Dèrba za Jarbah/Djerba, Evro-predor in Evropredor (na zemljevidu Promet prek Rokavskega preliva tudi Eurotunnel), Falklandski otoki in Malvinski otoki za Falkland Islands/Islas Malvinas, Gabe{ki zaliv in Mala Sirta za Khali•–j Qa–bis, Gorovje Patkai in Hribovje Patkai za Patkai Range/Patkai Boma, Jangce Kiang in Jangce za Chang Jiang, Jezero Turkana in Rudolfovo jezero za Lake Turkana/Lake Rudolph, Jùna indijskooceanska kotlina in Jùnoindijska kotlina za South Indian Basin (vendar sta na razli~nih lokacijah!), Jùni Karpati in Transilvanske Alpe za Carpát¸ii Meridionali, Karakumski prekop in Türkmenba{ijev prekop za Karakumskij kanal, Kastilsko gorovje in Kastilsko razvodno gorovje za Sistema Central/Cordillera Central, Nìji Novgorod in Nìni Novgorod za Nìnij Novgorod. Kljub vzorni natan~nosti je nekaj pomanjkljivosti tudi v imenskem kazalu. Samo v njem je zapisano ime egiptovskega mesta Gize, na zemljevidu je Giza za Al Ji•–zah, v imenskem kazalu je Gradi{~anska in na zemljevidu Gradi{~ansko za Burgenland, v imenskem kazalu je navedeno ime Hamiltonov zaliv, ki na zemljevidih ni nikjer zapisano in mu sploh ni mogo~e dolo~iti lokacije, prav tako je v njem napa~no ime Jezero Kim za afri{ko Jezero Kivu (originalno Lac Kivu), v imenskem kazalu pi{e Jezero Okeechobee za Lake Okeechobee, ki na zemljevidu ni podoma~eno, v imenskem kazalu je Se~urska pu{~ava in na zemljevidu Pu{~ava Sechura za perujsko Desierto de Sechura, v imenskem kazalu pi{e Tesin-ske Alpe, ki so na zemljevidu Ticinske Alpe za {vicarske Alpi Ticinesi, v imenskem kazalu je zapisano Tihooceanska antarkti~na kotlina, na zemljevidu pa Tihooceansko-antarkti~na kotlina, prav tako so v imenskem kazalu omenjeni na zemljevidu nepodoma~eni Wellesleyevi otoki za avstralsko oto{ko skupino Wellesley Islands. Ime Viktorijin otok je zapisano dvakrat. In {e nekaj stvarnih napak. Za Golfo de Batabanó v Karibskem morju sta navedeni neustrezni slovenski razli~ici Bataba{ki zaliv in Batabaski zaliv, za makedonsko-albansko reko Crni Drim/Drinit te Zi je zapisana napa~na oblika ^rni Drin (v imenskem kazalu je pravilno ime ^rni Drim). Da ne gre za slu- ~aj, potrjujeta podoma~eni imeni Drin za albansko reko Lumi i Drinit in Drinski zaliv za prav tako albanski Gjiri i Drinit. V Gr~iji se pojavi ime Dodekanezi, ki naj bi o~itno pomenilo mnoìnsko obliko imena oto{- ke skupine Dodekanez (originalno Dodekanisos). Avstralsko Lake Frome je napa~no podoma~eno v Fromerjevo jezero. Na zemljevidu Vzhodna Azija je v Kirgizistanu namesto Gorovje Alaj zapisano Gorovje Altaj, ki je povsem drugje. Jùno od Jùne Georgije je na obmo~ju [kotskega morja prikazana podmorska kotlina, ki je poimenovana Jùnoantilska kotlina! V indeksu je zapisano ime Karolina, ki ga ni na zemljevidu; same Karoline namre~ ni, saj se deli na Severno in Jùno. Na zemljevidu na strani 225 pi{e Kijiv namesto Kijev. Skupina kanadskih otokov Îles de la Madeleine je podoma~ena v en sam Magdalenin otok, sorodne so tudi napake Medvedji otoki namesto Medvedji otok za Bjørnøya, Oto~- je Mussau za papuanski Musaau Island, Oto~je Samui za tajski Ko Samui in Oto~je Tanahjampea za indonezijski Pulau Tenahjampea. Avstralska oto{ka skupina Furneaux Group je napa~no podoma~e-na v Oto~je Fourneaux, na gospodarskem zemljevidu Japonske pa je napa~no zapisano Oto~je Iz namesto Oto~je Izu za oto{ko skupino Izu-shoto–. Oto~je Wallis in Futuna ni eno samo oto~je, pa~ pa sta dve lo~eni oto~ji, torej bi bilo to francosko odvisno ozemlje v Oceaniji primerneje poimenovati Oto~ji Wallis in Futuna. ^ilski Península de Taitao ni Polotok Taiato. Ruski mys Alevina ne more biti Rt Alevin, antarkti~ni Cape Adare ne Rt Andre, irski Carnsore Point ne Rt Cansore in kanadski Cape Ray ne Rt Rey. Za poljski Przylaødek Rozewie je v imenskem kazalu napa~no zapisano Rt Rozevie; na zemljevidu je pravilen zapis Rt Rozewie. Prav tako je v imenskem kazalu za perujsko Cordillera Central napa~no navedeno Srednja Kolrdiljera, za malijsko Lac de Manantali pa Zajezitveno jezero Manatali. Na zemljevidu Severovzhodni del ZDA – gospodarstvo je hidronim Lake Winnebago zahodno od Michiganskega jezera napa~no podoma~en v Winnipe{ko jezero. 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 450 400 350 300 250 200 vilo podoma~enih imen 150 {te 100 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 44: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu Mladinske knjige. Sicer pa je v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole podoma~enih 2542 tujih zemljepisnih imen. Kar precej jih je s podrobnih tematskih zemljevidov in se v drugih preu~enih virih ne pojavljajo. Kljub temu so razmerja med podoma~enimi imeni zelo podobna razmerjem v Priro~nem atlasu sveta, ki se je pri slovenjenju imen o~itno oprl na prvo izdajo {olskega atlasa. Nenazadnje gre za atlasa istega zalònika, Zalòbe Mladinska knjiga. Ker pa je Priro~ni atlas zaradi istega zalònika izvirnih predlog v sorodstvenem razmerju tudi z Velikim {olskim atlasom (U~ila 2003), so z zornega kota podoma~evanja zemljepisnih imen vsi ti atlasi medsebojno prepleteni. Med celinami je to pot v ospredju Evropa, ki kar ob~utno preka{a Azijo, tej pa s polovi~nim {tevilom azijskih podoma~enih imen sledi Afrika. Severna Amerika je pred Oceanijo in Jùna Amerika pred Srednjo Ameriko. Zaradi splo{nega podoma~evanja ruskih zemljepisnih imen je med dràvami v krepkem vodstvu Rusija. Sledijo ji Zdruène dràve Amerike, njim pa evropske dràve Nem~ija, Italija, Francija in Avstrija. Na sedmem mestu je Avstralija, ki ni tako visoko v nobenem drugem atlasu. [ele na osmem mestu je Kitajska, ob njej pa so med azijskimi dràvami na letvici prvih dvajsetih {e Indija, Indonezija, Tur~i-ja, Japonska in Kazahstan. Neposredno za Kitajsko je Gr~ija, ob njej pa najdemo na lestvici {e evropske dràve Zdruèno kraljestvo, Poljsko, Ukrajino in [panijo, Kanado na enajstem mestu in kot edino afri{- ko dràvo Egipt na predzadnjem mestu. Glede na pomenski tip podoma~enih imen so v tem atlasu na prvem mestu imena kopenskih reliefnih oblik (natan~no 400 imen; slika 44). Tik za petami so jim imena kopenskih hidronimov, potem pa sta kar precej zadaj skoraj izena~eni {tevili oto{kih reliefnih oblik in naselij na ~etrtem mestu. Za njima se zvrstita {tevil~no spet prakti~no identi~ni kategoriji morski hidronimi in obalne reliefne oblike. V primerjavi z drugimi atlasi je podoma~enih tudi veliko imen naravnih pokrajin. Podoma~enih je 170 imen 135 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik neodvisnih dràv, ne dosti manj pa je poslovenjenih imen upravnih enot. Omembe vredni kategoriji sta {e podmorska reliefna oblika (prikazane in poimenovane so le najpomembnej{e) in zaradi razmeroma {tevilnih imen geolo{kih formacij kategorija drugo, kamor so tovrstna imena razvr{~ena. 3.16 VELIKI ATLAS SVETA ^eprav je Veliki atlas sveta na nek na~in naslednik Velikega druìnskega atlasa sveta (DZS 1992) in ima kot pristavek v naslovu zapisano, da gre za prenovljeno izdajo, je izdelek v bistvu popolna novost. Nekdanjo klasi~no analogno kartografijo je povsem nadomestila ra~unalni{ka digitalna, druga~ni so vse-binska zasnova, oprema in zemljevidi, deloma spremenjena so tudi na~ela zapisovanja zemljepisnih imen. Ker pa se je vseeno ohranila dolo~ena imenska tradicija, ki je ob tem oprta {e na imenje v Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998), je ta atlas v marsi~em vrhunski doseèk. Tudi zaradi tega so v njem podoma~ena imena lahko izhodi{~e v prizadevanjih za poenotenje rabe tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Veliki atlas sveta je prevod in priredba dela Atlante della Terra, ki ga je leta 2002 izdelala italijanska kartografska in zalòni{ka ustanova Istituto Geografico De Agostini. Ker je bil natisnjen v mednarodni koprodukciji, v njem v primerjavi z izvirnikom manjka priblìno tretjina zemljevidov, zlasti podrobnej{ih prikazov zunajevropskih obmo~ij. Pri nas ga je zaloìla DZS. Za prevod in priredbo so poskrbeli Mauro Hrvatin (1962–), Drago Kladnik (1955–) in Drago Perko (1961–) z Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Za redakcijo zemljepisnih imen zunaj Slovenije je bil zadolèn Drago Kladnik, za zemljepisna imena na slovenskih zemljevidih pa Borut Per{olja. Knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm) je, tako kot se dobremu atlasu spodobi, v prvi vrsti zbirka zemljevidov. Dopolnjujejo jo privla~ni satelitski posnetki, ki s svojo veli~astno izraznostjo postajajo nepogre{ljiv del sodobnih splo{nih atlasov. Uvodni listi so namenjeni razlagi vrst in vsebine zemljevidov, sledi poglavje Svet z uvodnim zemljevidom sveta kot satelitskim posnetkom, na katerem ni zemljepisnih imen, splo{nim zemljevidom sveta, na katerem so imena praviloma podoma~ena, kar velja tudi za prikaza Arktike in Antarktike. V nadaljevanju poglavja je ve~ problemsko zasnovanih tematskih zemljevidov sveta (na primer U~inek tople grede, Spreminjanje koli~ine padavin v obdobju 1900–1994, Poraba energije na prebivalca, Dostopnost pitne vode, Pri~akovana ìvljenjska doba ob rojstvu, Raz{irjenost AIDS-a), med katerimi je z vidika zemljepisnih imen pomemben le zaklju~ni zemljevid ^asovni pasovi; imena na njem so v veliki meri podoma~ena. Za svetom kot celoto je s topografskimi in tematskimi zemljevidi najprej obravnavana Slovenija, za njo Evropa in nato Azija, Afrika, Severna in Srednja Amerika, Jùna Amerika, Avstralija in Oceanija. Vsaka celina je najprej ponazorjena z zemljevidom kot satelitskim posnetkom, sledi mu politi~ni zemljevid, nato pa se zvrstijo posamezni splo{ni oziroma topografski regionalni zemljevidi. Za predstavitvijo tihooceanskih otokov sta tokrat podrobnej{a prikaza Arktike in Antarktike, za njima pa {e zemljevidi oceanov, ki zaklju~ujejo kartografski del. Imena podmorskih reliefnih oblik so zapisana le na zadnjih zemljevidih, od Arktike dalje. Veliki atlas sveta zaklju~uje poglavje Zemljepisna imena in imensko kazalo. Zapis o zemljepisnih imenih je kratek in zelo splo{en, sledi mu seznam ob~noimenskih izrazov v razli~nih jezikih z dobrimi 800 navedbami, pomembnimi za làje razumevanje pomena mnogih na zemljevidih zapisanih zemljepisnih imen. Imensko kazalo vsebuje dobrih 60.000 zapisov razli~nih zemljepisnih imen. V primerjavi z imenskim kazalom Velikega druìnskega atlasa je bistveno okrnjeno, saj v njem niso navedena ne ve~jezi~na imena za {tevilne pojave ne njihove eksonimske razli~ice. V oklepajih za originalnimi imeni so zapisane le slovenske razli~ice imen, kadar pa je podoma~eno tuje zemljepisno ime samostojen zapis, uporabnika k izvirnemu imenu usmeri kazalka. Za posameznim imenom je, razen pri naselbinskih imenih, najprej s kar 80 razli~nimi kartografskimi simboli opredeljena pomenska zvrst poimenovanega geografskega pojava oziroma topografskega objekta, zatem je navedena stran, na kateri je zemljevid, kjer je ime zapisano, potem pa {e ~rkovno-{tevil~ni koordinati za ustrezen kvadrant v koordinatnem sistemu. 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Velikem atlasu sveta je sestavljen na podlagi njihovega izpisa z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Podroben zemljevid – Svet v merilu 1 : 55.000.000; • Arktika v merilu 1 : 48.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 48.000.000; • ^asovni pasovi v merilu 1 : 96.000.000; • Evropa v merilu 1 : 12.500.000; • Severna Evropa v merilu 1 : 5.000.000 z izsekoma Islandije in Ferskih otokov v istem merilu; • Jùna Skandinavija v merilu 1 : 2.500.000; • Britansko oto~je v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Shetlandskih otokov v istem merilu; • Severna Francija in Beneluks v merilu 1 : 2.500.000; • Jùna Francija in [vica v merilu 1 : 2.500.000; • Srednja Evropa (severni del) v merilu 1 : 2.500.000; • Srednja Evropa (jùni del) v merilu 1 : 2.500.000; • Jùna Italija in Albanija v merilu 1 : 2.500.000; • Sredozemlje v merilu 1 : 6.000.000; • Pirenejski polotok v merilu 1 : 2.500.000; • Severni Balkanski polotok v merilu 1 : 2.500.000; • Gr~ija, Makedonija in evropski del Tur~ije v merilu 1 : 2.500.000; • Tur~ija in Kavkaz v merilu 1 : 5.000.000; • Vzhodna Evropa v merilu 1 : 5.000.000; • Azija v merilu 1 : 30.000.000; • Zahodna Rusija in osrednja Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Vzhodna Rusija v merilu 1 : 10.000.000; • Jugozahodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Ciper, Izrael, Libanon in Jordanija v merilu 1 : 2.500.000; • Jùna Azija v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Maldivov v istem merilu; • Jugovzhodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Indijska podcelina (severni del) v merilu 1 : 5.000.000; • Podroben zemljevid – Sundski otoki v merilu 1 : 5.000.000; • Indokitajski polotok v merilu 1 : 5.000.000; • Vzhodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Vzhodna Kitajska in Tajvan v merilu 1 : 5.000.000; • Japonska in Koreja v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom otokov Ryukyu v istem merilu; • Afrika v merilu 1 : 25.000.000; • Severozahodna Afrika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Zelenortskih otokov v istem merilu; • Severovzhodna Afrika v merilu 1 : 10.000.000; • Srednja Afrika v merilu 1 : 10.000.000; • Jùna Afrika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekoma Maskarenov in Sej{elov v istem merilu; • Republika Jùna Afrika v merilu 1 : 5.000.000; • Severna Amerika v merilu 1 : 25.000.000; • Aljaska v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Aleutov v istem merilu; • Grenlandija v merilu 1 : 10.000.000; • Kanada v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Nove Fundlandije v istem merilu; • Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 10.000.000; • Severovzhodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Apala~i v merilu 1 : 2.500.000; • Jugovzhodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Severozahodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 137 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Jugozahodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Kalifornija v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Havajev v istem merilu; • Srednja Amerika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Malih Antilov v istem merilu; • Osrednja Mehika v merilu 1 : 5.000.000; • Podroben zemljevid – Veliki in Mali Antili v merilu 1 : 5.000.000; • Portoriko v merilu 1 : 1.000.000; • Devi{ko oto~je v merilu 1 : 500.000; • St. Croix v merilu 1 : 500.000; • Jamajka v merilu 1 : 2.500.000; • Bermudi v merilu 1 : 500.000; • New Providence v merilu 1 : 500.000; • Aruba, Curaçao in Bonaire v merilu 1 : 1.000.000; • Zavetrni otoki v merilu 1 : 1.000.000; • Antigva in Barbuda v merilu 1 : 1.000.000; • Privetrni otoki v merilu 1 : 1.000.000; • Barbados v merilu 1 : 1.000.000; • Trinidad in Tobago v merilu 1 : 2.500.000; • Saint Vincent in Grenadine ter Grenada v merilu 1 : 1.000.000; • Jùna Amerika v merilu 1 : 25.000.000; • Jùna Amerika (severni del) v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Galapa{kih otokov; • Venezuela in Kolumbija v merilu 1 : 5.000.000; • Jùna Amerika (jùni del) v merilu 1 : 10.000.000; • Vzhodna Brazilija v merilu 1 : 5.000.000; • Podroben zemljevid – Andi in Patagonija v merilu 1 : 5.000.000; • Jùna Brazilija in Urugvaj v merilu 1 : 5.000.000; • Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 25.000.000; • Avstralija v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Tasmanije v istem merilu; • Nova Zelandija v merilu 1 : 5.000.000; • Nova Gvineja v merilu 1 : 10.000.000; • Zahodna Samoa v merilu 1 : 5.000.000; • Salomonovi otoki v merilu 1 : 5.000.000; • Fidì v merilu 1 : 5.000.000; • Vanuatu in Nova Kaledonija v merilu 1 : 5.000.000; • Arktika v merilu 1 : 25.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 25.000.000; • Arkti~ni, Indijski, Tihi in Antarkti~ni ocean v merilu 1 : 60.000.000; • Atlantski ocean v merilu 1 : 60.000.000. ^e na{tete zemljevide poskusimo razvrstiti v zna~ilne skupine, ob nekaterih poenostavitvah pride-mo do le dveh razli~nih tipov. Prvi tip sestavljajo topografski ali fizi~ni zemljevidi, ki prednostno prikazujejo izoblikovanost Zemljinega povr{ja. V njihovi podlagi so vi{inski pasovi v razli~nih barvah in sen~enje v sivem odtenku. Z barvami je predstavljena le vi{inska raz~lenjenost povr{ja, ne pa tudi razli~ni tipi rastlinstva, ki dejansko uspeva v naravnem okolju. Za prikaz povr{inske raz~lenjenosti sveta kot celote, celin in njihovih delov so uporabljeni za ves svet poenoteni odtenki zelene, rumene, rjave in sivorjave barve, nad 6000 m visoka obmo~ja so belomodra. Morske globine nakazujejo zgolj razli~ni odtenki modre Slika 45: Prikaz Pirenejskega polotoka, iztrgan iz zemljevida Sredozemlje, razkriva skrbno in sistemati~no ravnanje s podoma~enimi tujimi zemljepisnimi imeni, zna~ilno za celoten Veliki atlas sveta iz leta 2005. P 138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 139 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik barve, brez sen~enja. Sladkovodna jezera in reke so ponazorjene z enotno temnej{o modro barvo, slana jezera pa imajo rònat barvni odtenek. Po svojih zna~ilnostih spadajo k topografskim zemljevidom tudi zemljevidi oceanov. Vsa zemljepisna imena na zemljevidih sveta, Arktike, Antarktike in oceanov so zapisana izklju~no enojezi~no, bodisi v podoma~eni bodisi v originalni obliki. Povsem druga~na je zasnova zapisovanja podoma~enih zemljepisnih imen na regionalnih zemljevidih delov celin, ki je dosledno izpeljana skozi ves atlas. Ve~ina podoma~enih imen znotraj posameznih dràv je zapisana v oklepajih za originalnimi imeni. Na kopnem so izklju~no slovenska imena (~e se razlikujejo od originalnih imen) uporabljena le za poimenovanja dràv, zgodovinskih pokrajin in zgodovinskih naselij. Geografski pojavi, ki se razprostirajo ~ez ozemlja ve~ dràv ali na ozemljih dveh sosednjih dràv, so praviloma poimenovani le v slovenskem jeziku. Tovrstno navajanje je prevladujo~e tudi pri morskih hidronimih, kjer pa je pomembna izjema. Zali-vi znotraj teritorialnih voda posameznih dràv so namre~ zapisani dvojezi~no, najprej v izvirni in zatem v oklepaju v podoma~eni obliki. Omeniti velja {e zapisovanje imen na uradnih dvojezi~nih obmo~jih. Tamkaj{nja imena naselij in upravnih enot so navedena v obeh uradnih jezikih in so medsebojno lo~e-na s po{evnico. Na regionalnih zemljevidih je gostota zemljepisnih imen praviloma ve~ja kot na svetovnih. Drugi tip sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin. Sem je mogo~e uvrstiti tudi zemljevid ~asovnih pasov. Naravne prvine na politi~nih zemljevidih so mo~no posplo{ene, saj so namenjene zgolj làji orientaciji. Teì{~e vsebine zemljevidov so barvne ploskve posameznih dràv in odvisnih ozemelj. Vsaka dràva je ozna~ena z dolo~eno barvo, zato se jasno lo~i od sosed. V podlagi je sivo sen~enje, ki nakazuje razgibanost povr{ja. Morja so prikazana v enotnem svetlomodrem barvnem odtenku, kakr- {nega ima tudi Kaspijsko jezero, ki ima v bistvu zna~ilnosti jezera in morja. Vsa druga jezera so ne glede na njihovo sladko ali slano vodo vrisana z enotnim, nekoliko temnej{im modrim odtenkom, reke pa s {e bolj temno modro barvo. Zemljepisna imena na politi~nih zemljevidih so zapisana bodisi v podoma~eni bodisi v originalni obliki. Zaradi tega je podoma~ena imena tèko razlikovati od originalnih in si je treba pomagati ali z imenskim kazalom ali z ogledom regionalnih zemljevidov. Tudi imena na uradnih dvojezi~nih obmo~jih so zapisana le v enem jeziku, to je v jeziku prevladujo~ega naroda v dràvi. Gostota imen je zmerna, stopnja doma~enja pa velika. V vsem atlasu poenotena tipografija je razmeroma preprosta, vendar ni razloèna v legendi. ^rke za zapis imen najmanj{ih naselij, gorskih vrhov, ledenikov, rek in manj{ih jezer so precej majhne in zato neprijazne do uporabnika, vendar je na ta na~in mogo~e predstaviti ve~ informacij. Pomembna slabost tega atlasa je dejstvo, da so v njem s ~rno barvo zapisani tudi vsi hidronimi, kar je posledica koproduk-cijskega tiska, saj so tovrstna imena v italijanski predlogi zapisana v modrem. Uporabljena so raznovrstna diakriti~na in naglasna znamenja, prav tako vse posebne latini~ne ~rke. Z vidika zemljepisnih imen je najve~ja odlika atlasa pravilen zapis imen na obmo~ju vseh dràv, nastalih na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze. Tako imamo pravilno pre~rkovana ruska, beloruska in ukrajinska imena, slednja skladno z nedavno odlo~itvijo Ukrajine z angle{kim latinizacijskim klju~em, prepoznavnem po popolni odsotnosti {umevcev. Spremenjeni so tudi sistemi zapisovanja imen v Gruziji, Kazahstanu, Uzbekistanu, Tadìkistanu in Turkmenistanu. [e vedno pa so prisotne teàve pri pre~rkovanju imen iz arabske pisave. Obi~ajno dvojnost pre~rkovanja z angle{kim in francoskim latinizacijskem klju~em so v italijanskem uredni{tvu re{ili na malce nenavaden na~in: povsod, kjer je sprejemljivo, so uporabili enoten, angle{ki latinizacijski klju~, v deèlah, nagnjenih k pre~rkovanju v francoski obliki, pa navajajo izklju~no imena v (neuradnem) francoskem jeziku. Na ta na~in je imenje v Maroku, Alìriji in Tuniziji precej osiro-ma{eno. Tako je francoski latinizacijski klju~ uporabljen samo v Mavretaniji in v severnem, pu{~avskem delu Malija. Kitajske pismenke so v Ljudski republiki Kitajski pre~rkovane s pinjiinom, na Tajvanu pa z Wade-Gi-lesovim pre~rkovalnim sistemom. Japonska imena so tradicionalno zapisana skladno s Hepburnovim pre~rkovalnim sistemom. Po osebah poimenovana ruska ve~besedna imena so sistemati~no zapisana v svojilni pridevni{ki obliki, na primer ^erskijevo gorovje za hrebet ^erskogo, Dènjovov rt za mys Dènëva, Lomonosovov 140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 hrbet za Lomonosov Ridge, Makarovova kotlina za Makarov Basin, [elihovov zaliv za zaliv [elihova. Podobno so sistemati~no v svojilni obliki zapisana ve~besedna imena, povezana z rekami, bodisi, da gre za del njihovega toka, bodisi za reliefne oblike, ki so jih te reke izoblikovale. Zna~ilni primeri so Ama-zonkino ustje za Estuário de Rio Amazonas, Donavina delta za Delta Duna ürii, Ebrova delta za Delta de l'Ebre, Iravadijevo ustje za Era–wadi•– Mytwana–, Misisipijeva delta za Mississippi Delta, Nigrova delta za Niger Delta in Nilova delta za Nile Delta. Dvojna podoma~ena zemljepisna imena za isti geografski pojav oziroma topografski objekt so z red-kimi izjemami v vlogi alonimskih razli~ic in so kot tak{na tudi na zemljevidih zapisana z vmesnimi po{evnicami. Primeri so Cejlon in [rilanka za otok Ceylon/S¸ri•– Lan´ka–, Dèrdap in @elezna vrata za sote-sko \erdap/Port¸ille de Fier, Falklandi in Malvini za oto{ko skupino Falkland Islands/Islas Malvinas, gora Sinaj in Mojzesova gora za vzpetino Jabal Mu–sa, Zgornje Poadìje in Jùna Tirolska za pokrajino Alto Adige/Südtirol, Jùno oto~je in oto~je Tubuai za oto{ko skupino Îles Australes/Îles Tubuaï, kordiljera Alba-tros in Vzhodni tihooceanski hrbet za podmorsko reliefno obliko East Pacific Rise, Liparski otoki in Vetrni otoki za oto{ko skupino Isole Lipari/Isole Eolie, Malavijsko jezero in Nja{ko jezero za vodno telo Lake Malawi/Lago Niassa, Moluki in Di{avni otoki za oto{ko skupino Kepulauan Maluku, Nebe{ko gorovje in Tjan{an za pogorje Tjan{an/Tian Shan, oto~je Tonga in Prijateljski otoki za oto{ko skupino Tonga Islands, Santorin in Tera za otok Santorini/Thíra, Transilvanija in Sedmogra{ka za pokrajino Transilvania/Ardeal/Erdély/Siebenbürgen, Tar in Velika Indijska pu{~ava za Tha–r/Great Indian Desert. Neusklajeni sta le obliki Karibski otoki in Karibsko oto~je, ki sta naslova za slikovne ponazoritve na strani 163 in zemljevide na strani 164, ter Kurlandski zaliv in Kurski zaliv za Kurskij zaliv, rusko-litvan-sko laguno Baltskega morja. Kot podoma~eni alonimski razli~ici sta v imenskem kazalu navedeni le imeni Epidavrus za gr{ko zgodovinsko naselje Epidaver in Iberski polotok za Pirenejski polotok. V imenskem kazalu pa je {e ve~ podoma~enih zemljepisnih imen, ki jih ni na zemljevidih. Poimenovani pojav ni nujno zapisan niti v izvirni obliki, lahko pa je zapisan samo v originalu in na zemljevidu ni podoma~en. Tovrstne nedoslednosti so se pojavile zaradi premalo pre~i{~enega seznama napa~- no zapisanih imen za podoma~itev, ki je nastal na podlagi izpisa slovenskih imen iz imenskega kazala Velikega druìnskega atlasa sveta (kar so postorili Italijani, pri nas pa smo imena »popravili«) in posre-dovanja imen za podoma~itev z nekaterih zemljevidov italijanskega originala, ki pozneje sploh niso bili vklju~eni v atlas. Precej zajeten seznam vsebuje imena Berezina za belorusko reko Bjarèzina, Bourgetsko jezero za francosko Lac de Bourget, Comsko jezero za italijansko Lago di Como, ^anijsko jezero za rusko ozero ^any, Edfu za egiptovsko naselje Idfu–, Gore pri Jùnem oto~ju za tihooceansko reliefno obliko Austral Seamounts, Kalmarski preliv za {vedski Kalmarsund, Kongovska kotlina za Bassin du Congo, Kuban za rusko reko Kuban', ledenik Recovery za antarkti~ni Recovery Glacier, Lugansko jezero za {vicarsko-italijansko vodno telo Lago di Lugano, oaza Dakhla, oaza Karga in oaza Siwa za egiptovske oaze Wa–ha–t ad Da–khilah, Wa–ha–t al Kha–rijah in Wa–ha–t Si•–wah, obala Eights in Obala Ingrid Christensen za antarkti~ni pokrajini Eights Coast in Ingrid Christensen Kyst, Obalna Kordiljera za venezuelsko pogorje Cordillera de la Costa, Pafos za ciprsko mesto Néa Páfos, Pe~orski zaliv za ruski zaliv Pe~orskaja guba v Barentsovem morju, polotok Buza~i za kazahstanski polotok Tubek Bu–za~y/poluostrov Buza~i ob Kaspijskem jezeru, Polotok ribi~ev za ruski poluostrov Ryba~ij, rt Trois Fourches za maro{ki rt Cap des Trois Fourches, Scottov ledenik za antarkti~ni Scott Glacier, Serranska plitvina za plitvino Cayo de Serrana v Karibskem morju, Severna Sosva za rusko reko Severnaja Sos'va, Slessorjev ledenik za antarkti~ni Slessor Glacier, Spitsber{ke plitvine za plitvine Spitsbergen Banks v Barentsovem morju, Sundska celinska polica za plitvino Sunda Shelf v Jùnokitajskem in Javanskem morju, [midtov otok za ruski ostrov [midta, Thwaitesov jezik ledenih gor za Thwaites Iceberg Tongue v Amundsenovem morju, Tirint za gr{ko zgodovinsko naselje Tírins, Vatsko morje za Waddenzee/Wattenmeer v Severnem morju, Visoka Himalaja za azijsko pogorje Great Himalaya Range, vi{avje Chotanagpur za indijsko reliefno obliko Chotana–gpur Plateau, Walgreenova obala za antarkti~no pokrajino Walgreen Coast, Whitmorsko gorovje za antarkti~no pogorje Whitmore Mountains, Wilkinsova oìna za preliv Wilkins Sound v Bellinghsausnovem 141 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 400 350 300 250 200 150 vilo podoma~enih imen {te 100 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 46: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v DeAgostinijevem atlasu sveta. morju, Zaliv Edvarda VIII. za Edward VIII Bay v Antarkti~nem oceanu, Zaliv Vseh svetih za Baía de Todos os Santos ob brazilski obali Atlantskega oceana. Seznam stvarnih napak na zemljevidih je kratek. Za nem{ko mesto Freising severno od Münchna je napa~no zapisano ime Breè, moralo pa bi biti Breìnje, za avstralski Eyre Peninsula je zapisano Eyrov Polotok, za egiptovsko Great Bitter Lake pi{e Veliko slano jezero, moralo pa bi Veliko grenko jezero, in namesto Zahodnoevropska kotlina je zapisano Zahodnevropska kotlina. V najnovej{em Velikem atlasu sveta sta podoma~eni 2502 tuji zemljepisni imeni. Razmerja po celinah so zelo podobna kot v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2002). V vodstvu je Evropa pred Azijo, dale~ za njima je Afrika. Oceanija je nekoliko pred Severno Ameriko. Opaznej{a razlika je le pri Antarktiki, ki je zaradi podrobnej{ega prikaza po {tevilu poslovenjenih imen pred Jù- no in Srednjo Ameriko. [tevilo podoma~enih imen v Velikem atlasu sveta je v primerjavi s {olskim atlasom Mladinske knjige manj{e na prav vseh celinah, razen na Antarktiki. Med posameznimi dràvami je v vodstvu Rusija, ki ji sledi Gr~ija. Do tega je pri{lo zaradi na~rtne-ga zalòni{kega usklajevanja z Velikim splo{nim leksikonom (DZS 1997–1998), kjer je vrsta gr{kih imen poslovenjenih. Na tretjem mestu so Zdruène dràve Amerike, na osmem pa druga severnoameri{ka dràva Kanada. Med obema so {e evropski dràvi Italija in Francija ter vodilni azijski dràvi Indija in Kitajska. Neposredno za Kanado je na devetem mestu Egipt, edina afri{ka dràva na lestvici prvih dvajsetih, ki je tako visoko zaradi istega razloga kot Gr~ija. Na lestvici so {e evropske dràve Avstrija, Nem~ija, [panija, Ukrajina in Poljska, azijske dràve Tur~ija, Indonezija, Kazahstan in Japonska ter Avstralija. Glede na pomenski tip so v rahlem vodstvu podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik (slika 46). Sledijo jim podoma~ena imena naselij (333 imen), takoj za njimi pa so prakti~no izena~ene kategorije morski hidronim, kopenski hidronim in kopenska reliefna oblika. Precej zadaj, a blizu skupaj, so kate-142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 gorije naravna pokrajina, upravna enota, obalna reliefna oblika in podmorska reliefna oblika (ta je v primerjavi s predhodnikom resni~no skromna. V to skupino spada tudi 170 podoma~enih imen neodvisnih dràv. Podoma~enih je {e 61 imen zgodovinskih naselij in 38 imen zgodovinskih pokrajin. 3.17 VELIKI SPLO[NI LEKSIKON Proti koncu prej{njega stoletja se je kot pomemben vir podoma~enih tujih zemljepisnih imen pojavil {e Veliki splo{ni leksikon v osmih knjigah (DZS 1997 in 1998), prevod in priredba nem{kega dela Der Knaur – Universallexikon in 15 Bänden zalòbe VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co. V njem je kljub na~elnem opiranju na Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992) podoma~eno imenje nastajalo sorazmerno avtonomno, {e zlasti pa pod skrbnim lektorskim nadzorom. V leksikonu so kot izto~nice navedena tudi mnoga imena zgodovinskih naselij in pokrajin, ki v geografskih atlasih praviloma niso prikazana, denimo Akvinkum, Alezija, Amikle, Ancij, Avzonija, Baktrija, Batavijska republika, Britanski severni Borneo, Brutij, Cezareja, Cisalpinska Galija, Cislajtanija, Fenicija, Filadelfija, Francoska Prednja Indija, Gavgamela, Ku{an, Nevstrija. Prav zaradi tak{ne naravnanosti in precej{nje sveìne si zasluì vklju~itev v obravnavo. Urednica Velikega splo{nega leksikona je Marija Javornik (1961–). S sistematiko obravnavanih zemljepisnih imen sta se ob {tevilnih geografskih prevajalcih, prirediteljih in redaktorjih (Tamara Bosni~, Borut Drobnjak, Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Drago Kladnik, Ida Knez, Karel Natek, Milan Oroèn Adami~, Miha Pav{ek, Drago Perko, Veronika Rot, Jurij Senega~nik, Nata{a [tefani~, Maja Topole) ukvarjali lekto-rici Nada Colnar in Ana Stare{ini~, za zapis njihove izgovorjave pa je bila zadolèna Polona Kostanjevec. Izdelovanje seznama podoma~enih imen je bilo zamudno, saj je bilo potrebno ro~no listanje in vpiso-vanje imen. V vseh osmih knjigah Velikega splo{nega leksikona je podoma~enih 2508 tujih zemljepisnih imen. Ker je skupaj v njem le dobrih 10.600 razli~nih zemljepisnih imen, je stopnja doma~enja precej{- nja; podoma~enih je kar 23,5 % zemljepisnih imen. V leksikonu je {e ve~ drugih podoma~enih tujih zemljepisnih imen, vendar so upo{tevana le tista, zapisana v krepkem tisku, kar pomeni, da so samostojne geselske izto~nice. Ob tem so navedena tudi njihova originalna imena, kar je bila dobrodo{la pomo~ za njihovo kar najbolj usklajeno zapisovanje v vseh pripravljenih datotekah. O podoma~evanju in o na~elih zapisovanja zemljepisnih imen nasploh je v podpoglavju Zemljepisna imena, ki je sestavni del napotkov za uporabnika, zapisano naslednje (Colnar, Stare{ini~ 1997): »^e je za tuje zemljepisno ime pri nas uveljavljena podoma~ena oblika ali prevod, je ta v leksikonu vedno geselska beseda z opisom, razlago, v oklepaju pa vedno navajamo izvirno uradno ime oz. pri nelatini~nih in ideografskih pisavah njegov prepis ali pre~rkovanje v latinico; v katerem jeziku je izvirno ime, posebej ne navajamo, ker se je o tem mogo~e pou~iti pri podatkih za dolo~eno dràvo. Npr. Alja{ko Gorovje (Alaska Range), Beringov otok (ostrov Beringa), Rumena reka (Huang He). Nepodoma~ena zemljepisna imena navajamo samo v uradnem jeziku dràve, zapisana so torej tako, kot za svoje obmo~je zahtevajo nacionalne standardizacije: Melbourne, New Yersey, Rio Grande do Norte, Han Gang. ^e je v dràvi ve~ uradnih jezikov (Belgija, [vica), navajamo zemljepisno ime v vseh oblikah: Antwerpen (fr. Anvers), Bern (fr. Berne), [vica (nem. Schweiz, fr. Suisse, it. Svizzera). Isto velja za nacionalno me{ana ozemlja; glavno geslo je v uradnem jeziku dràve: Bolzano (Bo-zen), Pri{tina (Prishtinë). Pri toponimih na slovenskih dvojezi~nih obmejnih obmo~jih je na prvem mestu seveda slovenska oblika: ^edad (Cividale del Friuli), Gradec (Graz; opomba avtorja: to ime ni na narodnostno me{anem obmo~ju), Mono{ter (Szentgotthárd), Koper (Capodistria). Navedene so lahko {e kak{ne druge oblike imena, npr. anti~no ime, latinsko, na drugih celinah imena v jezikih prvotnih naseljencev in doma~inov: Don (anti~ni Tanais), Bregenz (kelt.-rim. Brigantium), Kalkuta (ang. Calcutta, hind. Kalikata [ po boginji Kali ], Velikono~ni otok ({p. Isla de Pascua, polinez. Rapa-Nui). 143 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ^e reke, gorske verige, pokrajine … segajo ~ez ve~ jezikovnih obmo~ij, prav tako navajamo vsa imena ali oblike imen: Donava (nem. Donau, slov., ukr. Dunaj, mad`. Duna, hrv., srb., bolg. Dunav, romun. Duna ürea), Dneper (ukr. Dnipro, rus. Dnepr), Pireneji ({p. Pirineos, fr. Pyrénées), Brenner (it. Bren-nero). Pri zemljepisnih imenih, ki so se v zgodovini ve~krat spreminjala, navajamo tudi staro ime, lahko jih je ve~: Sankt Peterburg, 1709–1914 Sankt Peterburg, 1914–24 Petrograd, 24–91 Leningrad, Kaliningrad, do 1954 Königsberg, Kin{asa (Kinshasa), do 1966 Léopoldville, Podgorica, 1946–91 Titograd. Glavno geslo je vedno dana{nja uradna oblika imena, tudi ~e v praksi {e ni uveljavljena: Mjanmar, prej Burma, Yangon, prej Rangun, Rangoon, Almaty, prej Alma-Ata.« Pri zapisovanju originalnih zemljepisnih imen so uporabljena najrazli~nej{a diakriti~na in naglasna znamenja, prav tako so zapisane vse posebne latini~ne ~rke. Pomembna vrednost imenske obravnave v Velikem splo{nem leksikonu je dejstvo, da so v imenik vklju~ena mnoga podoma~ena, sistemati~no obdelana naselbinska in pokrajinska zgodovinska imena, slabost pa je spoznanje, da je redaktorje nekoliko zanesla mònost prevajanja zemljepisnih imen iz angle{kega, francoskega, {panskega, ruskega in {e kak{nega jwzikovnega okolja, tako da so se v seznamu zna{la tudi nekatera imena, ki jih na{a podoma~evalska praksa tujega zemljepisnega imenja dotlej ni poznala, na primer Biserni otoki za Cayos de Perlas, Bourgetsko jezero za Lac de Bourget, Ka~ja reka za Snake River, Komsomolsk na Amurju za Komsomol'sk-na-Amure, Velika medvedja reka za Great Bear River, Velika ribja reka za Great Fish River/Groot Visrivier, … Kritika gre tudi na ra~un lahkotnega, premalo premi{ljenega tvorjenja pridevni{kih lastnoimenskih sestavin v ve~besednih imenih {tevilnih geografskih pojavov v Afriki, {e zlasti pri imenih jezer in goro- – vij. Zna~ilni primeri, iz katerih se lahko razberejo nedoslednosti, so etiopsko Abajsko jezero za Abaya Ha–yk'/Lake Abaya, kenijsko Aberdarsko gorovje za Aberdare Range, zambijsko Bangweulujsko jezero za Lake Bangweulu, malavijsko Chilwajsko jezero za Lake Chilwa, namibijsko Erongovsko gorovje za Erongo Mountains, malavijsko-mozambi{ko Mulanjsko gorovje za Mulanje Mountains, zambijsko-kon-govsko Mwerujsko jezero za Lake Mweru/Lac Moero, bocvansko Ngamijsko jezero za Lake Ngami in tanzanijsko Rukowsko jezero za Lake Rukwa. Za nekatera ve~ja jezera in gorovja so namre~ v na{em jeziku razmeroma dobro uveljavljena imena jezero Abaya, Aberdari, jezero Bangweulu, jezero Mweru in jezero Rukwa, druga imena pa se obi~ajno ne slovenijo. Da se ve~besedna zemljepisna imena v Velikem splo{nem leksikonu prav pogosto podoma~ujejo tudi z za zgornja imena ustreznej{im prevajanjem dela imena, ki ozna~uje vrsto objekta, in navedbo originalnega lastnega imena oziroma njegovo podoma~itvijo, dokazujejo primeri atol Canton za Canton Atoll v Kiribatiju, Avtonomna republika Karakalpakstan za Karakalpakskaja avtonomnaja respublika v Uzbekistanu, gorovje Uluguru za Uluguru Mountains v Tanzaniji, jezero Nikaragva za Lago de Nicaragua v Nikaragvi (uveljavljeno pa je ime Nikaragovsko jezero), otoki Loyauté za Îles Loyauté pri Novi Kaledoniji (bolj znani sta obliki Oto~je lojalnosti in Zvesti otoki) ter prekop Belo morje–Baltik za Belomorsko–Baltijskij kanal v Rusiji (primernej{e je ime Belomorsko–baltski prekop). Nenavadna, da ne re~em neustrezna je podoma~itev Avstralski otoki za tihooceansko oto{ko skupino v Francoski Polineziji Îles Tubuaï/Îles Australes. Izraz austral(es) namre~ nima nobene neposredne zveze z Avstralijo, ampak v franco{~ini pomeni juèn(-ni) (ta oto{ka skupina je med vsemi v Francoski Polineziji najdlje pomaknjena proti jugu), kar se seveda skriva tudi v imenu Avstralija v pomenu (350)Jù- na deèla’. ^udno je tudi, da se redaktorji niso odlo~ili za uveljavljeno slovensko podoma~itev Carigrad · za najve~je tur{ko mesto Istanbul, ampak vztrajajo pri le minimalno podoma~eni obliki Istanbul, ki je sicer prilagojena originalnemu imenu, ne odraà pa svetovljanstva tega mesta, ki se kaè v pravcati mnoìci njegovih eksonimskih razli~ic v drugih jezikih. Iz tega imena je izpeljana tudi podrejena sopomenka za Bospor, Istanbulski preliv. Pohvalno pa je, da je v nekaterih ve~besednih imenih è vpeljan ob~noimenski izraz deèla, na primer Nova deèla, Palmerjeva deèla. Kot v vseh preu~enih virih je tudi v Velikem atlasu veliko dvojnih podoma~enih imen za isti geografski pojav oziroma topografski objekt. Pravzaprav je njihovo {tevilo zaradi celovitej{e obravnave {e ve~je 144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 350 300 250 200 150 vilo podoma~enih imen 100 {te 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 47: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Velikem splo{nem leksikonu. kot drugod, vendar je ve~ina v vlogi dodatnih informacij k bolj znani izto~nici, pod katero je podana razlaga. Zna~ilni primeri so Angvila in Ka~ji otok za karibski otok Anguilla, Cilicija in Kilikija za maloazijsko zgodovinsko pokrajino Cilicia, ^i{ima (japonsko podoma~eno ime Chisima-retto–) in Kurilski otoki za ruska Kuril'skie ostrova, Di{avni otoki in Moluki za indonezijsko oto{ko skupino Kepulauan Maluku, Rossova ledena polica in Rossova pregrada za prostrano morsko poledenitev ob Antarktiki, originalno poimenovano Ross Ice Shelf. Najve~ podoma~enih imen je z obmo~ja Evrope (939 imen), ki ji sledita Azija (634) in Afrika (337). Zastopanost vseh drugih celin je skromna, razvr{~ene pa so v zaporedju Severna Amerika, Oceanija, Srednja Amerika, Jùna Amerika in Antarktika. Zaradi podrobne obravnave zibelk civilizacije je med posameznimi dràvami po {tevilu poslovenjenih imen v kar krepkem vodstvu Gr~ija. Sledi ji povr{insko najve~ja svetovna dràva Rusija, za njo pa sta predvsem zaradi podrobne obravnave zamejske Slovenije Italija in Avstrija. Na petem mestu je Francija, {ele na {estem so Zdruène dràve Amerike. Na sedmem je Tur~ija, kjer je tudi vrsta anti~nih imen. Ob njej so med azijskimi dràvami na »naj« lestvici {e Kitajska, Indija, Izrael in Indonezija, med evropskimi Nem~ija, Zdruèno kraljestvo, Ukrajina, Poljska, [panija in [vica, ob njih pa {e Egipt kot edina afri{ka dràva na desetem mestu, Kanada in Avstralija. Glede na pomenski tip podoma~enih tujih zemljepisnih imen so s 333 imeni v vodstvu kopenske reliefne oblike (slika 47). Le malo manj (320) je podoma~enih imen naselij, ve~ kot 300 je tudi podoma~enih imen oto{kih reliefnih oblik. Ne prav dosti za njimi so kopenske reliefne oblike, naravne pokrajine in upravne enote. Na sedmem mestu so podoma~ena imena neodvisnih dràv, ki jih je 174. Podoma- ~enih imen zgodovinskih naselij je 168, zgodovinskih pokrajin 130 in zgodovinskih upravnih enot 108. 164 je tudi podoma~enih imen morskih hidronimov. V primerjavi z nekaterimi sodobnej{imi atlasi je 145 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik v Velikem splo{nem leksikonu bistveno manj podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik in podmorskih reliefnih oblik, kar je posledica omejujo~ega nabora izto~nic. 3.18 SLOVENSKI PRAVOPIS 2001 Najnovej{i slovenski pravopis je iz{el leta 2001. Izdala sta ga Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, zaloìla pa Zalòba ZRC SAZU. Uredni{ki odbor za Pravila so sestavljali Franc Jakopin, Janko Moder, Janez Dular, Stane Suhadolnik, Janez Menart, Breda Pogorelec, Kajetan Gantar, Martin Ahlin in njegov predsednik Joè Topori{i~ (1926–), ki je predsedoval tudi uredni{kemu odboru za Slovar v sestavi Janez Dular, Mile-na Hajn{ek – Holz, Franc Jakopin in Janko Moder. Za redakcijo zemljepisnih imen v slovarskem delu je bila zadolèna jezikoslovka Alenka Gloàn~ev z In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. Vloga pravopisa v kreiranju slovenskega jezika je klju~na, saj s svojo izjemno teò korenito prispeva k (bolj ali manj) ustrezni rabi besedja. Njegov pomemben del so tudi tuja zemljepisna imena, zato je bil ta vidik doslej è ve~krat kriti~no obravnavan (Kladnik 2005a, Lenar~i~ 2002a, 2002b in 2004, Natek K. 2005, Poga~nik 2002 in 2003). Najnovej{i slovenski pravopis v uvodnem delu izpostavi pravila rabe, ki jih v najbolj obsènem, to je slovarskem delu, prvi~ nadgradi z obsènim seznamom sistemati~no obdelanih izto~nic oziroma gesel, med katerimi je tudi 2038 tujih zemljepisnih imen (imena astronomskih pojavov, ki imajo prav tako podro~- no oznako zemljepisno ime, niso upo{tevana). Med njimi je 1180 podoma~enih in 858 originalnih, iz nelatini~nih pisav seveda pre~rkovanih. Na~in zajema imen omogo~a podrobne primerjave med vklju- ~enimi originalnimi in podoma~enimi oblikami imen. V Pravilih je v vlogi ponazoril navedenih priblìno 360 podoma~enih tujih zemljepisnih imen, od tega jih 105 ni vklju~enih v slovarski del. 700 600 500 400 vilo imen 300 {te 200 100 0 Afrika Antarktika Azija Evropa Jùna Oceanija Severna Amerika Amerika* podoma~ena imena originalna imena Slika 48: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni po celinah v Slovenskem pravopisu. *V{teta je Srednja Amerika. 146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Temeljit pregled je pokazal, da je med podoma~enimi slovarskimi izto~nicami z geografskega zornega kota vse polno pomanjkljivosti, tako zaradi nedore~enega nabora kot neustreznega opredeljevanja tipov zemljepisnih imen, sem in tja celo zaradi neustreznih zapisov. Obilo zamer problematiki tujih zemljepisnih imen gre tudi na ra~un njihove jezikovne neustreznosti in sporo~ilnosti (Lenar~i~ 2002 in 2004). V nadaljevanju predstavljene pripombe Lenar~i~eva spoznanja v mnogo~em potrjujejo in zlasti z vidika pridevni{kih oblik ve~besednih imen ter imen prebivalcev tudi nadgrajujejo, tako da bi jih bilo, {e zlasti zaradi specifi~nosti geografskega pogleda, najbrùmestno pretresti in upo{tevati pri pripravi ponatisa Slovenskega pravopisa oziroma njegovih elektronskih razli~ic. Prostor àl ne dopu{~a, da bi bile predstavljene prav vse ugotovitve, vendar je pri avtorju tega dela na razpolago natan~en seznam vseh zajetih imen in pripomb. Zastopanost tujih zemljepisnih imen se z oddaljevanjem od Slovenije zmanj{uje. Tudi zato jih je ve~ kot polovica (1220) z obmo~ja Evrope, ki ji sledijo Azija (327), Severna Amerika (205, od tega jih je 48 z obmo~ja Srednje Amerike) in Afrika (160). Precej bolj skromno sta zastopani Jùna Amerika (47) in Oceanija (41), medtem ko je pri Antarktiki navedeno le njeno ime. Zaradi velikega {tevila izto~nic za mesta je {tevilo originalnih imen v Evropi in {e bolj izrazito v Severni Ameriki ve~je od {tevila podoma- ~enih (slika 48). Drugje je razmerje druga~no, {e najbolj pri azijskih imenih, kjer prevladuje raba nelatini~nih pisav in se zato skladno s pravopisnimi pravili tamkaj{nja imena v ve~ji meri podoma~ujejo. Tudi na ra~un imen v zamejstvu (vklju~ena so na primer imena skoraj vseh naselij v Reziji) je najve~ tujih zemljepisnih imen (171) z obmo~ja Italije. Za njo se zvrstijo Zdruène dràve Amerike (130), Nem~ija (128) in Francija (114), za njimi pa sosedi Avstrija (93) in Hrva{ka (91). Najve~ja dràva na svetu Rusija je {ele na sedmem mestu (81), takoj za njo pa je zaradi bogatega anti~nega izro~ila Gr~ija (75). Sledijo Zdruèno kraljestvo (73), [panija (50), Srbija in ^rna gora (43), [vica (40), Tur~ija (39), Poljska (38), Kanada (33) ter Izrael in Kitajska (po 30), {e osem dràv prispeva med 20 in 29 zemljepisnih imen. 180 160 140 120 100 80 emljepisnih imen vilo z 60 {te 40 20 0 ike ija o a ael Italija va{ka Rusija Gr~ija [vica ajina Tur~ija Izr ^e{ka Indija Amer Nem~ija FrancijaAvstr Hr aljestv[panijana gor PoljskaKanada Kitajska Ukr ve Madàrska uèno kr Zdr Srbija in ^r uène drà Zdr podoma~ena imena originalna imena Slika 49: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni po najbolj zastopanih dràvah v Slovenskem pravopisu. 147 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ^e upo{tevamo samo podoma~ena imena, je prav tako v ospredju Italija (99 imen), takoj za njo pa je zaradi {tevilnih imen iz zamejstva Avstrija (72 imen). Sledijo Gr~ija (70), Francija (48), Rusija (45) in Nem~ija (41). Na sedmem mestu so Zdruène dràve Amerike (40), najvi{je uvr{~ena neevropska drà- va. Na osmem mestu je prva azijska dràva Tur~ija (34), ob njej pa so med azijskimi dràvami na lestvici {e Izrael, Kitajska, Indonezija in Japonska, med evropskimi pa Poljska, Zdruèno kraljestvo, [panija, Ukrajina, ^e{ka in Madàrska. Na njej sta {e Kanada na predzadnjem mestu in edina afri{ka dràva Egipt (22 imen), ki si deli 13. do 15. mesto. Najvi{ja stopnja doma~enja imen je pri gr{kih, izraelskih, tur{kih, kitajskih in ukrajinskih zemljepisnih imenih (slika 49), nekoliko manj{a pri avstrijskih, poljskih, madàrskih, ~e{kih, indijskih in italijanskih, medtem ko pri drugih dràvah z ve~ kot tridesetimi imeni prevladujejo zapisi v izvirni obliki. Z najve~ji-mi deleì originalnih imen izstopajo Hrva{ka, Srbija in ^rna gora, [vica, [panija, Zdruène dràve Amerike, Zdruèno kraljestvo in Nem~ija. Med preostalimi glede na {tevilo imen pomembnej{imi dràvami velja na eni strani izdvojiti Egipt, Indijo, Japonsko, Madàrsko in Romunijo z velikimi deleì podoma~enih imen, na drugi pa Bosno in Hercegovino ter Makedonijo z izrazito prevlado originalno zapisanih imen, k ~emur je gotovo prispevala tradicija njihove rabe v obdobju skupne dràve. Glede na pomenski tip je v Slovarju najve~ imen naselij (832 imen). [tevil~no jim sledijo imena dràv (zaradi razmeroma obsènega alonimskega navajanja ènskospolnih in srednjespolnih imenskih oblik je kar 222 imen neodvisnih dràv), naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov, upravnih enot in kopenskih reliefnih oblik. Vklju~eni sta le dve imeni podmorskih reliefnih oblik. Z izjemo naselij in kategorije drugo podoma~ena imena prevladujejo nad izvirnimi v vseh skupinah (slika 50). Podoma~ena so prav vsa imena celin in skoraj vsi morski hidronimi, zgodovinske pokrajine in zgodovinske upravne enote. Tudi pri drugih skupinah {tevilo podoma~enih imen mo~no prevladuje; izjema so upravne enote z neizrazito prevlado. ^e si ogledamo le zaporedje podoma~enih tujih zemljepisnih imen (slika 51), ki je primerljivo z drugimi preu~enimi viri, mo~no izstopata kategoriji naselje in dràva. Ve~ kot 100 je podoma~enih {e imen naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik in kopenskih hidronimov, med 50 in 100 pa je podoma~enih imen upravnih enot, kopenskih reliefnih oblik in morskih hidronimov. Sorazmerno {tevilna so podoma- ~ena imena zgodovinskih naselij, zgodovinskih upravnih enot in zgodovinskih pokrajin. Seznam v slovarski del vklju~enih zemljepisnih imen je vsestranski, kar àl velja tudi za seznam nevklju~enih imen. Obstoje~i imenik ob geografskih vidikih odseva zlasti kulturolo{ko-zgodovinsko naravnanost, zato so v njem na primer vsa imena najbolj zloglasnih koncentracijskih tabori{~ (Auschwitz skupaj s podoma~eno razli~ico poljskega imena Os´wieøcim O{vien~im, Bergen-Belsen, Bile~a, Buchenwald, Dachau, Gonars, Jasenovac …), prizori{~ slavnih bitk (Custozza, Dien Bien Phu, Dieppe, Drvar, El Alamein, Galipoli, Mohách, Salamina, Slavkov, Trafalgar, Waterloo), krajev mirovnih konferenc in podpisov mirovnih sporazumov (na primer Campiènski gozd, Campoformio, Osimo, Rapallo, Saint-Germain, Trianon; mimogrede, manjka Dayton), krajev konferenc neuvr{~enih dràv, pomembnih posvetovanj in sede- èv mednarodnih organizacij (na primer Bandung, Pugwash, Sèvres), romarskih in verskih sredi{~ (na primer Admont, Akvileja, Assisi, Fatima, Freising, Medùgorje, Seckau, ^enstohova, Lurd – zadnji dve le v podoma~eni obliki), za imena sirov, ìvalskih pasem in raznih ob~nih pojmov pomembnih krajev ter pokrajin (na primer Angora, Derby, Emmental, Gouda, Jersey, Kavasaki, Parma, Pinzgau), prizori{~ drugih zgodovinsko pomembnih dogodkov (Golgota, Kalvarija, Kanosa in Canossa, Jajce, Lidice, Masada, Pale, Rubikon) in prizori{~ sodobnej{ih dogodkov (na primer Cape Canaveral oziroma Cape Kennedy, ^ernobil, East River, Loch Ness, Long Island, Mount Palomar, Tivoli), rezidenc znanih osebnosti (na primer Camp David, Carsko selo, ki je od leta 1918 dalje neomenjeni Pu{kin, Castel Gan-dolfo, Jasna Poljana), anti~nih krajev in pokrajin (na primer Dakija, Epidaver, Filipi, Itaka, Lakedemon, Olimpija, Palatin, Parnas, Tavrida – {lo naj bi za anti~ni gr{ki otok, v resnici pa je anti~no ime za polotok Krim) ter za arheologijo pomembnih krajev najdi{~ in izkopavanj (na primer Altamira, Hallstatt). Ne manjka niti Stratford upon Avon, rojstni kraj in kraj smrti slavnega angle{kega dramatika Williama Sha-kespeara. 148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 600 500 400 300 vilo imen {te 200 100 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob dr o naselje avna enotaavna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo podoma~ena imena originalna imena Slika 50: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni glede na njihov pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 300 250 200 150 100 vilo podoma~enih imen {te 50 0 va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob dr o naselje avna enotaavna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo Slika 51: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 149 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Potem je tu {e vrsta zemljepisnih imen, ki se nana{ajo le na posamezne objekte ali dele naselij. Mednje spadajo monumentalni verski (na primer De~ani, Escorial – pravilno je El Escorial, Hagija Sofija, Hilandar, Montecassino, Notre-Dame, Sopo~ani) in drugi (na primer Eifflov stolp, Empire State Building, Keopsova piramida, Kip svobode, Kolosej, Partenon, Slavolok zmage) objekti, pala~e in dvorci (na primer Alhambra, Buckinghamska pala~a, Kapitol, Sanssauci, Uffiti), rezidence (na primer Bela hi{a, Lateran), letali{~a (Orly, [eremetjevo), stadioni (Maracana, Wembley, Wimbledon), muzeji (Louvre) ter pomembni deli mest (na primer Akropola, Broadway, Brooklyn, Champs-Ellysées in Elizejske poljane, Downing Street, Forum Romanum, Greenwich, Grù, Harlem, Hyde Park, Ilica, Kremelj, Montmartre, Rde~i trg, Westminster). Zanimiva je kar {tevilna skupina bajeslovnih, domi{ljijskih in legendarnih zemljepisnih imen (na primer Aheron – gr{ka bajeslovna reka, Albion – izobraènsko ime za Anglijo, Arameja – svetopisemska deèla, Divji zahod, Faros – zgodovinski otok pred Aleksandrijo, Gomora – svetopisemsko mesto, Had – legen-darno gr{ko podzemlje; Hipokrena – muzam posve~en studenec, Indija Koromandija – domi{ljijska deèla obilja, Liliput – Swiftova pravlji~na deèla, Stiks – gr{ka bajeslovna reka, Tartar – gr{ko bajeslovno brezno). Seznam tujih zemljepisnih imen v slovarskem delu Slovenskega pravopisa je deloma zastarel in neaùren, saj ne sledi aktualnim politi~nim in drugim spremembam, tudi ne spremembam zemljepisnih imen, ki so plod bodisi nacionalnih standardizacij bodisi preimenovanj zaradi razli~nih, v prvi vrsti politi~nih razlogov. Razumljivo je, da strokovna priprava seznama zemljepisnih imen ni sledila le geografskim kriterijem. Geografi pa bi kljub temu lahlo pri~akovali ve~ doslednosti, tako da bi bila na primer vklju- ~ena vsaj deseterica imen najve~jih oziroma najdalj{ih in s tem najbolj pomembnih pojavov dolo~enega tipa, pa tudi drugih pomembnih pojavov po svetu, zato je upati, da bodo pomanjkljivosti v Slovarju v pri-hodnjih izdajah v kar najve~ji meri odpravljene. Nekatera imena zaradi neaktualnosti v slovarski del Pravopisa najbr` ne sodijo. Najbolj kri~e~i primeri so Angora kot podrejena sopomenka za Ankaro (ime se je spremenilo è leta 1930, morda je vklju~ena le zaradi ve~ po njej imenovanih vrst ìvali z mehko dlako za pridobivanje tkanine), Estonska, Karibik, Kaspik in pokrajina Polabje ob reki Labi, o~itno po zgledu Porabje, Porurje ali Povol`je, ki pa je geografska praksa ne pozna. Iz nabora imen dràv je razvidno, da naj bi bila vklju~ena imena vseh neodvisnih dràv, ki so ena od temeljnih zvrsti zemljepisnih imen. @al je izvedba povr{na, saj jih je med stopetindevetdesetimi izpad-lo kar osem. ^e je za Vzhodni Timor glede na leto osamosvojitve (2000) to {e mogo~e razumeti, pa ne more biti opravi~ila za manjkajo~e Antigvo in Barbudo (neodvisnost leta 1981), Gvajano (1966), Kiribati (1979), Mikronezijo (1990, zapisana in opredeljena je le kot tihooceansko oto~je), Palau (1994), Severne Marianske otoke (1978) in Tuvalu (1978). Zato pa ima neupravi~eno status neodvisne drà- ve Portoriko, ki je è od leta 1952 prostovoljno pridruèn k Zdruènim dràvam Amerike. Z nejasnim statusom glede na sodobne oblike imen dràv se pojavljajo zapisi njihovih starej{ih imenskih oblik, ki bi morala imeti pojasnilo, da gre za nekdanje kolonije ali pa za zgodovinske oblike pozneje spremenjenih imen neodvisnih dràv. To kaè na precej{njo neaùrnost in pomanjkanje doslednosti, saj bi iz zapisov lahko sklepali, da je tovrstna raba {e vedno dopu{~ena, ~etudi le kot podrejena sopomenka. Primeri so Be~uanija za Bocvano, Britanski Honduras za Belize, Burma za Mjanmar, Cejlon za [rilanko (navedena je tudi [rilanki podrejena sopomenka Sri Lanka, kar ni skladno s pravopisnimi pravili), Dahomej za Togo, Formoza za Tajvan, Gornja Volta za Burkina Faso, Kampu~ija za Kambodò in Siam za Tajsko. Na tem mestu velja omeniti tudi po nepotrebnem vklju~eno podrejeno sopomenko Monaco za uveljavljeno podoma~eno obliko imena kneèvine Monako. Pri~akovati bi bilo, da so v slovarskem delu sistemati~no navedena tudi vsa glavna mesta neodvisnih dràv. Analiza je pokazala, da tega seveda ni in da je med 195 dràvami navedenih le 116 njihovih prestolnic (59,5 %). Pri~akovano je najve~ja »pokritost« v Evropi, kjer vseeno manjkajo glavna mesta Andore, Malte in celo Moldavije (ni ne podoma~enih imen Ki{injev oziroma Ki{injov ne originalnega imena Chis¸ina üu). Vklju~ena je tudi ve~ kot polovica azijskih in jùnoameri{kih glavnih mest. Za kazah-stansko glavno mesto se {e vedno navaja Alma-Ata (od novembra 1997 je prestolnica Astana). V seznamu 150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 na primer manjka kenijsko glavno mesto Nairobi (je pa vklju~eno tamkaj{nje pristani{ko mesto Mom-basa), vklju~eni pa sta na primer glavni mesti Toga Lomé in Burkina Fasa (dràva je mo{kega spola!) Ouagadougou. Prav tako v njem ni nigerijskega glavnega mesta Abuja (podoma~eno Abudà), je pa na primer nova tanzanijska prestolnica Dodoma. Vklju~enih je tudi precej glavnih mest ameri{kih zveznih dràv. V o~i bode majhna arkansa{ka prestolnica Little Rock, medtem ko v Slovarju ni na primer precej ve~jih glavnih mest Kalifornije Sacramento in Ohia Columbus. Vendar je prav analiza vklju~enosti ve~jih mest pokazala {e najve~jo sistemati~nost. S sicer dokaj starega seznama dvestotih najve~jih mest sveta (Veliki druìnski atlas sveta 1992) jih je vklju~enih kar 141. Med stotimi najve~jimi jih manjka le 19, med naslednjo stoterico pa è 40. Najve~je manjkajo~e mesto je petmilijonski Tianjin (v~asih smo ga podoma~evali v Tiencin). Manjkajo tudi jùnokorejski mesti Pusan in Taegu, japonsko Osaka (vklju~eno pa je Okajama z za Japonsko »nepomembnimi« 600.000 prebivalci), indijski Bangalore in Ahma–da–ba–d, indonezijsko Surabaya, kitajska Harbin, Kowloon, Zibo in Chongqing ter mehi{ko Netzahuaicoyótl, vsa z ve~ kot dvema milijonoma prebivalci (vklju~eni pa sta argentinsko mesto Santa Fe s 450.000 in kubansko Santiago de Cuba s 420.000 prebivalci). Med evropskimi mesti z omenjenega seznama manjka le ukrajinsko mesto Doneck. O~itno je bil pri uvr{~anju evropskih mest postavljen kriterij 100.000 prebivalcev, v blìnjih dràvah tudi manj, ki pa v praksi prav tako ni dosledno izpeljan. Vklju~ena so namre~ nekatera manj{a in tudi z drugih vidikov ne dovolj pomembna mesta (na primer belgijski mesti Aalst in Leuwen, francoski Aix-les-Bai-nes in Compiègne, {vicarsko Berommünster z vsega 2500 prebivalci, ni pa na primer mesta Sankt Gallen, ki ga Cigale v Atlantu sloveni v Sveti Gal, nizozemski Delft in Leiden z razli~ico Leyden, angle{ki Exe-ter in Halifax, italijansko Murano, ~e{ko Tábor ter nem{ka Urach – pravilno je Bad Urach – in Worms). Zato pa na primer ni izto~nic za ve~ nem{kih mest z ve~ kot 100.000 prebivalci (medmrèje 22), manjkajo denimo Bielefeld, Gera, Hagen, Ingolstadt, Krefeld in Osnabrück, prav tako nista vklju~eni nekoliko manj- {i, vendar zgodovinsko in z vidika slovenskega povezovanja navzven pomembni nem{ki mesti Bamberg in Marburg. Med desetimi najve~jimi svetovnimi otoki je vklju~enih le prvih {est, manjkajo pa Hon{u, Britanija, Viktorijin otok in Ellesmere, med desetimi najve~jimi jezeri manjkajo Gornje jezero, Michigansko jezero, Veliko medvedje jezero, Nja{ko jezero in Veliko suènjsko jezero (manjkata tudi pomembni Balha{ko in ^adsko jezero), med desetimi najve~jimi pu{~avami manjkajo Velika arabska pu{~ava, Velika Viktorijina pu{~ava, Sonorska pu{~ava, Karakum, Namib in Velika indijska pu{~ava ali Tar (manjka tudi Atakama), med desetimi najdalj{imi rekami pa Irti{ kot najdalj{i pritok Oba, Kongo, Amur in Lena (zanimivo je, da je vklju~ena samo 770 km dolga sibirska reka Om). Manjka tudi Angelov slap v Venezueli, z 979 m vodnega padca najvi{ji slap na svetu. Med pomembnimi morji niso vklju~ena Koralno morje, Jùnokitajsko morje, Arafursko morje, Andamansko morje, Norve{ko morje, Grenlandsko morje, ^ukotsko morje, Vzhodnosibirsko morje, Morje Laptevov in Karsko morje. V nove izdaje bo treba vklju- ~iti tudi imeni Arkti~ni ocean (kot nadrejeno sopomenko za Severno ledeno morje) in Antarkti~ni ocean. Nekatera vklju~ena zemljepisna imena v novej{i praksi redko doma~imo; tega si glede na njihov pomen in tradicijo rabe niti ne zasluìjo. Med njimi je nekaj jezikovnih arhaizmov (na primer Adelajda, ^ikago, Filadelfija, Tarent), nekaj jih je iz razli~nih koncev sveta (na primer nem{ko oziroma luì{kosrbsko mesto Budi{yn – nenavadna oblika, saj se nem{ko ime Bautzen navadno podoma~i v Budi{in, izraelsko mesto Beer{eba – glede na izgovor bi bila pravilnej{a podoma~itev Beer{eva, indijsko mesto Dàjpur, tur{ko mesto Erzerum namesto originalnega Erzurum – morda gre za napako, vietnamsko mesto Hajfong, palestinsko-izraelsko mestece in zgodovinsko naselje Jeriha – zakaj ne bolj obi~ajni Jeriho, na kar napeljujeta tudi izpeljanki jerihonski in Jerihonec, angle{ka pokrajina Jork{ir, ~e{ko zdravili{ko mesto Karlovi Vari, italijansko pristani{ko mesto Ostija, francosko-nem{ka reka Sara za Sarre/Saar, madàrsko mesto Sombotel za Szombathely, kanadski vodotok Suènjska reka za Slave River – ta zgled je {e posebej problemati~en, ker napeljuje na mònost prevajanja bolj »razumljivih« angle{kih zemljepisnih imen, kitajsko mesto [enjang), nekaj pa je {panskih imen (na primer Gvadalkivir, Kordova, 151 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Salamanka, zanimivo, da ne tudi Sevilja, ki pa je kot primer navedena v Pravilih). Na drugi strani pa ni podoma~eno ime francoskega karibskega otoka Martinik, ki je zapisano izklju~no kot Martinique. Na eni strani se omenja Shetlandsko oto~je, blìnja in morfolo{ko povsem sorodna oto{ka skupina pa je poimenovana Orkneyjski otoki. Nenavadno so podoma~ena zemljepisna imena Pripet, Pripetska mo~virja in Riad. Za prvi dve sta è dolgo v rabi razli~ici Pripjat in Pripjatsko barje, ki izhajata iz ruskega jezika, medtem ko navedeni obliki o~itno izvirata iz angle{~ine (Pripet in Pripet Marshes). Saudijski Riad se obi~ajno doma~i z vmesnim j, torej Rijad. Poseben »biser« je dansko glavno København, ki je kot nadrejena sopomenka zapisano v ~rkovno poenostavljeni obliki Köbenhavn in kot podrejena sopomenka po nem{ko kot Kopenhagen. Le kaj bi porekel Matej Cigale, ki je zanj è pred skoraj stoletjem in pol uporabil podoma~eno, zdaj è pozabljeno obliko Kodanj (Atlant 1869–1877)? Pohvaliti pa velja, da so se pojavile podoma~itve nekaterih imen, za katere smo doslej kolebali, ali naj jih zapi{emo v originalni ali v podoma~eni obliki. Zna~ilni primeri so Abidàn (Abidjan), Bogota (Bogotá), Bombaj (Mumbai/Bombay), Grobni{ko polje (Grobni~ko Polje), Hrva{ko Zagorje (Hrvatsko Zagorje), Hanoj (Ha Noi, doslej smo ga praviloma podoma~evali v Hanoi – mimogrede, zakaj ne bi po tem zgledu podoma~i tudi kambo{ko glavno mesto kot Pnompen?), Poznanj (Poznan´), Quebec (angle{ka razli~ica francoskega imena Quebéc – primerjava obeh oblik pokaè, kako ob~utljivo je lahko ustrezno razumevanje posameznih zapisov), Rjukju (Ryu–kyu–-Shoto–), Severni rt (Nordkapp), Soma (Somme), Talin (Tallinn) in Vilna (Vilnius). Pozitiven premik je tudi uporaba ob~noimenskega izraza deèla namesto manj primernega izraza zemlja, na primer Nova deèla za Novaja zemlja kot nadrejena sopomenka za Nova zemlja, ~etudi ta vidik ni dosledno izpeljan, saj sta kot edini mòni obliki navedeni tako Zemlja Franca Joèfa za zemlja Franca-Iosifa kot Ognjena zemlja za Tierra del Fuego. Problemati~no je, da pri nekaterih imenih ni nakazana navezava na drugo obliko imena, ~eprav gre za poimenovanje istega pojava. Zna~ilna primera sta imeni kitajskega mesta Kanton oziroma Guangz-hou, ter imeni mehi{ko-ameri{ke reke Rio Bravo ozriroma Rio Grande (pri Rio Bravu bi bila ustreznej{a originalna oblika imena Río Bravo del Norte). Neustrezno je, da je Kaspijsko jezero zapisano izklju~- no kot Kaspijsko morje (iz ruskega Kaspiskoe more), medtem ko je blìnje Aralsko jezero (rusko Aralskoe more) navedeno samo kot jezero. Med {tirimi velikimi japonskimi otoki je kot izto~nica obdelan le najmanj{i [ikoku. Vklju~ena je tudi Dolnja Luìca, ki ni pokrajina, ampak upravna enota, Gornje Luìce pa ni. Izto~nica je tudi filipinski otok Luzon, medtem ko drugi veliki otok Filipinskega arhipelaga Mindanao manjka. Vklju~en je ruski polotok Kola, ni pa na primer Kam~atke. ^lovek se vpra{a, zakaj je med vsemi azorskimi otoki vklju~en le mali Flores (ni pa obdelan istoimenski indonezijski otok) in med vsemi francoskimi departmaji samo Pas-de-Calais. Podobno velja za {pansko provinco na Kanarskih otokih Las Palmas. Tudi med anti~nimi pokrajinami ni pravega reda. Vklju~ena je na primer Pamfilija, ne pa tudi Argolida, Akarnanija, Lakonija, Mesenija … Zanimivo je, da so kot izto~nice navedene vse zvezne dràve v Zdruènih dràvah Amerike, z izjemo Washingtona, ki je o~itno izpadel le zaradi povr{nosti, ker se imenuje enako kot glavno mesto ZDA. Med kanadskimi provincami so vklju~ene le Nova Fundlandija (pravilno je Nova Fundlandija in Labrador), Nova [kotska, Ontario, Québec, Saskatchewan in Severozahodna ozemlja. Podobna nedoslednost velja tudi za druge upravne enote najvi{je ravni, tako v Evropi kot na drugih celinah. Pomanjkljive ali napa~ne so tudi nekatere identifikacije izto~nic. Zna~ilni primeri so Atos, ki je opisan kot polotok, ~eprav je gora, Baranja, ki je opisana kot hrva{ka, ne pa tudi madàrska pokrajina, Bene~ija, ki je opisana kot podrejena sopomenka za Bene{ko Slovenijo, ne pa tudi kot italijanska deè- la Veneto, Borneo, ki naj bi bil samo indonezijski otok, ne pa tudi malezijski in brunejski, Brenner, ki naj bi bil le avstrijski in ne tudi italijanski prelaz, Cape Town, ki ni opredeljen kot jùnoafri{ko glavno mesto (afrikanska razli~ica Kaapstadt ni navedena), ^ernjeja, ki naj bi bila mesto v Bene{ki Sloveniji, v resnici pa je zgodovinsko pomembna vas v ob~ini Neme (Nimis), Dinara, ki naj bi bila samo hrva{- ko in ne tudi hercegovsko pogorje, reka Duero, ki je zapisana le v {panski jezikovni razli~ici, reka Inn, ki naj bi tekla samo v Avstriji, Lago Maggiorre, ki naj bi bilo izklju~no italijansko in ne tudi {vicarsko jeze-152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 ro, [lezija, ki naj bi bila le poljska in ne tudi ~e{ka pokrajina, Termopile, ki naj bi bile morska, v resnici pa so kopenska oìna, in Uralsk, ki naj bi bil mesto v Rusiji, dejansko pa je v Kazahstanu. V Pravilih je tudi neprimerno ime ~e{ko-nem{ke reke Labe/Elbe, ki jo doma~imo v Laba in ne Elba, kot je navedeno in se kot slab zgled sem in tja è pojavlja v medijih. V pravopisnem slovarju je ve~ zemljepisnih imen z obmo~ja nekdanje skupne domovine Jugoslavije, ki bi jih lahko, ob enakovrednih kriterijih z drugimi blìnjimi evropskimi dràvami, brez {kode pogre{ili, na primer Banjole, Beli Manastir, Br~ko, Ilidà. Sicer pa so tudi v novem Slovenskem pravopisu kar {tevilna dvojna poimenovanja za iste geografske pojave oziroma topografske objekte. Ve~ina med njimi je sistemske narave, na primer Ahaja kot sopomenka za anti~no Gr~ijo, Anglija in Angle{ko, Bolgarija in Bolgarsko, Bretanja in Bretonsko, Daci-ja in Dakija, Epidaver in Epidavros, Erdelj in Erdeljsko kot podrejena sopomenka za Transilvanija, nista pa nanjo napeljani alonimski dvojnici Sedmogra{ka in Sedmogra{ko, Holandija in Holandsko kot podre-jeni sopomenki za Nizozemska, Medmurje in Medìmurje, Panonija kot rimska provinca in tudi sopomenka za Panonska niìna. Nekatere dvojnice so zaradi uveljavljenih bodisi originalnih bodisi podoma~enih imen manj razumljive, na primer Asuan in Assuan, Blatno jezero in Balaton, Jork{ir in Yorkshire. Poseben problem je dvojnica Gibraltar in Gibraltarska oìna, ki naj bi bila enakovredni sopomenki, vendar ob tem Gibraltar sploh ni opredeljen kot odvisno ozemlje oziroma teritorialna enota. Za Gibraltarsko oìno se v Pravilih navaja izraz Gibraltarska vrata. Med Pravili in Slovarjem je {e nekaj neujemanj, na primer (prvonavedena imena so iz Pravil) Budi- {in in Budy{in za luì{kosrbsko mesto na vzhodu Nem~ije, ^ernigiv (ukrajinska oblika imena ukrajinskega mesta) in ^ernigov (ruska oblika), Gize in Giza za egiptovsko mesto, Hajdarabad in Hajde-rabad za pakistansko in indijsko mesto, Negevska pu{~ava in Negev za izraelsko pu{~avsko pokrajino, Skalne gore in Skalno gorovje za severnoameri{ko pogorje. V Pravilih sta navedeni dvojnici Golanska planota in Golansko vi{avje, ki je vklju~eno tudi v slovarski del, kjer pa je zanj naveden pomensko neja-sen alonim Golan. 153 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 4 RAZVOJNI VIDIKI RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Dozdaj{nje slovenjenje tujih zemljepisnih imen razkriva nekatere zna~ilne faze, navezane na vpetost slovenskega ozemlja in slovenskega jezika v dolo~eno ~asovno in politi~no okolje. Sprva so bile tè- nje podoma~evanja v prvi vrsti panslovansko naravnane, saj so se {tevilna zemljepisna imena na evropskih narodnostno me{anih obmo~jih in v njihovi bliìni, pa tudi marsikje drugod, praviloma zapisovala v kate-remkoli slovanskem jeziku, pri ~emer je {e zlasti pomembna vloga ~e{~ine, slova{~ine in polj{~ine. Predstavnik tovrstnega uvajanja tujih zemljepisnih imen v sloven{~ino je bil Cigale s svojim Atlantom (1869–1877). Tako so na primer na ozemlju zdaj{nje Romunije zapisana imena rek Aranjo{ za Aries¸, Beli Kri{ za Cris¸ul Alb in Bor{a za Brat¸ul Borcea, pokrajina Dobrudà za Dobrogea ter naselij Blaè- vo za Blaj, Bra{evo za Bras¸ov in Trgovi{~e za Tîrgovisçe, na ozemlju zdaj{nje Madàrske so slovanska imena naselij Berin~ek za Mezo ´ berény, Jager za Eger, Mi{kovec za Miskolc, Mo{onj za Moson-mag- yaróvár in Novgrad za Nógrád, reke Brzi Kri{ za Sebes-Körös ter zgodovinske pokrajine Jazigija za Jaszág, na ozemlju sodobne Nem~ije pa na primer imena krajev Bolego{t za Wolgast, Brun{vik za Braunschweigh, Budi{in za Bautzen, ^opava za Zschopau, Desov za Dessau, Dràdane za Dresden ter Ljubek in Bukovec za Lübeck. Cigale se je pri podoma~evanju o~itno opiral na imenoslovje v ~e{- kih atlasih, ki so iz{li sredi 19. stoletja, dobri dve desetletji pred Atlantom (Merklas 1846). Na to kaèjo imena nekaterih ve~jih mest na jugu zdaj{nje Nem~ije, ki so o~itno zapisana po ~e{kem zgledu, vendar upo{tevaje pravila podoma~evanja ~e{~ine v slovenski jezik: Mnihov (~e{ko Mnichov za München), Rezno (~e{ko R þezno za Regensburg), Norimberg (~e{ko Norimberk za Nürnberg) in Pasov (enako kot ~e{ko za Passau). Proti koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja je zaznati vpliv germanizacije. Ta je bila seveda najmo~nej{a na narodnostno me{anih obmo~jih vzdol` severne slovenske narodnostne meje, povsod drugje pa je do nem{kih zapisov imen bolj kot na~rtno prihajalo zaradi takratnih upravnopoliti~nih okoli{~in. Zna~ilen predstavnik tega obdobja je Orònov Zemljepisni atlas za ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom (1902), ki mu Jakob Medved o~ita pretirano rabo nem{kih kriterijev pri pisavi krajevnih imen (Medved 1969b). Z nem{kimi kriteriji je najbr` mislil, da so imena nem{kih naselij praviloma zapisana v originalni obliki, o~itno pa je opazil tudi rabo nem{kih imen na nenem{kem nacio-nalnem ozemlju. Tako so na primer v oklepaju zapisani nem{ki eksonimi Posen, Thorn, Hermannstadt in Kronstadt za sicer podoma~ena imena poljskih mest Poznanj (originalno Poznan´) in Torun (originalno Torun´) ter romunskih mest Sibinj (originalno Sibiu) in Bra{evo (originalno Bras¸ov). Ve~ nem{kih imen je bilo prevzetih tudi na drugih obmo~jih, na primer imena Lissabon za Lisboa, Turin za Torino, Neapel za Napili in Milan za Milano. Po 1. svetovni vojni in nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznej{e Jugoslavije, je opazen mo~an vdor imen pod vplivom srbskega jezika, ki se je opiral na ru{~ino. Takrat se v u~benikih in atlasih namesto prej uveljavljenih izrazov deèla in gozd pojavita izraza zemlja in les. Na zemljevidih De Agostinijevega {olskega atlasa (1941) so tako zapisana imena Arnhemova zemlja (Arnhem Land), Coatsova zemlja (Coats Land), Grahamova zemlja (Graham Land) in Severna zemlja (Severnaja zemlja) ter Bakonjski les (Bakony Hegyseg), Bavarski les (Bayerischer Wald), ^e{ki les (^eský les/Böhmerwald), Dunajski les (Wienerwald). V Bohin~evem {olskem atlasu (1959) je pod vplivom srbohrva{~ine vrsta foneti~nih zapisov arabskih, iranskih, hindujskih, kitajskih in {e nekaterih zemljepisnih imen, ki so se deloma uveljavila tudi v slovenskih u~benikih in geografski literaturi. Nekatera so {e vedno »nekak{ni« slovenski eksonimi, na primer mavretanska pokrajina El Dùf za originalno El Djouf, alìrsko-malijska pu{~ava Erg [e{ za Erg Chech, saudijska pokrajina Ned`d za Najd. Takrat je bil vpeljan tudi izraz Indokina, ki {e vedno tekmuje s primernej{ima slovenskima poimenovanjema Indokitajska oziroma Indokitajski polotok. Dober dokaz za vdor srbizmov je preveden u~benik Izvenevropski kontinenti iz leta 1937, delo srbskega geografa Radivojevi}a. V njem ob pravkar omenjenih imenih najdemo na primer {e Satled` za pandàbsko reko Sutlej, Dàmna za indijsko reko Yamuna, Dùngarija za pokrajino v Sinkiangu Jung-154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 gar Pendi, Kolumbija za severnoameri{ko reko Columbia River, Menam za tajsko reko Mae Nam Chao Praya (ime Menam se je {e posebno trdovratno zakoreninilo, a je povsem zgre{eno, saj tajski ob~noimenski izraz Mae Nam, podoma~eno menam, pomeni reka!), Port Artur za sodobni kitajski Lüshun, [ari za ~adsko reko Chari, vendar jezero Tsad za ^adsko jezero, Chartum za Kartum, Chile za ^ile, Colombo za Kolombo, Karachi za Kara~i. Podoma~eni sta tudi mehi{ko mesto Mehiko in jùnoafri{ko mesto Pretorija, ki ju drugje v taki obliki ni mogo~e najti, kar velja tudi za ime Njujork (v komentarju k sliki 67 na strani 69 pa je zapisano v New-Yorku). Prav tako je podoma~eno ime Filadelfija, ne pa na primer ime kanadskega otoka Nove Fundlandije, ki je zapisan v originalni obliki New Foundland. Tik pred 2. svetovno vojno in med njo se je pod vplivom De Agostinijevega {olskega atlasa in ~asnikarstva, ki je iz~rpno poro~alo o dogajanjih v italijanskih kolonijah, pove~al vpliv italijanskega jezika. Italijanska imena so bila {e najbolj pogosto v rabi za geografske pojave in topografske objekte na obmo~ju zdaj{njih dràv Libije, Etiopije in Somalije, deloma tudi Egipta in Sudana, kjer pa so pome{ana z angle{- kimi imeni. Ve~ina italijanskih imen je pozneje utonila v pozabo, nekaj pa se jih je vendarle ohranilo. Zna~ilni primeri v Libiji so naselja Agedabia za Ajda–biya–, Augila za Awjilah, Bengasi za Bingha–zi•–/Bangha–zi•–, Bomba za Bu–mbah, Derna za Darnah, el Azizia za Al 'Azi•–zi•–yah, en Noflia za An Nu–wfali•–yah, hribovje Auenat za Jabal al 'Awayna–t in upravna enota Cirenaica za Cyrenaica, v Etiopiji naselja Adua za Adwa, Belfodio za Be–lfodyo, Dire Daua za Dire– Dawa, Gondar za Gonder, Lechemti za Nek'emte, Gorovje Ciok- – ke za Choke in Jezero Regina Margherita za Abaya Ha–yk' ter v Somaliji naselja Bender Beila za Bandarbeyla, Bereda za Bareeda, Brava za Baraawe, Chisimaio za Kismaayo, Hargeisa za Hargey-sa, upravna enota Nogal za Nugaal in obalna reliefna oblika Rt Guardafui za Raas Caseyr/Cap Gwardafuy. Po 2. svetovni vojni in {e zlasti v ~asu informacijske globalizacije je stopil v ospredje angle{ki jezik, za katerega je najbolj zna~ilno angle{~ini prilagojeno podoma~evanje arabskih zemljepisnih imen in imen v drugih britanskih kolonijah. Manj pomembna, a ne zanemarljiva je tudi vloga franco{~ine, {e zlasti v severozahodni Afriki in na obmo~ju Indokitajskega polotoka. Primeri iz angle{~ine prevzetih tujih zemljepisnih imen so Aden za 'Adan, Assuan za Aswa–n, Bangkok za Krung Thep, Beirut za Bayru–t, Benares za Va–ra–nasi, Brahmaputra za Brahmaputra/Yarlung Zangbo Jiang, Celebes za Sulawesi, El Alamein za Al 'Alamayn, El Fasher za Al Fa–shir, El Obeid za Al Ubayyid, Ganges za Ganga, Gaza za Ghazzah, Hadramaut za Hadramawt, Haifa za Hefa, Hurghada za Al Ghurdaqah, Port Said za Bu–r Sa'i•–d, Ubangi za Oubangui/Ubangi. Primeri iz franco{~ine prevzetih zemljepisnih imen pa so Agadir za Aga–di•–r, Constantine za Qacentina, Fès za Fa–z, Gabès za Qa–bis, Hammamet za Hamma–ma–t, Kairouan za Al Qayrawa–n, Kénitra za Al-Q'nitra, Ouargla za Wargla, Sfax za S¸afa–qis, Sousse za Su–sah, Tamanrasset za Tamenghest, Tanger za Tanjah, Tétouan za Ti•–twan. Najnovej{a faza je nastopila {ele z najnovej{imi geopoliti~nimi spremembami. Po razpadu Sovjetske zveze je pri{lo do ponovne rusifikacije v sloven{~ino podoma~enega tujega zemljepisnega imenja, saj smo prevzeli kar {tevilna ruska imena na ozemljih novonastalih dràv, kjer je ru{~ina praviloma izgubila status uradnega jezika, zato so se tamkaj{nja zemljepisna imena spremenila. Vendar so bila ruska imena v nekaterih primerih zaradi zgodovinskega pomena tradicionalno uveljavljena, obenem pa so prepojena s slovanskim duhom, zato smo nekatera imena za bolj znana imena mest in drugih pojavov enostavno prevzeli. Zna~ilni primeri so A{habad za A{gabat, Baku za Baki•, Bi{kek za Bishkek, Buhara za Buhoro, Grodno za Hrodna, Harkov za Kharkiv, Karaganda za K¸araghandy, Kijev za Kyjiv, Ki{injev za Chis¸ina üu, Lvov za L'viv, Samarkand za Samarqand, Semipalatinsk za Semey, Ta{kent za Toshkent, Vinica za Vinnytsia, Vitebsk za Vicebsk, Zaporòje za Zaporizhzhia, @itomir za Zhytomyr. 4.1 PRIMERJALNA ANALIZA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREU^ENIH ATLASIH SVETA IN DRUGIH VIRIH [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen se zaradi razli~nih kriterijev podoma~evanja, razli~nih meril oziroma razli~ne podrobnosti zemljevidov, pestrosti prikazanih geografskih pojavov in topografskih objektov ter razli~no kakovostne izvedbe (alonimske dvojnice so obravnavane kot samostojna 155 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 2500 2000 1500 1000 vilo podoma~enih imen {te 500 0 ed ling Cigale vito … U~ila OroènBohinec v atlas avopis Medv Dor KnauerPr olska knjiga Atlas 2000 iro~ni atlas [k Timeso vo ~udo Monde Neuf Pr VAS – 1992, 1996 De Agostini 2005 Moje pr [olski atlas – GIAM [olski atlas – Mladinska Afrika Antarktika Azija Evropa Jùna Amerika Oceanija Severna Amerika Srednja Amerika Slika 52: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. podoma~ena imena) v posameznih preu~enih virih mo~no razlikuje. Najve~, kar 4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen je v Cigaletovem Atlantu. Ve~ kot 3000 jih je tudi v [olskem atlasu ([kolska knjiga 1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002). Med vire s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001), Atlas sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Viri z najmanj{im {tevilom podoma- ~enih tujih zemljepisnih imen so zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), Geografski atlas za osnovno {olo (DZS 1997) in Slovenski pravopis (Zalòba ZRC SAZU 2001). [tevilo podoma~enih imen se razlikuje glede na kopenska in morska zemljepisna imena, kamor so uvr{~ene tudi podmorske reliefne oblike. Te razlike so v prvi vrsti plod razli~ne zasnove atlasov in drugih preu~enih virov. Primerjave med kopenskimi toponimi po celinah so razvidne s slike 52. Opazno je, da je dale~ najve~ja stopnja doma~enja na posamezni celini pri evropskih imenih v Cigaletovem Atlantu (kar 2281 podoma~enih imen). V mlja{ih virih se {tevilo podoma~enih imen v Evropi ve~ kot prepolovi in je v nekaterih (Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, Geografski atlas za osnovne {ole, Veliki {olski atlas zalòbe U~ila in Priro~ni atlas sveta) manj{e od 500. Evropa je sprva krepko preka{ala Azijo, po 2. svetovno vojni se je {tevilo podoma~enih imen s teh dveh celin izena~ilo ali pa je pri{la v ospredje Azija, v najnovej{ih atlasih pa se je zaradi zmanj{evanja {tevila eksonimov Evropa znova zna{la v ospredju. Precej bolj ustaljeno mesto in {tevilo podoma~enih imen ima Afrika, ki se le v Zemljepisnem atlasu za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941) skoraj povsem priblià Aziji. Zanimivo je, da je v Geografskem atlasu sveta za osnovno in srednje {ole (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002) {tevilo podoma~enih 156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 400 350 300 250 200 150 vilo podoma~enih imen {te 100 50 0 ed ling Cigale vito … U~ila Oroèn avopis Bohinec v atlas Medv Dor KnauerPr olska knjiga Atlas 2000 iro~ni atlas [k Timeso vo ~udo Monde Neuf Pr VAS – 1992, 1996 De Agostini 2005 Moje pr [olski atlas – GIAM [olski atlas – Mladinska Atlantski ocean Indijski ocean Tihi ocean Arkti~ni ocean Antarkti~ni ocean Slika 53: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. imen v Severni Ameriki ve~je kot v Afriki. Po velikem {tevilu podoma~enih severnoameri{kih imen izstopata {e [olski atlas (U~ila 1959 in 1964) in Cigaletov Atlant (Matica Slovenska 1869–1877). V slednjem je tudi najve~ podoma~enih imen z obmo~ja Oceanije, ki pride nadpovpre~no do izraza {e v [olskem atlasu (U~ila 1959 in 1964), Druìnskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001) in Zemljepisnem atlasu za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941). Po {tevilu podoma~enih imen z obmo~ja Antarktike izstopajo Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), [olski atlas (U~ila 1959 in 1964) in Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001). [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen po oceanih je najve~je v virih, kjer je podrobneje predstavljen in poimenovan podmorski relief, medtem ko je {tevilo podoma~enih mareonimov precej bolj ustaljeno (slika 53). Najve~je {tevilo podoma~enih morskih imen in imen podmorskih reliefnih oblik vsebujejo Dru- ìnski atlas sveta (931 imen; Slovenska knjiga 2001), Veliki druìnski atlas sveta (801 imen; DZS 1992) in Geografski atlas sveta za osnovno in srednje {ole (814 imen; Tehni{ka zalòba Slovenije 2002), slednji bolj kot zaradi obilice imen podmorskih reliefnih oblik zaradi pretiranega podoma~evanja imen zalivov in prelivov na obmo~ju Arkti~nega oceana. V najstarej{ih atlasih je tudi na ra~un sredozemskih mareonimov opaziti izrazito prevlado podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana, v atlasih, nastalih po 2. svetovni vojni pa se pove~a zlasti {tevilo imen z obmo~ja Tihega oceana, ki v Velikem atlasu sveta (Mladinska knjiga 1972), Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992) in Atlasu sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997) celo presegajo {tevilo imen z obmo~ja Atlantskega oceana. Zanimivo je, da je z izjemo Orònovega {olskega atlasa (1902) {tevilo podoma~enih imen z obmo~ja Arkti~nega oceana sprva ve~- je kot {tevilo imen z obmo~ja Indijskega oceana. Pozneje se njuni mesti zamenjata; izjema je le è omenjeni Geografski atlas sveta za osnovno in srednje {ole (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002). Imena z obmo~- ja Antarkti~nega oceana so bila sprva skrajno redka, po 2. svetovni vojni pa za~ne njihovo {tevilo nara{~ati. 157 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 30 v 25 20 atnih kilometro adr 15 10 5 vilo imen na milijon kv {te 0 kopno morje Zemlja Cigale Oroèn Bohinec [kolska knjiga Medved Timesov atlas VAS-1992, 1996 Moje prvo ~udovito… [olski atlas - GIAM Atlas 2000 Dorling Monde Neuf U~ila Priro~ni atlas [olski atlas - Mladinska De Agostini 2005 Knauer Pravopis Slika 54: Gostote zemljepisnih imen na kopnem, morju in celi Zemlji v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. Najve~, 69 oziroma 57, jih je v Druìnskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001) in Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992). Navedena razmerja so lepo razvidna tudi na sliki 54, ki prikazuje gostote zemljepisnih imen na kopnem in morju (tudi na njegovem dnu) ter na celotnem planetu. Gostote namre~ izraàjo razmerje med {tevilom imen na dolo~enem obmo~ju in njegovo povr{ino, zato lahko bolj poglobljeno osvetlijo medsebojna razmerja med posameznimi celinami in oceani, tako z vidika primerjave preu~enih virov med seboj kot na dolo~enih obmo~jih znotraj posameznega vira. Gostote podoma~enih imen na kopnem so v vseh virih bistveno ve~- je kot pri oceanih in morjih. V Cigaletovem Atlantu je v povpre~ju na celotni Zemlji podoma~eno 8,26 imena na milijon kvadratnih kilometrov, pri ~emer je ustrezno {tevilo na kopnem 25,73 in na morju 0,99. Na kopnem so povpre~ne gostote ve~ kot 15 imen na milijon kvadratnih kilometrov {e v Zemljepisnem atlasu za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), [olskem atlasu (U~ila 1959 in 1964), Geografskem atlasu sveta za osnovno in srednje {ole (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002), Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005) in Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998). Gostote podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah in oceanih so navedene v preglednicah 2 in 3. Grafi~no so ponazorjene na zemljevidih (slike 55–72), kjer so navedena tudi absolutna {tevila podoma~enih imen. Z medsebojnim primerjanjem barvnih odtenkov na zemljevidu je mogo~e opazovati relativni pomen posameznih celin in oceanov znotraj posameznega vira, s primerjanjem zemljevidov med seboj pa tudi med posameznimi preu~enimi viri. Ob tem je mogo~e opazovati, kako se je s~asoma pove~evalo oziroma zmanj{evalo {tevilo podoma~enih imen na posameznih celinah in oceanih. Absolutno najve~ja gostota je 219,43 podoma~enega imena na milijon kvadratnih kilometrov, izra~unana za Evropo v Cigaletovem Atlantu (Matica Slovenska 1867–1877). Ta vrednost je mo~no izstopajo~a, saj nobena druga ne doseè {tevila 100. [e najblìji sta ji vrednosti 93,03 v Zemljepisnem atlasu za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941) in 90,33 v Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998), obe 158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Preglednica 2: Gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v izbranih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu ({tevilo imen na milijon km2). Afrika Antarktika Azija Evropa Jùna Oceanija Severna Srednja Amerika Amerika Amerika Cigaletov Atlant 12,11 0,99 13,29 219,43 5,60 25,71 10,83 17,03 Orònov {olski atlas 6,07 0,64 6,19 64,74 2,02 9,95 2,74 9,38 De Agostinijev {olski atlas 18,67 2,13 13,90 93,03 2,35 17,44 5,11 13,56 Bohin~ev {olski atlas 13,86 8,86 26,06 68,30 4,71 21,13 12,03 23,29 Medvedov atlas 8,05 1,77 13,45 28,57 2,91 6,37 4,51 10,43 Timesov atlas 11,22 4,82 12,90 53,20 2,02 14,87 4,46 13,56 Veliki druìnski atlas sveta 11,25 9,85 12,52 54,35 3,08 14,76 5,85 20,86 Moje prvo ~udovito … 3,17 0,21 3,71 9,43 1,18 3,91 1,58 5,56 {olski atlas DZS 3,99 0,50 3,91 17,32 1,79 1,79 1,02 7,65 Atlas 2000 7,32 1,35 9,40 50,41 1,74 5,70 3,16 15,63 atlas Slovenske knjige 8,81 8,58 13,06 53,68 4,93 18,00 5,53 21,90 Monde Neufov {olski atlas 10,85 3,33 12,56 76,29 5,38 13,86 18,26 30,24 {olski atlas U~il 7,46 2,69 9,40 36,94 2,91 13,97 5,20 21,90 Priro~ni atlas sveta 6,40 2,34 9,06 33,19 2,97 11,74 3,53 17,38 {olski atlas Mladinske knjige 10,95 3,76 14,54 75,52 4,76 15,87 7,11 23,64 De Agostinijev atlas sveta 10,49 5,67 12,99 64,07 3,64 16,10 6,27 20,51 Veliki splo{ni leksikon 11,12 2,20 14,43 90,33 2,91 12,74 6,27 19,46 Slovenski pravopis 3,89 0,07 6,60 58,10 1,46 3,02 2,42 10,78 za evropska podoma~ena imena. Najnìja izra~unana vrednost je 0,21 podoma~enega imena na milijon kvadratnih kilometrov, izra~unana za Antarktiko v Mojem prvem ~udovitem raziskovanju sveta (DZS 1997). ^e zanemarimo Slovenski pravopis (Zalòba ZRC SAZU 2001), je gostota manj kot 1 {e v Cigaletovem Atlantu, Orònovem {olskem atlasu (1902) in Geografskem atlasu za osnovno {olo (DZS 1997), v vseh primerih na Antarktiki in v njeni blìnji okolici. Najve~ja gostota za podoma~ena azijska imena je 26,06 v [olskem atlasu (U~ila 1959 in 1964), za podoma~ena afri{ka imena 18,67 v Zemljepisnem atlasu za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), za podoma~ena jùnoameri{ka imena 5,60 v Cigaletovem Atlantu (le malo zadaj je z vrednostjo 5,38 Monde Neufov {olski atlas; Tehni{ka zalòba Slovenije 2002), za podoma~ena imena na obmo~ju Oceanije z Avstralijo 25,71, prav tako v Cigaletovem Atlantu, za podoma~ena severnoameri{ka imena 18,26 v Monde Neufovem {olskem atlasu (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002) in za podoma~ena srednjeameri{ka imena 30,24, tudi v Monde Neufovem {olskem atlasu. Evropi po gostoti podoma~enih imen praviloma sledi Srednja Amerika, v posameznih primerih so na drugem mestu tudi Afrika, Azija in Oceanija. Gostote podoma~enih imen morskih hidronimov in podmorskih reliefnih oblik, prikazane v pregled-nici 3, v primerjavi s podoma~enimi kopenskimi zemljepisnimi imeni kaèjo bistveno nìje vrednosti. Najve~je {tevilo mareonimov prispevajo imena stranskih morij, zalivov in prelivov, med podmorskimi reliefnimi oblikami pa so najbolj zastopana imena podmorskih hrbtov in pragov, podmorskih kotlin, glo-bokomorskih jarkov, plitvin in podmorskih gor. Ker se je poznavanje podmorskega reliefa izpopolnilo {ele pred nekaj desetletji, je razumljivo, da so se gostote imen nekoliko pove~ale {ele pred ~asom, ~e pa so bile velike è prej, so odraz slovenjenja vseh poimenovanih morskih pojavov, ki so seveda razmeroma podrobno prikazani. Tako na primer è v Cigaletovem Atlantu gostota podoma~enih imen na obmo~ju Arkti~nega oceana oziroma nekdanjega Severnega ledenega morja zna{a 6,05 imen na milijon kvadratnih kilometrov, to pa je ena od sploh najve~jih ugotovljenih vrednosti. Preka{a jo le Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002), kjer je, prav tako na obmo~ju Arkti~nega oceana, izra~unana vrednost 10,74. 159 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Preglednica 3: Gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen po oceanih v izbranih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu ({tevilo imen na milijon km2). Atlantski ocean Indijski ocean Tihi ocean Arkti~ni ocean Antarkti~ni ocean Cigaletov Atlant 1,90 0,60 0,38 6,05 0,05 Orònov {olski atlas 0,92 0,27 0,21 0,85 0,05 De Agostinijev {olski atlas 2,30 0,42 0,38 3,41 0,10 Bohin~ev {olski atlas 2,09 0,60 0,70 6,19 1,08 Medvedov atlas 1,77 1,53 1,19 2,92 0,64 Timesov atlas 1,77 0,92 0,65 2,77 0,98 Veliki druìnski atlas sveta 3,10 1,66 1,73 4,55 2,80 Moje prvo ~udovito … 0,13 0,04 0,04 0,43 0,00 {olski atlas DZS 0,80 0,66 0,45 1,21 0,69 Atlas 2000 1,85 0,99 0,96 2,49 1,08 atlas Slovenske knjige 3,94 2,13 1,68 6,05 3,39 Monde Neufov {olski atlas 3,76 1,02 1,43 10,74 1,13 {olski atlas U~il 1,46 0,69 0,63 3,13 1,13 Priro~ni atlas sveta 1,90 1,12 0,93 3,41 1,53 {olski atlas Mladinske knjige 1,49 0,72 0,59 2,35 0,89 De Agostinijev atlas sveta 1,98 1,06 0,99 4,27 1,77 Veliki splo{ni leksikon 1,16 0,67 0,43 1,71 0,54 Slovenski pravopis 0,44 0,10 0,06 0,21 0,10 Najnìja vrednost je 0,10, ~e zanemarimo zgo{~enko Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, ki nima na obmo~ju Antarkti~nega oceana nobenega podoma~enega imena. Tako majhno gostoto dosega slovarski del Slovenskega pravopisa (Zalòba ZRC SAZU 2001). Sicer pa gostote z manj kot enim imenom na milijon kvadratnih kilometrov sploh niso redke, {e najve~krat pa se pojavljajo na obmo~jih Indijskega, Tihega in Antarkti~nega oceana. S podoma~enimi imeni sta bolje pokrita Atlantski ocean, zlasti zaradi imen na obmo~ju Sredozemskega morja, in, kot re~eno, Arkti~ni ocean. Na obmo~ju Atlantskega oceana so najve~je gostote 3,94 v Druìnskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001), 3,76 v Monde Neufovem {olskem atlasu (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002) in 3,10 v Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992). Na obmo~ju Antarkti~nega oceana sta poleg v prej{njem odstavku navedenih gostot visoki vrednosti 6,19 v [olskem atlasu (U~ila 1959 in 1964) in 6,05 v Druìnskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001). Ta je v ospredju tudi na obmo~ju Indijskega oceana (2,13 podoma~enega imena na milijon kvadratnih kilometrov), vrednost ve~ kot 1 pa dosegajo {e Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972), Priro~ni atlas sveta (Mladinska knjiga 2003), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002). Na obmo~ju Tihega oceana je najvi{ja izra~unana vrednost 1,73 v Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992). Vrednost ve~ kot 1 dosegajo samo {e Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001), Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002) in Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972). Na obmo~ju Antarkti~nega oceana je v vodstvu Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001) s 3,39 imena na milijon kvadratnih kilometrov. Z vrednostjo 2,80 mu sledi Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), za njim pa se zvrstita Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Priro~ni atlas sveta (Mladinska knjiga 2003). Obmo~je Arkti~nega oceana dosega najve~jo gostoto v vseh preu~enih virih, razen v Orònovem {olskem atlasu (1902) in Slovenskem pravopisu (Zalòba ZRC SAZU 2001). V obeh ga preka{a obmo~je Atlantskega oceana. Ta je v prav vseh drugih virih na drugem mestu. Tihi ocean je v ve~ini primerov za Indijskim oceanom; izjeme so [olski atlas (U~ila 1959 in 1964), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002) in Slovenski pravopis. 160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 0 10000 ridl, M 3 F 2 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006S rtoga v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 485 AZIJ · 42 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 A· A 1 OP 8 22 · EVR morje 67 ARKTIKA o 14 k 3 s · · 72 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 58 · redozS ARKTI^NI OCEAN m Atlantu.ve 1 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEANS 165 · ANT Cigaleto 100 · TLANTA JU@NA AMERIKA 0,51–1,00 1,01–2,00 2 332 · A AMERIKA 49 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 65 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 55: Gostota podoma~enih z 161 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M 98 · Fa t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 272 AZIJ · 19 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 3 67 · EVR 9 4 morje 8 ARKTIKA ok 1 · s · 47 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 12 · redozS em atlasu. ARKTI^NI OCEAN vem {olsk 1 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEAN 0 ròno 8 S · ANT O 63 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 59 · A AMERIKA 27 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj ka 5 m 0,21–0,50 3 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 56: Gostota podoma~enih z 162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M F 156 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 611 AZIJ · 29 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 967 · 0 EVR 3 morje ARKTIKA o · k 566 s · 111 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em atlasu. em ANT 84 · redozS ARKTI^NI OCEAN vem {olsk 2 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEAN 200 S · ANT De Agostinije 42 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 110 · A AMERIKA 93 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 65 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 57: Gostota podoma~enih z 163 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 9 10000 ridl, M 8 F 1 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 1145 AZIJ · 42 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 710 · EVR 125 morje ARKTIKA o · k 420 s · 70 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 78 · redozS em atlasu. ARKTI^NI OCEAN vem {olsk 22 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 2 KI OCEAN 8 S 1 · ANT Bohin~e 48 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 259 · A AMERIKA 67 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 119 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 58: Gostota podoma~enih z 164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M 57 · Fa t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 591 AZIJ · 107 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 297 · EVR 25 morje ARKTIKA o · k 244 s · 19 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 41 · redozS ARKTI^NI OCEAN m atlasu.ve 31 edo ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEANS 154 · ANT Medv 52 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 97 · A AMERIKA 03 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 201 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 59: Gostota podoma~enih z 165 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M 33 F 1 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 567 AZIJ · 64 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 3 55 · 8 EVR 6 morje 40 ARKTIKA o · k 3 s · 94 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 93 · redozS ARKTI^NI OCEAN m atlasu.ve 20 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEANS 154 · ANT Timeso 63 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 96 · A AMERIKA 93 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 110 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 60: Gostota podoma~enih z 166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 2 10000 ridl, M 3 F 1 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 550 AZIJ · 116 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 565 · 9 eta. EVR 31 morje 41 ARKTIKA o · k 3 s · 50 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 64 · redozS em atlasu sv ARKTI^NI OCEAN uìnsk 57 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 em dr KI OCEAN elik S 270 · ANT V 55 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 126 · A AMERIKA 60 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 294 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 61: Gostota podoma~enih z 167 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M 53 · Fa t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 3 16 AZIJ · 3 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs eta. A OP 89 · ovanju sv EVR 3 morjeo 96 ARKTIKA · azisk ks · 1 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 6 · redoz vitem r S ARKTI^NI OCEAN m ~udove 0 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEAN 11 S · ANT Mojem pr 21 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 43 · A AMERIKA 16 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj ka 0,21–0,50 6 · m vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 62: Gostota podoma~enih z 168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M 16 · Fa t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 172 AZIJ · 46 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 081 · EVR 7 morje ARKTIKA o · k 121 s · 17 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT . 17 · redozS ARKTI^NI OCEAN 14 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 em atlasu DZS KI OCEAN 70 S · ANT {olsk 23 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 22 · A AMERIKA 22 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 76 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 63: Gostota podoma~enih z 169 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M 51 · Fa t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 3 41 AZIJ · 69 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 524 · EVR 19 morje ARKTIKA o · k 222 s · 82 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 53 · redozS ARKTI^NI OCEAN 2000. eta 22 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEANS 161 · ANT Atlasu sv 13 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 86 · A AMERIKA 45 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 162 · vilo imen n [te TIHI OCEAN enda:g Le Slika 64: Gostota podoma~enih z 170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M F 161 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 574 AZIJ · 149 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 8 55 · EVR 121 morje ARKTIKA o · k 267 s · 75 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA . em ANT 58 · redozS ARKTI^NI OCEAN e knjige nskve 69 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 3 KI OCEAN 43 S · ANT atlasu Slo 88 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 119 · A AMERIKA 36 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj ka 5 0,21–0,50 8 m 2 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 65: Gostota podoma~enih z 171 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M F 124 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 552 AZIJ · 71 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 3 79 · EVR 47 morje 29 ARKTIKA o · k 3 s · 91 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em atlasu. em ANT redoz 151 · S ARKTI^NI OCEAN ovem {olsk 32 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEAN 27 onde Neuf S 3 · ANT M 96 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 393 · A AMERIKA 78 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 242 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 66: Gostota podoma~enih z 172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M F 125 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 3 41 AZIJ · 84 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 4 38 · EVR 38 morje ARKTIKA o · k 226 s · 38 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 44 · redozS ARKTI^NI OCEAN 32 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 em atlasu U~il. KI OCEANS 127 · ANT {olsk 52 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 112 · A AMERIKA 36 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 107 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 67: Gostota podoma~enih z 173 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M F 105 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 893 AZIJ · 87 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 453 · EVR 33 morje ARKTIKA o · k 194 s · 53 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT eta. 84 · redozS ARKTI^NI OCEAN 13 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEAN riro~nem atlasu sv S 165 · ANT P 35 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 76 · A AMERIKA 50 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 157 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 68: Gostota podoma~enih z 174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M F 142 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 936 AZIJ · 50 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 58 . 7 · 3 EVR 5 2 morje ARKTIKA o · k 33 s · 63 · 10,01–20,00 20,01–50,00 e knjige AFRIKA em ANT 33 · redozS ARKTI^NI OCEAN 81 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 em atlasu Mladinsk 0 KI OCEAN 3 S 1 · ANT {olsk 58 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 3 15 · A AMERIKA 86 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–0,50 100 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 69: Gostota podoma~enih z 175 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M F 144 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 571 AZIJ · 74 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 666 · 0 EVR 8 8 morje 1 ARKTIKA eta. o · k 3 s · 46 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 60 · redozS ARKTI^NI OCEAN vem atlasu sv 63 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 KI OCEANS 172 · ANT De Agostinije 65 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 531 · A AMERIKA 59 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj ka 8 m 0,21–0,50 16 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 70: Gostota podoma~enih z 176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M F 114 · a t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 436 AZIJ · 47 · 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 939 · 1 EVR 3 7 morje ARKTIKA u. o · k 33 s · 22 · 10,01–20,00 20,01–50,00 on AFRIKA em ANT 24 · redozS ARKTI^NI OCEAN 11 ARKTI^NI OCEAN · 2,01–5,00 5,01–10,00 em splo{nem leksik KI OCEAN elik S 101 · ANT V 52 LANT · TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 531 · A AMERIKA 56 · emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj ka 3 m 0,21–0,50 7 · vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 71: Gostota podoma~enih z 177 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Breg a a A teja Melika 10000 ridl, M 27 s Fa t Antonu nej OCEANIJ : Jera 7500 fij fski in{tit ra ra AZU 2006 go S rta v K © Geog ZRC 5000 A kilometro 290 AZIJ s 7 s 2500 KI OCEAN ot 50,00 S ~ k vilo imen ve {te 0 INDIJ 38 rs A OP 604 s EVR 1 8 morje ARKTIKA ok 11 s s s 20 · 10,01–20,00 20,01–50,00 AFRIKA em ANT 3 s redozS ARKTI^NI OCEAN avopisu. em pr 2 nsk ARKTI^NI OCEAN s 2,01–5,00 5,01–10,00 ve KI OCEAN 38 lo S s ANT S 26 LANT s TA JU@NA AMERIKA 2 0,51–1,00 1,01–2,00 52 s A AMERIKA 13 s emljepisnih imen v EVERNA AMERIKAS REDNJS 1.000.000 kma ot 0,21 nj kam 0,21–50,00 11 s vilo imen n TIHI OCEAN [te enda:g Le Slika 72: Gostota podoma~enih z 178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Iz zemljeva na sliki 55 je razvidno, da je Cigale ob Evropi enakomerno doma~il zemljepisna imena z vseh koncev sveta. Navzgor odstopa Oceanija z Avstralijo, navzdol pa Jùna Amerika. [e ve~je doma- ~enje so mu prepre~ili manj podrobni prikazi drugih celin na eni strani in skorajda popolno nepoznavanje notranjosti Afrike na drugi. Zelo podrobno se je lotil tudi podoma~evanja imen na obmo~ju Arkti~nega oceana, nekoliko manj pa z obmo~ja takrat bistveno bolj znanega Atlantskega oceana, kjer sta dobri dve petini podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja. Oroèn je v svojem {olskem atlasu (1902) zlasti zaradi manj podrobnih prikazov podoma~il bistveno manj imen, ~etudi je stopnja doma~enja v njem med vsemi primerjanimi atlasi v bistvu najve~ja. V primerjavi s Cigaletovim Atlantom so z izjemo Evrope vse celine nazadovale za razred ali dva, {e najbolj Oceanija in Severna Amerika. Po gostoti imen sta se Tihi in Indijski ocean izena~ila, tako kot tudi Arkti~ni in Atlantski ocean, pri katerem obmo~je Sredozemskega morja prispeva skoraj tri petine podoma~enih imen. V De Agostinijevem {olskem atlasu (Visintin 1941) je prvi~ nekoliko podrobneje prikazano in s podoma~enimi imeni predstavljeno obmo~je Antarktike. V primerjavi s predhodnikom so se ob Evropi, ki ostaja v najvi{jem gostotnem razredu, za razred povzpele vse celine, razen Jùne Amerike, ki je ostala na isti ravni, enaki ravni Antarktike. Opazno je zelo obsèno podoma~evanje na obmo~ju Afrike, kar je tudi posledica podrobnej{ih prikazov te celine. V primerjavi z Orònovim {olskim atlasom sta se Arkti~ni in Atlantski ocean povzpela za kar dva razreda. Ve~ kot polovico kvote podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana prispevajo podoma~ena imena z obmo~ja Sredozemskega morja. [tevilka 111 za podoma~ene hidronime na obmo~ju Sredozemskega morja je med vsemi preu~enimi viri najve~ja. V povojnem Bohin~evem {olskem atlasu (U~ila 1959 in 1964) je podoma~evanje imen {e bolj izrazito. Evropa seveda ostaja v najvi{jem razredu, prav tako ostajata v istih razredih Jùna Amerika in Afrika, povsod drugod pa so opazni premiki v smeri pove~anja gostot za en razred. Z izjemo Atlantskega oceana so se za en razred povzpeli vsi drugi oceani, Antarkti~ni ocean celo za dva razreda. Obmo~je Arkti~nega oceana je spet v istem razredu kot pri Cigaletovem Atlantu. Podoma~ena imena z obmo~ja Sredozemskega morja so v kvoti podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana zastopana le {e s slabima dvema petinama. Medvedov Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972) pomeni zaradi zavestnega omejevanja doma- ~enja tujih zemljepisnih imen korak nazaj. Z izjemo Jùne Amerike so nazadovale vse celine in tudi vsi oceani. Celo Evropa je zdrsnila v predzadnji gostotni razred, {e bolj pa bi nazadovala tudi Azija, ~e ne bi bila zaradi takrat {e nedore~enega pre~rkovanja podoma~ena mnoga kitajska in japonska zemljepisna imena. Oceanija z Avstralijo in Antarktika sta nazadovali za kar dva razreda. Gostote vseh treh glavnih oceanov so izena~ene, navzdol odstopa Antarkti~ni ocean in navzgor Arkti~ni ocean. Podoma- ~ena imena z obmo~ja Sredozemskega morja (vsega skupaj jih je samo 19) predstavljajo le osmino podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana. Podoma~evanje tujih zemljepisnih imen v Timesovem atlasu sveta (Cankarjeva zalòba 1991) je bilo manj omejevalno. Evropa se je znova pomaknila v najvi{ji gostotni razred, napredovali sta tudi Afrika in Oceanija z Avstralijo. Vsi oceani ostajajo v istih razredih kot pri predhodniku, s tem, da se je delè podoma~enih imen, ki jih v celotno kvoto Atlantskega oceana prispeva Sredozemsko morje, povzpel na dobre tri petine. Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992) pomeni nadaljnji droben korak naprej. Jùna Amerika sicer ostaja v izstopajo~em ozadju, na enako visoki ravni ostajajo Evropa, Azija, Afrika ter Oceanija z Avstralijo, napredovala pa so obmo~ja Srednje Amerike, Severne Amerike in Antarktike. Glavni svetovni oceani so napredovali za en razred, Antarkti~ni ocean celo za dva. Arkti~ni ocean ostaja v istem razredu, vendar se je absolutno {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen z njegovega obmo~ja skoraj podvojilo. [tevilo podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja je skoraj prepolovljeno in predstavlja le {e slabo petino imen s celotnega obmo~ja Atlantskega oceana. Zemljevid gostot podoma~enih tujih zemljepisnih imen v zgo{~enki Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997, slika 62) zaradi zelo splo{nega prikaza in majhnega {tevila zemljepisnih imen ni 179 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ravno merodajen. Povsem druga~en je status Geografskega atlasa za osnovno {olo (DZS 1997), ki je glede na {tevilo zemljevidov in njihova merila povsem primerljiv s predhodnimi {olskimi atlasi in Cigaletovim Atlantom. Tudi v tem atlasu gre za zavestno omejevanje doma~enja tujih zemljepisnih imen, glede na to, da je namenjen osnovno{olcem, zagotovo pretirano. Zaradi tega so se vse celine in vsi oceani pomaknili v nìje gostotne razrede, Evropa, Azija, Afrika in Severna Amerika za dva, Oceanija z Avstralijo in Antarktika pa celo za tri. Tihi ocean se je zna{el v predzadnjem razredu, za razred vi{- je so Antarkti~ni, Indijski in Atlantski ocean (delè podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja je slaba ~etrtina), {e malo vi{je je Arkti~ni ocean. Atlas sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997) pomeni povratek k spo{tovanju uveljavljenih tujih zemljepisnih imen, zato so se vse celine in vsi oceani pomaknili v vi{je gostotne razrede, le Jùna Amerika ostaja na nizki ravni. Najbolj, za dva razreda so napredovale Evropa, Oceanija z Avstralijo in Antarktika. S tem je Evropa znova pri{la v najvi{ji razred. Delè podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja v celotni kvoti Atlantskega oceana zna{a le slabo petino. [e ve~ja stopnja doma~enja je zna~ilna za Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001). Med vsemi celinami in oceani je v istem razredu ostala samo Afrika; celo Jùna Amerika je v vi{jem razredu, vendar {e vedno ne dosega gostotnega razreda Cigaletovega Atlanta. Kljub splo{nemu pomiku v vi{ji razred se je samo obmo~je Indijskega oceana povzpelo za dva razreda. Sredozemsko morje ima tudi zaradi prikazanih in poimenovanih podmorskih reliefnih oblik razmeroma veliko imen, vendar njegov delè v kvoti podoma~enih tujih imen celotnega Atlantskega oceana zna{a vsega dobro petino. Vzorec Monde Neufovega {olskega atlasa (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002) je v primerjavi z drugimi atlasi povsem druga~en. Evropa, Azija, Oceanija z Avstralijo, Srednja Amerika, Tihi ocean in Atlantski ocean sicer ohranjajo enake pozicije kot pri predhodniku, vendar so se na eni strani Afrika, Severna Amerika in Arkti~ni ocean povzpeli za en gostotni razred, na drugi strani pa sta za en razred nazadovala Antarktika in Antarkti~ni ocean. S tem so se gostote podoma~enih tujih zemljepisnih imen mo~no pribliàle tistim v Cigaletovem Atlantu, na obmo~jih Severne Amerike, Afrike in Arkti~nega oceana jih celo preka{ajo. Podoma~ena imena z obmo~ja Sredozemskega morja prispevajo h kvoti celotnega Atlantskega oceana dobro ~etrtino. Precej bolj je uravnoteèn Veliki {olski atlas (U~ila 2003). V njem so nazadovale vse celine in vsi oceani razen Oceanije z Avstralijo, Srednje Amerike, Antarktike in Antarkti~nega oceana. Pomik brez izjeme zna{a le en gostotni razred. Delè podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja je slaba tretjina od vseh podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana. Zelo podobna razmerja se ohranjajo tudi v Priro~nem atlasu sveta (Mladinska knjiga 2003). Edine spremembe razredov so na obmo~jih Severne in Srednje Amerike ter Indijskega oceana. Pri celinah gre za prehod v nìji gostotni razred, pri oceanu pa v vi{jega. Razlika je tudi v deleù podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja, ki se je zmanj{al na dobro petino. Atlas sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005) je {e bolj nagnjen k podoma~evanju. V njem so za en gostotni razred napredovale vse celine in vsi oceani, razen Jùne Amerike, Oceanije z Avstralijo, Antarktike in Arkti~nega oceana. Evropa se je znova zna{la v najvi{jem razredu. Delè Sredozemskega morja v podoma~enih imenih Atlantskega oceana je znova le dobra ~etrtina. Pogled na zemljevid z gostotami podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Velikem atlasu sveta (DZS 2005, slika 70) razkriva zelo podobno stanje kot pri predhodnikih. Zaradi ve~je podrobnosti prikaza Antarktike se je ta celina pomaknila za razred navzgore, to pa se je zgodilo tudi na obmo~ju Indijskega oceana. Tudi delè Sredozemskega morja v podoma~enih imenih Atlantskega oceana ostaja enak, to je dobra ~etrtina. Ker se Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998) pri navajanju zemljepisnih imen navezuje na Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), pogled na zemljevid (sliki 61 in 71) razkriva podobne zna~ilnosti. Zelo soroden jima je tudi zemljevid gostot za Veliki atlas sveta (DZS 2005, slika 70). Razlike so le na obmo~- jih Indijskega, Tihega in Antarkti~nega oceana ter Antarktike, kjer so zaradi manj podrobne leksikal ne 180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 obdelave zabeleène za en gostotni razred nìje vrednosti. Delè podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega morja je petina od vseh podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana. Precej druga~no podobo razkriva gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen v slovarskem delu Slovenskega pravopisa (Zalòba ZRC SAZU 2001). Opazna je mo~na evrocentri~nost. Podoma~ena imena z drugih celin so precej redkej{a, {e mnogo bolj pa je to o~itno pri mareonimih in podmorskih reliefnih oblikah. Skladna z evrocentri~nostjo je tudi velika zastopanost podoma~enih imen z obmo~- ja Sredozemskega morja v kvoti podoma~enih imen celotnega Atlantskega oceana, ki znova zna{a ve~ kot polovico. Zemljevidi na slikah 73–90 v posameznih preu~enih virih razkrivajo zastopanost posameznih dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen. V Cigaletovem Atlantu (slika 73) je najve~je {tevilo (ve~ kot 150) podoma~enih imen v Rusiji in nekaterih evropskih dràvah: Franciji, Nem~iji, Poljski, Romuniji in Gr~iji. Z izjemo Hrva{ke so dobro zastopane tudi na{e zdaj{nje sosede, ^e{ka in Zdruèno kraljestvo. V zgornji srednji razred spadajo {e severnoameri{ki velikanki Kanada in Zdruène dràve Amerike ter Avstralija. Med evropskimi dràvami je najmanj podoma~enih imen na obmo~jih Finske, baltskih dràv, Danske, Belorusije, Moldavije, Bosne in Hercegovine ter Portugalske, v slednji je manj kot 10 podoma~enih imen. Skromno {tevilo podoma- ~enih imen je z izjemo Irana tudi na Blìnjem in Srednjem vzhodu, v Mongoliji, na Korejskem polotoku, v jugovzhodni Aziji, Srednji Ameriki ter, razen ^ila, v Jùni Ameriki, pa skoraj v vsej Afriki, kjer izstopajo le obmo~ja zdaj{njih dràv Alìrije, Tunizije, Egipta in Jùne Afrike, vsako z od 26 do 50 podoma~enimi imeni. Na obmo~jih Srednjeafri{ke republike, Burkina Fasa, Toga, Benina, Lesota, Svazija, Salvador-ja in Dominikanske republike ni nobenega podoma~enega imena. V Orònovem {olskem atlasu (1902, slika 74) se sorazmerno najbolj pove~a zastopanost Italije, edine dràve v najvi{jem razredu z ve~ kot osemdesetimi podoma~enimi imeni. V drugi razred spadajo Rusija, Kitajska, Ukrajina, Poljska, ^e{ka, Avstrija, Romunija in Egipt. Obmo~ji zahodne in jugovzhodne Evrope sta v srednjih razredih, kamor spadajo tudi Kanada, Zdruène dràve Amerike, Indija in Avstralija. Najmanj{a zastopanost je na obmo~ju osrednje in jugovzhodne Azije, Korejskega polotoka, celotne Srednje in Jùne Amerike ter velike ve~ine Afrike; poleg Egipta sta z ve~ kot desetimi imeni izjemi {e obmo~ji Sudana in Nigerije. Dràve oziroma obmo~ja dràv brez enega samega podoma~enega imena so Kuvajt, Bahrajn, Ruanda, Togo, Gvineja Bissau, Sierra Leone, Dominikanska republika, Gvatemala, Honduras, Paragvaj in Urugvaj, na{la pa bi se {e kak{na manj{a èpna dràvica, ki se je na zemljevidu niti ne razlo~i. Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941, slika 75) ima nekatere nove poudarke. V najvi{jem razredu z ve~ kot stotimi podoma~enimi imeni se Rusiji pridruìta Gr~ija in italijanska kolonija Libija, ki ji v Afriki »drùbo delata« {e Egipt in Sudan v drugem velikostnem razredu. Vanj se uvr{~ajo samo {e Kitajska, Ukrajina in Francija. Svoje poloàje v zgornjem srednjem razredu ohranjajo Kanada, Zdruène dràve Amerike in Avstralija. Skromno zastopane so preostale vzhodnoevropske, severnoevropske in tudi nekatere zahodnoevropske dràve, na primer Nizozemska, Belgija, Irska, Portugalska, pa tudi osrednja Azija, jùna Azija, Srednja in Jùna Amerika ter celotna podsa-harska Afrika. Dràve oziroma obmo~ja dràv brez enega samega podoma~enega imena so Zahodna Sahara, Sierra Leone, Togo, Ekvatorialna Gvineja, Svazi, Gvatemala, Honduras, Salvador, Paragvaj in Urugvaj. Bohin~ev {olski atlas (U~ila 1959 in 1964, slika 76) izpostavi Kitajsko, edino dràvo v najvi{jem razredu z ve~ kot 200 podoma~enimi imeni. Ob njej izstopajo samo {e Rusija, Kanada in Zdruène dràve Amerike. Med evropskimi dràvami, ki so v glavnem razmeroma skromno zastopane, izstopajo Zdru- èno kraljestvo, Francija, Italija in Gr~ija, ob njih pa so v zgornjem srednjem razredu {e Egipt, Saudova Arabija, Iran, Indija, Japonska in Avstralija. Delè slabo »pokritega« sveta se je nekoliko skr~il, saj obsega le {e del jugovzhodne Azije, Srednjo Ameriko, Jùno Ameriko, a brez Brazilije, ki se je prebila v spodnji srednji razred, in podsaharsko Afriko. Tam je tudi Togo, edina malce ve~ja sodobna dràva brez enega samega podoma~enega imena. 181 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 003 AZU 2006S 151– 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 76–150 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M F 0 a nej 51–75 : Jera m Atlantu. fijrag ve ortaK Cigaleto 26–50 emljepisnih imen v 11–25 vilo podoma~enih z 1–10 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 73: Razvrstite 182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 AZU 2006 1–160 S 8 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v 08 fski in{tit 5000 ra 41– kilometro © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M em atlasu. F 0 a nej 21–40 : Jerafijrago vem {olsk rtaK rònoO 11–20 emljepisnih imen v 6–10 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 74: Razvrstite 183 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 003 AZU 2006S 101– 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 71–100 kilometro © Geog 2500 Breg;a em atlasu. teja ridl, M F 0 a nej vem {olsk 41–70 : JerafijragortaK De Agostinije 21–40 emljepisnih imen v 11–20 vilo podoma~enih z 1–10 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 75: Razvrstite 184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 AZU 2006S 201–400 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 101–200 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M em atlasu. F 0 a nej 51–100 : Jerafijrag vem {olsk ortaK Bohin~e 26–50 emljepisnih imen v 11–25 vilo podoma~enih z 1–10 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 76: Razvrstite 185 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 003 AZU 2006S 121– 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 61–120 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M F 0 a nej 1–603 : Jer m atlasu. afij ve ragorta edo K Medv 03 11– emljepisnih imen v 6–10 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 77: Razvrstite 186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 AZU 2006S 101–250 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 51–100 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M F 0 a nej 1–503 : Jerafij m atlasu. rago ve rtaK Timeso 03 16– emljepisnih imen v 6–15 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 78: Razvrstite 187 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik AZU 2006S 101–200 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 51–100 kilometro eta. © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M F em atlasu sv 0 a nej 1–503 : Jera uìnsk fijragortaK em dr elikV 03 16– emljepisnih imen v 6–15 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 79: Razvrstite 188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 AZU 2006S 16–25 10000 ZRC a Melika 7500 t Anton eta. u v fski in{tit 5000 ra 11–15 kilometro ovanju sv © Geog azisk 2500 Breg;a teja vitem r ridl, M F 0 a nej –108 : Jer m ~udo afij ve ragortaK Mojem pr 5–7 emljepisnih imen v –43 vilo podoma~enih z 1–2 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 80: Razvrstite 189 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 03 AZU 2006S 21– 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v –20 fski in{tit 5000 3 ra 1 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja . ridl, M F 0 a nej 9–12 : JerafijragortaK em atlasu DZS {olsk 8 5– emljepisnih imen v –43 vilo podoma~enih z 1–2 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 81: Razvrstite 190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 AZU 2006S 51–150 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 26–50 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M F 0 a nej 16–25 2000. : Jerafijra eta gortaK Atlasu sv 11–15 emljepisnih imen v 6–10 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 82: Razvrstite 191 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik AZU 2006S 76–150 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 51–75 kilometro © Geog 2500 Breg;a tej . a ridl, M F 0 a nej e knjige 1–503 : Jerafijra vensk gortaK tlasu Sloa 03 16– emljepisnih imen v 6–15 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 83: Razvrstite 192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 AZU 2006S 121–250 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 61–120 kilometro © Geog 2500 Breg;a em atlasu. teja ridl, M F 0 a nej 1–603 ovem {olsk : JerafijragortaK onde NeufM 03 16– emljepisnih imen v 6–15 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 84: Razvrstite 193 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 08 AZU 2006S 61– 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 41–60 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M F 0 a nej 21–40 : JerafijragortaK em atlasu U~il. {olsk 11–20 emljepisnih imen v 6–10 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 85: Razvrstite 194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 23 AZU 2006S 65–1 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v –64 fski in{tit 5000 ra 33 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja eta. ridl, M F 0 2 a 3 nej 17– : JerafijragortaK riro~nem atlasu svP 9–16 emljepisnih imen v 8 5– vilo podoma~enih z 1–4 v glede na {te 0 vilo imen v drà [te enda:g Le Slika 86: Razvrstite 195 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 10000 7500 v 5000 . kilometro 2500 e knjige 0 em atlasu Mladinsk {olsk emljepisnih imen v vilo podoma~enih z v glede na {te v drà Slika 87: Razvrstite 196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 AZU 2006S 101–200 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 51–100 kilometro © Geog eta. 2500 Breg;a teja ridl, M F 0 a nej 1–50 vem atlasu sv 3 : JerafijragortaK De Agostinije 03 16– emljepisnih imen v 6–15 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 88: Razvrstite 197 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik AZU 2006S 121–250 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 ra 61–120 kilometro © Geog u. 2500 Breg; on a teja ridl, M F 0 a nej 1–603 : JerafijragortaK em splo{nem leksik elikV 03 16– emljepisnih imen v 6–15 vilo podoma~enih z 1–5 v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 89: Razvrstite 198 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 AZU 2006S 51–100 10000 ZRC a Melika 7500 t Antonu v fski in{tit 5000 1–50 ra 3 kilometro © Geog 2500 Breg;a teja ridl, M F 0 0 a 3 avopisu. nej 16– : Jerafijra em pr gorta nsk K veloS 9–15 emljepisnih imen v 8 4– vilo podoma~enih z 3 1– v glede na {te 0 v drà vilo imen [te enda:g Le Slika 90: Razvrstite 199 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972, slika 77) ob Kitajski izpostavi {e Rusijo, edini dràvi v najvi{jem razredu z ve~ kot 120 podoma~enimi zemljepisnimi imeni. V drugem velikostnem razredu je edino Ukrajina, v zgornjem srednjem pa Kanada, Zdruène dràve Amerike, Japonska in na{a severna soseda Avstrija, ki ob è navedenih vzhodnoevropskih dràvah edina v Evropi izstopa iz sicer prevladujo~ih nìjih razredov. Ob severni in vzhodni Evropi so najbolj skromno zastopani Blìnji in Srednji vzhod, jugovzhodna Azija, Srednja Amerika in del Jùne Amerike, kjer se v spodnjem srednjem razredu Braziliji pridruì ^ile. Celotna Afrika je slabo zastopana, vendar se nekoliko bolje »pokritemu« severnemu delu celine pridruì {e njen osrednji del s Kongom Kin{aso, Ugando, Tanzanijo in Zambijo. Dràve oziroma obmo~- ja dràv brez enega samega podoma~enega imena so Sierra Leone, Togo, Gabon in Honduras. Timesov atlas sveta (Cankarjeva zalòba 1991, slika 78) prina{a nekatera nova razmerja. Edina dràva v najvi{jem razredu z ve~ kot stotimi podoma~enimi imeni je Rusija. V naslednjem velikostnem razredu so Kitajska, Indija, Zdruène dràve Amerike ter evropski dràvi z anti~nim izro~ilom Italija in Gr~ija. V zgornjem srednjem razredu so Kanada, Egipt, Sudan, Avstralija, Kazahstan, Francija in na{a severna soseda Avstrija. Severna Evropa, Blìnji in Srednji vzhod, jugozahodna in jugovzhodna Azija ter celotni Srednja in Jùna Amerika so v spodnjih razredih z malo podoma~enimi imeni. V najnìjem razredu z le posameznimi podoma~itvami sta se znova zna{li obe Koreji. V njem je tudi glavnina zahodnoafri{kih dràv in dràv ob Gvinejskem zalivu. Dràve oziroma obmo~ja sodobmih dràv brez enega samega podoma~enega imena so Togo, Belize in Honduras. Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992, slika 79) ne pomeni posebnega odmika od predhodne sheme. [e najbolj opazni spremembi sta prehod Indije iz drugega v tretji, zgornji srednji razred, in prehod Francije v obratni smeri, torej iz tretjega v drugi razred. Tudi pri ve~ini drugih evropskih dràv je zaznati pomik navzgor, kar je zaradi izdatnej{ega podoma~evanja imen oto~ij zaznati tudi na obmo~ju Indonezije. Za razred navzgor je napredovala tudi Japonska. Na drugi strani je iz zgornjega v spodnji srednji razred nazadoval Sudan, sicer pa izrazna podoba afri{kih dràv, pa tudi Srednje in Jùne Amerike ostaja podobna, le delè tamkaj{njih dràv v najnìjem razredu se je nekoliko zmanj{al. Edina ve~ja dràva brez enega samega podoma~enega imena je Togo, pri katerem, tako kot {e v nekaterih primerih, ne doma~imo niti imena dràve. V zgo{~enki Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997, slika 80) sta v najvi{jem razredu z ve~ kot petnajstimi podoma~enimi imeni Kitajska in Zdruène dràve Amerike. V naslednjem razredu so Rusija, Kanada, Japonska ter zahodnoevropski dràvi Zdruèno kraljestvo in Francija, ki nimata »zasledovalk«. V zgornjem srednjem razredu je samo Avstralija. Vse to kaè na ustaljen proameri{ki vzorec obravnave svetovnih znamenitosti, ki zajema geografske pojave in topografske objekte zlasti v navedenih dràvah. Nekoliko izstopajo le {e Blìnji in Srednji vzhod, Kazahstan, Indija, Indonezija, Vietnam, Maroko, Egipt, Kongo Kin{asa in Tanzanija. Brez podoma~enih imen so Srbija in ^rna gora, Sierra Leone, Togo, Angola, Belize, Honduras ter Francoska Gvajana in Grenlandija, ki sta obravnavani kot samostojni dràvi, ~eprav sta odvisni ozemlji, povezani s Francijo oziroma z Dansko. Svojstven vzorec ponuja Geografski atlas za osnovno {olo (DZS 1997, slika 81). Poudarek pri sicer skromnem podoma~evanju se je prenesel na Kitajsko, Tur~ijo in Gr~ijo, v drugem velikostnem razredu pa so Rusija, Zdruène dràve Amerike in Italija. Zgornji srednji razred sestavljajo Kanada, Indija, Kazahstan, Egipt, Ukrajina, Romunija in Francija. V primerjavi z drugimi preu~enimi viri je zelo skromno podoma~evanje na obmo~jih Avstralije, Japonske in Srednje Amerike, Jùna Amerika pa je v povpre~- ju visoko kot {e nikoli prej, saj so vse njene ve~je dràve uvr{~ene v spodnji srednji razred. V njem je tudi precej afri{kih dràv na severu in jugovzhodu celine ter v njenem osr~ju, v najnìjem razredu z le posameznimi podoma~enimi imeni pa ostajajo zahodnoafri{ke dràve in dràve ob Gvinejskem zalivu. Nobenega podoma~enega zemljepisnega imena ni v Litvi, Belizeju, Hondurasu in na Grenlandiji. Atlas sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997, slika 82) vra~a v ospredje nekatere evropske dràve. Med njimi izstopata sosedi Italija in Avstrija, ki skupaj z Rusijo in Kitajsko sestavljata najvi{ji razred z ve~ kot petdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni. V drugem razredu sta znova obe severnoameri{- ki velikanki Kanada in Zdruène dràve Amerike, ki jima »delajo drùbo« Indija, Egipt ter evropske dràve 200 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Zdruèno kraljestvo, Francija, Nem~ija, Ukrajina in Gr~ija. Zgornji srednji razred sestavljajo Poljska, [panija, Tur~ija, Izrael, Iran, Kazahstan, Avstralija, Maroko in Sudan. Slabo so zastopane severnoevropske dràve, dràve v osrednji in jugovzhodni Aziji, celotni Srednji in Jùni Ameriki ter celotni podsasharski Afriki. Nobenega podoma~enega zemljepisnega imena ni v Makedoniji, Sierra Leoneju, Togu in Hondurasu. Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001, slika 83) le deloma sledi usmeritvam predhodnika. Glavna razlika v primerjavi z vsemi prej{njimi atlasi je opazno zmanj{anje deleà najnìjega razreda z le posameznimi podoma~itvami, ki se sklenjeno pojavlja le {e v zahodni Afriki, dràvah ob Gvinejskem zalivu ter v Srednji Ameriki in na severu jùnoameri{ke celine. Tokrat so v prvem razredu z ve~ kot petinsedemdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni Rusija, Kitajska in Zdruène dràve Amerike. Drugi razred sestavljajo Avstrija, Italija, Francija, Gr~ija in Indija, stopnico za njimi, to je v zgornjem srednjem razredu pa so Zdruèno kraljestvo, Nem~ija, Egipt, Indonezija, Avstralija, prvi~ Brazilija in Kanada, ki pa je za en razred nazadovala. Edini dràvi brez slehernega podoma~enega zemljepisnega imena sta Sierra Leone in Honduras. Nov pogled prina{a Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002, slika 84). Tudi zanj je zna~ilna odsotnost sklenjene modre barve, ki ponazarja dràve z le posameznimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni. Pa~ pa se ob Rusiji v najvi{jem razredu z ve~ kot 120 podoma~enimi imeni pojavita tako Zdruène dràve Amerike kot Kanada. V drugi velikostni razred spadajo le {tiri dràve: Zdruèno kraljestvo, Francija, Italija in Avstralija. V zgornjem srednjem razredu so [panija, Nem~ija, Avstrija, Poljska, Ukrajina, Gr~ija, Tur~ija, Kazahstan, Kitajska, Indija in Indonezija. Brazilija je nazadovala v spodnji srednji razred, kjer so se ji pridruìle Argentina, ^ile in Mehika. V tem razredu se je prvi~ zna{la Grenlandija. Brez podoma~enih zemljepisnih imen so Sierra Leone, Togo in Belize. Veliki {olski atlas (U~ila 2003, slika 85) se vra~a na ustaljene tirnice. V najvi{jem razredu z ve~ kot {estdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni sta Rusija in Zdruène dràve Amerike. Korak za njima sta v drugem razredu najvi{je uvr{~eni evropski dràvi Gr~ija in Francija, ob njih pa {e neevropski velikanki Kanada in Kitajska. Zgornji srednji razred sestavljajo Italija, Nem~ija, Zdruèno kraljestvo, [panija, Kazahstan, Indija, Indonezija, Avstralija, Egipt in Sudan. Na zemljevidu se znova nekoliko raz{irijo obmo~ja modre barve, torej najnìjega razreda z le posameznimi podoma~itvami. Sklenjena so na obmo~- jih severne Evrope, Medmorske Amerike in Antilov, severnega dela Jùne Amerike, zahodne in jùne Afrike ter dràv ob Gvinejskem zalivu in v njegovem zaledju. Dràvi brez enega samega podoma~enega imena sta Sierra Leone in Togo. Nekoliko druga~na je razporeditev v Priro~nem atlasu sveta (Mladinska knjiga 2003, slika 86). Prvi razred z ve~ kot petin{estdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni sestavlja samo najve~ja svetovna dràva Rusija, ~lanice drugega razreda pa so Francija, Italija, Kitajska, Indija, Avstralija in Zdruène dràve Amerike. Zgornji srednji razred je nekako osredoto~en v Evropi (Zdruèno kraljestvo, [panija, Nem~ija, Avstrija, Poljska, Ukrajina, Gr~ija), med neevropskimi dràvami sodijo vanj Kazahstan, Pakistan, Japonska, Indonezija in Kanada. Stanje v Afriki je zelo podobno kot v Velikem {olskem atlasu (U~ila 2003), ve~je razlike pa so v Jùni Ameriki, kjer se Braziliji v spodnjem srednjem razredu pridru- ìta Argentina in ^ile; v njem sta tudi srednjeameri{ka Mehika in severnoameri{ka Grenlandija. Dràve brez enega samega podoma~enega imena so Sierra Leone, Togo in Honduras. Stanje v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005, slika 87) je zelo podobno stanju v Priro~nemu atlasu sveta, precej ve~ja je le zastopanost podoma~enih imen v posameznih razredih. Znova je v najvi{jem razredu, tokrat z ve~ kot 120 podoma~enimi imeni, le Rusija. V drugem razredu so evropske dràve Italija, Avstrija, Francija in Nem~ija ter neevropske dràve Kitajska, Avstralija in Zdruène dràve Amerike. Indija je nazadovala v zgornji srednji razred, kjer so {e »stare znanke« Tur~ija, Kazahstan, Japonska, Indonezija, Kanada, Egipt ter evropske dràve [panija, Zdruèno kraljestvo, Poljska, Ukrajina in Gr~ija. V spodnji srednji razred je nazadoval Pakistan, prav tako je opazno nazadovanje dràv na Blìnjem vzhodu in Arabskem polotoku. Nasprotno so napredovale kar {tevilne afri{ke dràve, tako da so se v spodnjem srednjem razredu zna{li Maroko, Alìrija, Tunizija, Libija, Sudan, 201 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Kongo Kin{asa, Tanzanija in Jùna Afrika. Stanje na obmo~ju Srednje in Jùne Amerike ostaja skoraj nespremenjeno; edini izjemi sta Kuba in Nikaragva. Prva je napredovala za en razred, druga za prav toliko nazadovala. Omeniti velja {e nazadovanje Grenlandije za dva razreda, saj ta del sveta v obrav-navanem atlasu ni podrobneje prikazan. Iste so tudi dràve brez enega samega podoma~enega imena: Sierra Leone, Togo in Honduras. Blizu zna~ilnostim razporeditve podoma~enih zemljepisnih imen v nekaj zadnje opisanih atlasih je tudi Veliki atlas sveta (DZS 2005, slika 88), ki pa ima vendarle nekatere posebnosti. V najvi{jem razredu z ve~ kot stotimi podoma~enimi imeni se Rusiji pridruì Gr~ija. Drugi razred sestavljajo evropski dràvi Italija in Francija ter neevropske velikanke Kitajska, Indija, Kanada in Zdruène dràve Amerike, medtem ko v zgornji srednji razred spadajo Zdruèno kraljestvo, [panija, Nem~ija, Avstrija, Ukrajina, Tur~ija, Kazahstan, Japonska, Indonezija, Avstralija in Egipt. Sklenjena obmo~ja najnìjega razreda s posameznimi podoma~itvami so omejena na severno Evropo, Medmorsko Ameriko, Antile, severni del Jùne Amerike, zahodno in jùno Afriko ter dràve ob Gvinejskem zalivu in v njegovem zaledju. Dràvi brez enega samega podoma~enega imena sta Sierra Leone in Togo. Stanje v Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998, slika 89) je {e najbolj podobno stanju v Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992, slika 79). Zaradi poudarjanja anti~nega izro~ila sta v najvi{jem razredu z ve~ kot 120 podoma~enimi zemljepisnimi imeni ob Rusiji obe njegovi naslednici, Italija in Gr~i-ja. Tudi sicer je nekoliko ve~ji poudarek na obravnavi Evrope, zato sta v drugem razredu poleg evropskih dràv Francije, Nem~ije in Avstrije le {e Tur~ija (zlasti zaradi maloazijskih anti~nih naselbin in pokrajin) in Zdruène dràve Amerike. Predstavnice zgornjega srednjega razreda so Zdruèno kraljestvo, [panija, Poljska, Ukrajina, Kitajska, Indija, Indonezija, Avstralija, Kanada in Egipt. Najnìji razred je sklenjen na zahodu Afrike in v zaledju Gvinejskega zaliva ter v Srednji Ameriki in na dveh obmo~jih Jùne Amerike. Brez slehernega podoma~enega imena so Sierra Leone, Togo, Honduras in Francoska Gvajana. Povsem svojsko podobo kaè Slovenski pravopis (Zalòba ZRC SAZU 2001, slika 90). @e na prvi pogled je opazno, da je evropocentri~en, tuje pa mu ni niti obmo~je Severne Amerike, {e zlasti, ~e ga primerjamo s skoraj spregledano Jùno Ameriko, kjer se je le velikanka Brazilija zna{la v predzadnjem razredu. V njem so tudi Avstralija in ve~je afri{ke dràve. V najvi{jem razredu z ve~ kot petdesetimi podoma~itvami so samo evropske dràve Italija, Avstrija in Gr~ija. V drugi razred se uvr{~ata evropski dràvi Francija in Nem~ija, ob njih pa {e Rusija, Tur~ija in Zdruène dràve Amerike. Predstavnice zgornjega srednjega razreda so Zdruèno kraljestvo, [panija, Poljska, ^e{ka, Madàrska, Hrva{ka, Izrael, Egipt, Kitajska, Japonska, Indija in Kanada. Spisek dràv brez enega samega podoma~enega imena je znatno raz{irjen: Sierra Leone, Togo, Niger, Angola, Vzhodni Timor, Honduras in Gvajana ter odvisno ozemlje Francoska Gvajana. 4.2 PODOMA^ENA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA GLEDE NA STOPNJO IN VRSTO PODOMA^EVANJA Preu~itev podoma~enih tujih zemljepisnih imen glede na stopnjo in vrsto njihovega podoma~evanja lahko razkriva jezikovne zna~ilnosti obdobja nastanka dolo~enega atlasa, odnos redaktorjev do jezika, njihovo razli~no izku{enost ter razli~no nagnjenost do spo{tovanja del predhodnikov in mednarodnih priporo~il o rabi eksonimov. Tipologija je podrobno predstavljena v podpoglavju 2.2.3. Med podrobno preu~enimi atlasi je dale~ najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu (Matica Slovenska 1869–1877), najmanj pa v Atlasu sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997). Ker so obravnavani atlasi postavljeni v ~asovno zaporedje, je opazno, da se je s~asoma pove~eval delè pomensko prevedenih imen, ki so prevladala tudi è absolutno (slika 91). Ob tem je pri{lo do rahlega zmanj{anja zastopanosti transkribiranih imen in prilagojenih imen. Iz navedenega vzorca izstopa Medvedov Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972), kjer je zaradi podoma~evanja kitajskih in japonskih imen s transkripcijo dale~ nadpovpre~na zastopanost tovrstnih imen, to pa gre na ra~un manj{ega dele- à prilagojenih imen. Med ostalimi kategorijami sta opazno zastopani {e kategoriji preveden del imena, 202 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Cigale Medved Atlas 2000 De Agostini 2005 prevzeto ime deloma transkribirano ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta transkribirano ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime prilagojeno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena prevedeno ime transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta slovensko ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime Slika 91: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen v izbranih atlasih sveta. ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime, ter prevzeto ime. Prva je najbolj opazno zastopana v Medvedovem atlasu, druga pa v Atlasu sveta 2000. Deloma transkribirana imena so prav tako nadpovpre~no zastopana v Medvedovem atlasu. Za Cigaletov Atlant sta zna~ilna {e dva arhai~na na~ina podoma~evanja. Pri prvem je pri podoma~enem ve~besednem imenu najprej navedeno originalno lastno ime, ki mu na desni strani sledi preveden ob~noimenski del imena, pri drugem pa je pri podoma~enem ve~besednem imenu lastno ime na levi strani transkribirano, sledi pa mu preveden ob~noimenski del. Gre za obrnjeno ali seznamno stavo, ki je v zadnjih desetletjih povsem izginila, uporabljal pa jo je tudi {e Medved, zlasti v prvoopisani obliki. Med preostalimi tipi izstopajo slovenska imena v Atlasu sveta 2000, kar je posledica precej podrobnega prikaza zamejske Slovenije. Dolo~ene zakonitosti na~inov podoma~evanja se kaèjo tudi po celinah (slika 92). Najbolj izstopajo~a je Antarktika, kjer je opazna mo~na prevlada pomenskega prevajanja tamkaj{njih zemljepisnih imen. Vendar ni edina, saj je pomensko prevajanje imen najbolj pogost na~in podoma~evanja tudi v Oceaniji, Severni in Srednji Ameriki, medtem ko si v Afriki deli vodstvo s transkribiranjem imen, v Jùni Ameriki z ve~besednimi imeni, pri katerih je preveden ob~noimenski del na levi strani, ki mu sledi originalno lastno ime, v Evropi pa s prilagojenimi imeni in transkribiranimi imeni. Transkribirana imena so v krepki prevladi v Aziji, kjer je tudi najve~ prevzetih imen. Zaradi obilnega podoma~evanja imen z obmo~ja Oceanije v Cigaletovem Atlantu, kjer je na veliko uporabljana seznamna stava, je tamkaj tudi precej- {en delè na ta na~in podoma~enih imen, precej{en je tudi v Severni in Jùni Ameriki. Transkribirana imena so obilno zastopana {e v Evropi ter Jùni in Srednji Ameriki, ve~besedna imena, pri katerih je levi del ob~no in desni lastno ime, pa ob Jùni Ameriki {e v Severni Ameriki in Oceaniji. Pomensko prevajanje imen je bistveno bolj kot pri kopenskih zemljepisnih imenih raz{irjeno pri morskih hidronimih in podmorskih reliefnih oblikah (slika 93). Pri vseh svetovnih oceanih je tovrstnih imen vsaj 70 %, bilo pa bi jih {e ve~, ~e ne bi bilo v starej{ih dveh atlasih, {e zlasti v Cigaletovem, precej primerov 203 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Afrika Antarktika Azija Evropa Jùna Oceanija Severna Srednja Amerika Amerika Amerika prevzeto ime deloma transkribirano ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta transkribirano ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime prilagojeno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena prevedeno ime transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta slovensko ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime Slika 92: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen po celinah v izbranih atlasih sveta. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Atlantski Indijski Tihi Arkti~ni Antarkti~ni ocean ocean ocean ocean ocean prevzeto ime deloma transkribirano ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta transkribirano ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime prilagojeno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena prevedeno ime transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta slovensko ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime Slika 93: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen po oceanih v izbranih atlasih sveta. 204 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo prevzeto ime deloma transkribirano ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta transkribirano ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime prilagojeno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena prevedeno ime transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta slovensko ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime Slika 94: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v izbranih atlasih sveta. obrnjene stave. V Cigaletovem Atlantu je tudi precej ve~besednih imen, pri katerih je najprej naveden preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta, temu pa sledi originalno lastno ime. Tovrstno podoma- ~evanje se pojavlja tudi v Medvedovem Velikem druìnskem atlasu. Na splo{no velja naslednji vzorec: novej{e kot je podoma~eno zemljepisno ime, ve~ je verjetnosti, da je prevedeno. Tipologija podoma~evanja se razlikuje tudi glede na pomenski tip imena (slika 94). Kot je bilo pravkar omenjeno, je pomensko prevajanje najbolj pogosta oblika podoma~evanja pri morskih hidronimih in podmorskih reliefnih oblikah, kjer imo~no prevladuje, manj izrazita pa je njegova prevlada pri podoma~enih imenih naravnih pokrajin, kopenskih reliefnih oblik, upravnih enot, zlasti zaradi jezerskih imen kopenskih hidronimov ter obalnih reliefnih oblik. Transkribirana imena so v prevladi pri celinah, drà- vah, naseljih, zgodovinskih naseljih in zgodovinskih upravnih enotah, pomembno pa so zastopana tudi med podoma~enimi imeni zgodovinskih pokrajin, upravnih enot in kopenskih hidronimov. Podoma~e-na ve~besedna imena s prevedenim delom imena na levi strani in originalnim lastnim imenom na desni so prevladujo~a oblika podoma~evanja pri obalnih reliefnih oblikah in kategoriji drugo (zgodovinske utrdbe, narodni parki, kra{ke jame, re~ne zajezitve, zapornice, predori, tektonske prelomnice), pomembno zastopana pa so {e pri oto{kih reliefnih oblikah in podmorskih reliefnih oblikah. Prilagojena podoma- ~ena imena prevladujejo pri zgodovinskih pokrajinah, njihova vloga je pomembna {e pri zgodovinskih naseljih, dràvah, upravnih enotah, zgodovinskih upravnih enotah, naravnih pokrajinah, kopenskih hidronimih in naseljih. Pri slednjih je zaradi zamejskih imen najbolj zastopana kategorija izvirno slovensko ime. Prevzeta imena so pomembno zastopana pri naseljih, zgodovinskih imenih in pejsànih pojavih (oaze!), pri katerih so sicer v ospredju ve~besedna imena s prevedenim ob~noimenskim delom na levi strani in transkribiranim lastnim imenom na desni. Ta na~in podoma~evanja je pomembno zastopan {e pri obalnih reliefnih oblikah. Omenimo {e kategorijo deloma transkribirano ime, ki se v ve~jem {tevilu pojavlja pri dràvah, naseljih in zgodovinskih naseljih. 205 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo prevzeto ime deloma transkribirano ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta transkribirano ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime prilagojeno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena prevedeno ime transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta slovensko ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime Slika 95: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Cigaletovem Atlantu. 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo prevzeto ime deloma transkribirano ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta transkribirano ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime prilagojeno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena prevedeno ime transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta slovensko ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime Slika 96: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Medvedovem atlasu. 206 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo prevzeto ime deloma transkribirano ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta transkribirano ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime prilagojeno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena prevedeno ime transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta slovensko ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime Slika 97: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Atlasu sveta 2000. 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % va lika lika lika lika ugo celina ajina ajina drà naselje ob pejsà dr o naselje avna enota avna enota vinsk avna pokr upr vinska pokr kopenski hidronim morski hidronim nar zgodo oto{ka reliefna ob obalna reliefna obzgodo vinska upr kopenska reliefna ob podmorska reliefna zgodo prevzeto ime deloma transkribirano ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta transkribirano ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime prilagojeno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena prevedeno ime transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta slovensko ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime Slika 98: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v De Agostinijevem atlasu sveta. 207 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Na~in podoma~evanja glede na pomenski tip podoma~enih tujih zemljepisnih imen se od atlasa do atlasa precej razlikuje (slike 95–98). V Cigaletovem Atlantu (Matica Slovenska 1869–1877, slika 95) je zelo pogosta obrnjena ali seznamna stava, ki se pojavlja v pomembnih deleìh pri podoma~enih imenih kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, oto{kih reliefnih oblik, zgodovinskih upravnih enot in kopenskih hidronimov. Tako je zapisano tudi edino ime podmorske reliefne oblike v Atlantu. Zlasti pri kopenskih reliefnih oblikah je precej primerov tak{ne obrnjene stave, pri kateri je na levi strani transkribirano lastno ime in na desni prevedeno ob~noimensko ime. Prevedena podoma~ena imena so v opazni prevladi le pri morskih hidronimih in naravnih pokrajinah, v rahli prevladi pa pri upravnih enotah in zgodovinskih upravnih enotah. Prevedeno je tudi ime edinega pejsànega pojava. Transkribirana imena prevladujejo pri naseljih, zgodovinskih naseljih in dràvah, prilagojena imena pa pri dràvah; precej jih je tudi pri kopenskih hidronimih in upravnih enotah. Omeniti velja {e ve~besedna podoma~ena imena s prevedenim ob~noimenskim delom na levi strani in transkribiranim lastnoimenskim delom na desni. Najbolj pogosta so pri zgodovinskih naseljih, obalnih reliefnih oblikah in oto{kih reliefnih oblikah. Na grafikonu Medvedovega Velikega atlasa sveta (Mladinska knjiga 1972, slika 96) je v primerjavi s preostalimi tremi grafikoni è na prvi pogled opazna ve~ja zastopanost modre barve, kar pomeni, da je v njem ve~ transkribiranih imen kot drugod. Tovrstna imena so {e zlasti mo~no zastopana pri naseljih, zgodovinskih upravnih enotah, dràvah, celinah in kopenskih reliefnih oblikah. Transkribirano je tudi edino ime zgodovinske pokrajine. Deloma transkribiranih imen je najve~ med naselji in dràvami. ^eprav je tako kot pri Cigaletovem Atlantu pomensko prevajanje manj izrazito zastopano kot v obeh mlaj{ih atlasih, je prevladujo~ na~in podoma~evanja pri morskih hidronimih, podmorskih reliefnih oblikah, upravnih enotah, naravnih pokrajinah in tudi pri kategoriji drugo. Zlasti pri oto{kih reliefnih oblikah je {e zmeraj dokaj pogosta obrnjena stava, od nje pa je bistveno pomembnej{e podoma~evanje s prevajanjem ob~noimenskega levega dela in originalnim navajanjem lastnoimenskega desnega dela. Tovrstno podoma~evanje je prevladujo~e zastopano pri obalnih reliefnih oblikah, zelo pogosto je {e pri kopenskih hidronimih, morskih hidronimih, podmorskih reliefnih oblikah in oto{kih reliefnih oblikah, manj pogosto pa pri pejsànih pojavih in kopenskih reliefnih oblikah. Prevzetih imen je precej pri zgodovinskih naseljih, naseljih, naravnih pokrajinah in kopenskih hidronimih, prilagojenih imen pa pri zgodovinskih upravnih enotah, dràvah, upravnih enotah in obalnih reliefnih oblikah. Barvno precej bolj podobna sta si grafikona, ki ponazarjata zna~ilnosti podoma~evanja po pomenskih tipih v Atlasu sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997, slika 97) in Velikem atlasu sveta (DZS 2005, slika 98). Naj kot zanimivost omenimo, da se v prvem pri morskih hidronimih in podmorskih reliefnih oblikah {e pojavijo osamljeni primeri obrnjene stave. Glavne razlike med obema preu~enima viroma so v tem, da je v Atlasu sveta 2000 ve~ prevzetih imen in ve~ izvirnih slovenskih imen, v Velikem atlasu sveta pa je ve~ tak{nih podoma~enih ve~besednih imen, pri katerih je na levi strani preveden ob~noimenski del imena, na desni pa je originalni lastnoimenski del; ve~ je tudi deloma transkribiranih imen. Sicer v obeh prevladujejo pomensko prevedena imena pri kopenskih reliefnih oblikah, kopenskih hidronimih, morskih hidronimih, podmorskih reliefnih oblikah, obalnih reliefnih oblikah, naravnih pokrajinah, upravnih enotah in kategoriji drugo. Transkribirana imena v obeh prevladujejo pri dràvah, naseljih in zgodovinskih naseljih, v Velikem atlasu sveta tudi pri zgodovinskih upravnih enotah. Prilagojena imena so v obeh pomembno zastopana pri zgodovinskih pokrajinah, dràvah, zgodovinskih naseljih, naravnih pokrajinah, upravnih enotah in zgodovinskih upravnih enotah, v Atlasu sveta 2000 tudi pri kopenskih reliefnih oblikah, kopenskih hidronimih in oto{kih reliefnih oblikah. Predstavljeno in povedano je dokaz, da so se v zadnjem ~asu na~ini in stopnje doma~enja tujih zemljepisnih imen precej poenotili, kar bi lahko olaj{alo prizadevanja za njihovo standardizacijo. 208 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 5 SKLEP Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega pojava, eksonim pa je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju tega pojava, ~e se razlikuje od endonima tega pojava. Poenostavljeno re~e-no je endonim doma~e, izvirno ime zemljepisnega pojava, eksonim pa tuje ime istega pojava. Sploh prvi je izraz eksonim leta 1957 uporabil avstralsko-britanski geograf Marcel Arousseau. Ker so kljub dolgoletnim prizadevanjem definicije izraza eksonim {e vedno nedore~ene, se namesto izraza eksonim uporablja blizupomenka podoma~eno tuje zemljepisno ime, ki je glede na opredelitvene kriterije nekoliko {ir{i pojem. Med podoma~ena tuja zemljepisna imena so uvr{~ena imena, ki se od originalnih razlikujejo vsaj v opu{~enem lo~evalnem ali diakriti~nem ~rkovnem znamenju, kar vpliva (ali bi vsaj moralo) na razli- ~en izgovor. Podoma~enega tujega zemljepisnega imena torej ne moremo v celoti ena~iti z mednarodno veljavno definicijo eksonima (Kadmon 2005, 2): »Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan.« Podrobnej{a obravnava razkriva razli~ne poglede na to problematiko, zato definicija pojma eksonim ostaja ohlapna. Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen v slovenskih atlasih je oprta na stoletje in pol dolgo tradicijo. Od Medvedovega Velikega atlasa sveta dalje (Mladinska knjiga 1972) se slovenski geografi na~eloma zavzemamo za prevladujo~o rabo originalnih zemljepisnih imen, kar je v dolo~eni meri navzkrì z bogatim izro~ilom slovenskega jezika na podro~ju tovrstne rabe. Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen je v slovenski atlasni literaturi neenotna in nedosledna, v praksi prepu{~ena bolj{im ali slab{im poznavalcem. Ti se pri svojem delu sicer opirajo na dolo~ena na~ela, ki pa praviloma ne izhajajo iz globljega poznavanja izhodi{~ in tradicije rabe zemljepisnega imenja. Del podoma~enih imen je uveljavljen in splo{no uporabljan, del pa se je s~asoma spreminjal in ga posamezni redaktorji zemljepisnih imen uporabljajo razli~no ali sploh ne. Neenotna raba se z u~beniki prena{a tudi v {ole, kar njihovi ustrezni rabi dolgoro~no zagotovo ni v prid. Iz vseh {estnajstih preu~enih atlasov, Velikega splo{nega leksikona (DZS 1997–1998) in slovarskega dela Slovenskega pravopisa (Zalòba ZRC SAZU 2001) je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Zaradi pripadnosti nekaterih pojmov ve~ dràvam, celinam ali pomenskim tipom in potrebnih podvajanj se je {tevilo imen precej pove~alo. Tako se je na primer {tevilo zapisov po celinah in oceanih povzpelo na 40.546, po dràvah in morjih na 40.912 ter pri pomenskih tipih imen na 41.547. [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen se med posameznimi preu~enimi viri opazno razlikuje, kar je posledica razli~nih kriterijev podoma~evanja, razli~nih meril oziroma razli~ne podrobnosti zemljevidov, pestrosti prikazanih geografskih pojavov in topografskih objektov ter razli~ne kakovosti izvedbe, saj so alonimske dvojnice obravnavane kot samostojna podoma~ena imena. Med vsemi primerjanimi viri je najve~, 4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu (Matica Slovenska 1869–1877). [e v dveh atlasih je {tevilo podoma~enih imen ve~je od 3000, v [olskem atlasu ([kolska knjiga 1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalòba Slovenije 2002). Med atlase s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001), Atlas sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Viri z najmanj{im {tevilom podoma~enih tujih zemljepisnih imen so zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), Geografski atlas za osnovno {olo (DZS 1997) in Slovenski pravopis (Zalòba ZRC SAZU 2001). Kljub razli~ni podrobnosti prikazov v preu~enih atlasih è beèn pregled nakazuje, da na na~ela podoma~evanja bolj kot razli~nost kriterijev vpliva vrsta atlasa, na primer splo{ni atlas, {olski atlas, 209 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik avtoatlas, pomorski atlas, tematski atlas … Podoma~ena tuja zemljepisna imena so pogostej{a v {olskih in splo{nih atlasih z zemljevidi v manj{ih merilih, ki predstavljajo cel svet ali posamezne celine, praviloma se uporabljajo tudi v sorodnih otro{kih publikacijah. Med dejavniki rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen v atlasih, zlasti z vidika njihovega kreiranja, ohranjanja in ustreznosti zapisovanja, je treba izpostaviti {e dva: pripravo publikacije znotraj dolo~ene zalòbe, ki lahko ravnanje z imeni pogo-juje z usklajenostjo v morebitnih prej{njih edicijah ali njenih leksikonih, slovarjih, ter sestavo avtorske ekipe, ki se odraà v razli~ni izku{enosti in bolj{i ali slab{i usposobljenosti, vsaj deloma pa tudi v osebni nagnjenosti do bolj ali manj izrazitega podoma~evanja tujega imenja. V zadnjem so se ~asu na~ini in stopnje doma~enja tujih zemljepisnih imen precej poenotili, kar bi lahko olaj{alo prizadevanja za njihovo standardizacijo. Dozdaj{nje slovenjenje tujih zemljepisnih imen razkriva nekatere zna~ilne faze, navezane na vpetost slovenskega ozemlja in slovenskega jezika v dolo~eno ~asovno in politi~no okolje. Sprva so bile tènje podoma~evanja panslovansko naravnane. Proti koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja je zaznati vpliv germanizacije. Po 1. svetovni vojni in nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznej{e Jugoslavije, je opazen mo~an vpliv srbskega jezika. Tik pred 2. svetovno vojno in med njo se je pod vplivom De Agostinijevega {olskega atlasa in ~asnikarstva, ki je iz~rpno poro~alo o dogajanjih v italijanskih kolonijah, pove~al vpliv italijanskega jezika. Po 2. svetovni vojni in {e zlasti v ~asu informacijske globalizacije je stopil v ospredje vpliv angle{kega jezika; vloga franco{~ine je manj pomembna. Z najnovej{imi geopoliti~nimi spremembami in razpadom Sovjetske zveze je nastopila faza rusifikacije, saj smo na ozemljih novonastalih dràv, kjer je ru{~ina praviloma izgubila status uradnega jezika, prevzeli mnoga ruska imena. Preu~itev podoma~enih tujih zemljepisnih imen glede na stopnjo in vrsto njihovega podoma~evanja razkriva jezikovne zna~ilnosti obdobja nastanka dolo~enega atlasa, odnos redaktorjev do jezika, njihovo razli~no izku{enost ter razli~no nagnjenost do spo{tovanja del predhodnikov in mednarodnih priporo~il o rabi eksonimov. Analiza razkriva, da se je s~asoma pove~eval delè prevedenih imen. Ob tem je pri{lo do rahlega zmanj{anja zastopanosti transkribiranih imen in prilagojenih imen. O~itna prevlada pomenskega prevajanja zemljepisnih imen je opazna na Antarktiki. Transkribirana imena so v krepki prevladi v Aziji, kjer je tudi najve~ prevzetih imen. Transkribirana imena so obilno zastopana {e v Evropi ter Jùni in Srednji Ameriki, ve~besedna imena, pri katerih je levi del ob~no in desni lastno ime, pa ob Jùni Ameriki {e v Severni Ameriki in Oceaniji. Pomensko prevajanje imen je bistveno bolj kot pri kopenskih zemljepisnih imenih raz{irjeno pri morskih hidronimih in podmorskih reliefnih oblikah. Transkribirana imena so v prevladi pri celinah, dràvah, naseljih, zgodovinskih naseljih in zgodovinskih upravnih enotah, pomembno pa so zastopana tudi med podoma~enimi imeni zgodovinskih pokrajin, upravnih enot in kopenskih hidronimov. Podoma~ena ve~besedna imena s prevedenim delom imena na levi strani in originalnim lastnim imenom na desni so najpogostej{a oblika podoma~evanja pri obalnih reliefnih oblikah, oto{kih reliefnih oblikah in podmorskih reliefnih oblikah. Prilagojena podoma~ena imena so v prevladi pri zgodovinskih pokrajinah, njihova vloga je pomembna {e pri zgodovinskih naseljih, dràvah, upravnih enotah, zgodovinskih upravnih enotah, naravnih pokrajinah, kopenskih hidronimih in naseljih. V starej{ih atlasih je pri podoma~enih imenih kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, oto{- kih reliefnih oblik, zgodovinskih upravnih enot in kopenskih hidronimov zelo pogosta obrnjena ali seznamna stava. 210 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 6 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Atlant. Faksimilirana izdaja. 18 zemljevidov in znanstvena monografija. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Zalòba ZRC SAZU. Ljubljana, 2005, 96 str. Atlant. Slovensko besedilo priredil Matej Cigale. V atlas vezana razli~ica, hranjena v Narodni in univerzitetni knjìnici v Ljubljani. Matica Slovenska. Ljubljana, 1869–1877, 16 zemljevidov. Atlas sveta 2000. RV Reise- und Verkehrsverlag. Prevod in priredba besedil ter zemljepisnih imen Karel in Marjeta Natek. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1997, 376 str. Atlas sveta za osnovne in srednje {ole. 4. izdaja. Uredil Karel Natek, prevod zemljepisnih imen Bibijana Mihevc. Zalòba Mladinska knjiga. Ljubljana, 2005, 225 str. Atlas sveta. The Times Books. Strokovni urednik slovenske izdaje Karel Natek. Cankarjeva zalòba. Ljubljana, 1991, 191 str. Atlas svijeta. Glavna urednika Oto Oppitz in Petar Marde{i}. Leksikografski zavod FNRJ. Zagreb, 1961, 194 str. enciklopedi~nega pregleda, 198 str. zemljevidov + 90 str. imenskega kazala. Bajt, D. 1993: Ogledalo doma in sveta: O atlasih zadnjih let na Slovenskem z o~mi amaterskega uporabnika. Ve~er (3. 4.). Maribor, str. 35. Bav~ar, J. 2005: Vuk Karadì} ni ni~ kriv. Delo (19. 1.). Ljubljana. Bohinec, V. 1925: Razvoj geografije v Slovencih. Geografski vestnik 1-1. Geografsko dru{tvo v Ljubljani. Ljubljana, str. 1–24. Claval, P. 1998: An Introduction to Regional Geography. Blackwell Publishing, 320 str. Cohen, B. S., Kliot, N. 1992: Place-names in Israel's Ideological Struggle over the Administered Territories. Annals of the Association of American Geographers 82. Blackwell Publishing, str. 653–680. Colnar, N., Stare{ini~, A. 1997: Napotki za uporabnika: Zemljepisna imena. V: Veliki splo{ni leksikon. DZS. Ljubljana, str. XIII–XVIII. Druìnski atlas sveta. Uredila Mauro Hrvatin in Drago Perko, priredba zemljepisnih imen na zemljevidih Drago Kladnik. Slovenska knjiga. Ljubljana, 2001, 354 str. Fridl, J. 2005: Kartografska podoba zemljevidov 19. stoletja. V: Atlant. Faksimilirana izdaja. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Zalòba ZRC SAZU. Ljubljana, str. 12–13. Furlan, M., Gloàn~ev, A., [ivic-Dular, A. 1998: Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen po posameznih tipih glede na {ifranta Evidenca zemljepisnih imen in Register prostorskih enot. In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. Ljubljana, 41 str. Furlan, M., Gloàn~ev, A., [ivic-Dular, A. 2000: Pravopisna ustreznost zapisa lastnoimenskega gradiva v registru zemljepisnih imen in registru prostorskih enot. Geografski vestnik 72-1. Zveza geografskih dru{tev Slovenije. Ljubljana, str. 73–86. Gams, I. 1984a: Laibachi, Spalati, Marburgi … po~asi izginjajo. Delo, Sobotna priloga (17. 3.). Ljubljana, str. 22. Gams, I. 1984b: Posvet o vpra{anjih standardizacije geografskih imen v jezikih narodov in narodnosti SFRJ, 8.–9. marec 1984 v Sarajevu. Geografski vestnik 56. Geografsko dru{tvo Slovenije. Ljubljana, str. 120–122. Gams, I. 1984c: Prizadevanje Geografskega dru{tva Slovenije za standardizacijo slovenskih lastnih geografskih imen. Zbornik radova savjetovanja o pitanjima standardizacije geografskih naziva u jezicima naroda i narodnosti SFRJ. Geografsko dru{tvo Bosne i Hercegovine. Sarajevo, str. 156–163. Gams, I. 1985: V Lozani (Lausanni) Lausannu? Delo, Sobotna priloga (18. 5.). Ljubljana, str. 16. Geografski atlas Slovenije. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko. DZS. Ljubljana, 1998, 360 str. Geografski atlas sveta za {ole. Uredil in strokovno pregledal Franc Lovren~ak. Tehni{ka zalòba Slovenije. Ljubljana, 2002, 175 str. 211 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Geografski atlas za osnovno {olo. Alexander Schulatlas zalòbe Justus Perthes Verlag Gotha GmbH. Zasnova in priprava slovenske izdaje Jerneja Fridl, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Geografski in{titut ZRC SAZU, DZS. Ljubljana, 1998, 144 str. Geografski terminolo{ki slovar. Uredili Drago Kladnik, Franc Lovren~ak in Milan Oroèn Adami~. Lek-sikografska in jezikovna redakcija Marjeta Humar in Borislava Ko{mrlj - Leva~i~. Zalòba ZRC SAZU. Ljubljana, 2005, 451 str. Harley, J. 2001: The New Nature of Maps: Esay in the History of Cartography. The Johns Hopkins University Press. Baltimore, 352 str. Illustrated Atlas of the World. Rand MC Nally & Company. Chicago, New York, San Francisco, 1986, 240 str. + 140 str. dodatka. Jett, C. S. 1997: Place-naming, environment, and perception among the Canyon de Chelly Navajo of Arizona. Professional Geographer 49-4. Association of American Geographers. Blackwell Publishing, str. 481–493. Kadmon, N. 2000: Toponymy: The Lore, Laws and Language of Geographical Names. Vantage Press. New York, 333 str. Kadmon, N. 2005: The exonym and endonym – attempting to define the undefinable? Tipkopis. Jeruzalem, 5 str. Kladnik, D. 1995: Problemi standardizacije tujih zemljepisnih imen na primeru Velikega druìnskega atlasa sveta. Geografija v {oli 4-1. Zavod Republike Slovenije za {olstvo, Ljubljana, str. 53–62. Kladnik, D. 1999: Imenik tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Elaborat. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 138 str. Kladnik, D. 2005a: Geografov pogled na tuja zemljepisna imena v Slovenskem pravopisu 2001. Geografski vestnik 77-2. Zveza geografskih dru{tev Slovenije. Ljubljana, str. 9–23. Kladnik, D. 2005b: Zemljepisna imena v Atlantu in njihov pomen za sodobno imenoslovje. V: Atlant. Faksimilirana izdaja. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Zalòba ZRC SAZU. Ljubljana, str. 14–15. Kladnik, D. 2006: Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 470 str. + 356 str. v prilogi. Kladnik, D. 2007: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen. Georitem 2. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 124 str. Kladnik, D. 2007: Types of exonyms in the Slovene language. V: Exonyms and the International Standardisation of Geographical Names. Wiener Osteuropa Studien 24. Österreichischen Ost- und Südosteuropa-Institut. Dunaj, str. 119–131. Klemen~i~, V. 1979: V spomin pokojnemu Jakobu Medvedu. Geografski vestnik 51. Geografsko dru{- tvo Slovenije. Ljubljana, str. 210–212. Krajevni leksikon Slovenije. Uredili Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Drago Kladnik. DZS. Ljubljana, 1995, 638 str. Lenar~i~, S. 2002a: ^eri v slovenskem pravopisnem morju. Sodobnost 66-1. Cankarjeva zalòba. Ljubljana, str. 31–48. Lenar~i~, S. 2002b: ^eri v slovenskem pravopisnem morju. Sodobnost 66-3. Cankarjeva zalòba. Ljubljana, str. 301–314. Lenar~i~, S. 2004: Popravopis: Kaj je narobe in kaj manjka v novem slovenskem pravopisu. Samozalòba. Ljubljana, 470 str. Medmrèje 01: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_country_name_etymologies (citirano 18. 5. 2006). Medmrèje 02: http://en.wikipedia.org/wiki/Placename_etymology (citirano 18. 5. 2006). Medmrèje 03: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_subnational_name_etymologies (citirano 18. 5. 2006). Medmrèje 04: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_political_entities_named_after_people (citirano 18. 5. 2006). 212 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Medmrèje 05: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_country_nicknames (citirano 18. 5. 2006). Medmrèje 06: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_placenames_containing_the_word_%22new%22 (citirano 18. 5. 2006). Medmrèje 07: http://en.wikipedia.org/wiki/-onym (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 08: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_adjectival_forms_of_place_names (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 09: http://en.wikipedia.org/wiki/Names_of_European_cities_in_different_languages (citirano 22. 5. 2005). Medmrèje 10: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_cities_in_the_Americas_with_alternative_names (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 11: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_and_capitals_in_native_languages (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 12: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_alternative_country_names (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 13: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_country_names_in_various_languages (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 14: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Latin_place_names_in_Europe (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 15: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_European_regions_with_alternative_names (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 16: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_European_rivers_with_alternative_names (citirano 26. 5. 2006). Medmrèje 17: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_traditional_Greek_place_names (citirano 22. 5. 2006). Medmrèje 18: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/oo.html (citirano 6. 6. 2006). Medmrèje 19: http://pao.cnmoc.navy.mil/educate/neptune/trivia/earth.html (citirano 8. 5. 2006). Medmrèje 20: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/oo.html (citirano 25. 4. 2006). Medmrèje 21: http://www.hoelzel.at/unternehmen/unternehmen02.html (citirano 9. 8. 2006). Medmrèje 22: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_cities_with_more_than_100_000_inhabitants:_Europe (citirano 15. 5. 2005). Medved, J. 1969a: Afrika. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 379 str. Medved, J. 1969b: O na~elih za pisavo tujih geografskih imen. Geografski obzornik 16-2. Geografsko dru{tvo Slovenije. Ljubljana, str. 14–17. Merklas, W. 1846: Malý prþíru~ní atlas w{wch ~ásti Zemé. Matica ~eská. Praga. Moder, J. 1972: O pisavi in izreki zemljepisnih imen. V: Veliki atlas sveta. Uredila Jakob Medved in Borut Ingoli~. Mladinska knjiga. Ljubljana, str. 393–406. Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta. Prevajalci in prireditelji Ur{a Vogrinc, Peter Berden in Dimitrij Pucer. Ra~unalni{ka zgo{~enka. DZS Multimedija. Ljubljana, 1997. Murzaev, M. E. 1995: Toponimika i geografija. Nauka. Moskva, 304 str. Myers, A. G. 1996: Naming and placing the other: Power and the urban landscape in Zanzibar. Tijdsc-hrift voor Economische en Sociale Geografie 87. Blackwell Publishing, str. 237–246. Nadèdin N. I. 1837: Opjit istori~eskoj geografii russkogo mira. Statija pervaja/Biblioteka dlja ~tenija, T. 22, ~. 2, odd. 3, str. 27–79. Nash, C. 1999: Irish placenames: Post Colonial Locations. Transactions of the Institute of the British Geographers 24. Jstor, 475 str. Natek, K. 2005: [e o pisanju ob~ih in lastnih imen. Delo (9. 2.). Ljubljana. Natek, K., Natek., Mar. 1999: Dràve sveta 2000. Zalòba Mladinska knjiga. Ljubljana, 704 str. Natek, Mil. 1999: Sedemdeset letnikov Geografskega vestnika in njegov prvi urednik dr. Valter Bohinec. Geografski vestnik 71. Zveza geografskih dru{tev Slovenije. Ljubljana, str. 180–184. Ó Maolfabhail, A. 1992: The background and present role of the Placenames Branch of the Ordnance Survey. V: The Placenames of Ireland in the Third Millenium. Ordnance Survey for the Placenames Commission. Dublin, str. 11. 213 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Orel, I. 2003: Zemljepisna imena v slovenskem ~asopisju do srede 19. stoletja. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – Slovenska zemljepisna imena. Dru{tvo Pleter{nikova doma~ija Pi{ece, Slavisti~no dru{tvo Slovenije. Pi{ece, str. 35–49. Oroèn Adami~, M. 1982: Slovenski in srbohrva{ki jezik pri nas. Delo (22. 5.). Ljubljana, str. 16. Oroèn Adami~, M. 1997: Pregled slovenskih eksonimov. Elaborat. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana, 271 str. Oroèn Adami~, M. 1998a: Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta. Geografski obzornik 45-3. Zveza geografskih dru{tev Slovenije. Ljubljana, str. 28–30. Oroèn Adami~, M. 2001: Mednarodna delavnica o eksonimih »GeoNames 2001«, Berchtesgaden, Nem- ~ija, 1.–2. 10. 2001. Geografski vestnik 73-2. Zveza geografskih dru{tev Slovenije. Ljubljana, str. 82–83. Oroèn Adami~, M., Urbanc, M. 2005: Odzivi na Atlant in njegovo mesto v slovenski geografski literaturi. V: Atlant. Faksimilirana izdaja. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Zalòba ZRC SAZU. Ljubljana, str. 16–17. Oroèn, F. 1902: Zemljepisni atlas za ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom. Ed. Hölzel. Dunaj, 14 zemljevidov. Oroèn, F. 1909: Zemljepisni atlas za ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom. Ed. Hölzel. Dunaj. Perko, D. 2006: Koliko je oceanov. Geografski vestnik 78-2. Zveza geografskih dru{tev Slovenije. Ljubljana, str. 77–83. Poga~nik, A. 2002: Prevzemanje besed v sloven{~ini. Tipkopis. Predavanje v Dru{tvu slovenskih knji- èvnih prevajalcev (23. 10. 2002). Ljubljana, 17 str. Poga~nik, A. 2003: Prevzemanje besed v sloven{~ini. Jezik in slovstvo 48-6. Slavisti~no dru{tvo Slovenije. Ljubljana, str. 25–48. Poga~nik, A. 2005: O lastnih imenih. V: Veliki angle{ko-slovenski slovar Oxford. DZS. Ljubljana. Priro~ni atlas sveta. Uredila Barbara Zych; prevedli Ida Knez Ra~i~, Simona [u{ter{i~ in Uro{ Stepi- {nik. Zalòba Mladinska knjiga. Ljubljana, 2003, 192 str. Radivojevi}, T. 1937: Izvenevropski kontinenti za drugi razred me{~anskih {ol. Slovensko besedilo priredil P. Flerè. Zalòbe knjigarne Tome Jovanovi}a in Vuji}a Zeleni venac. Beograd, 96 str. Raukko, J. 2005: A Linguistic Classification of Exonyms: With a case study of the names of 100 European cities in eight European languages. Predstavljeno na posvetovanju o eksonimih v Ljubljani. Tipkopis. University of Helsinki. Helsinki, 30 str. Rutar, S., Oroèn, F. 1899: Zemljepisni atlas za ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom. Ed. Hölzel. Dunaj. Sauer, O. C. 1966: On the Background of Geography in the United States. Heidelberger Geographisc-he Arbeiten 15. Heidelberg, str. 59–71. Slovenija – pokrajine in ljudje. Uredila Drago Perko in Milan Oroèn Adami~. Zalòba Mladinska knjiga. Ljubljana, 735 str. Slovenski pravopis 1 – pravila. Tretja, pregledna izdaja. Uredil Joè Topori{i~. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. DZS. Ljubljana, 1994, 250 str. Slovenski pravopis. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in In{titut za slovenski jezik Frana Ramov- {a ZRC SAZU. Zalòba ZRC SAZU. Ljubljana, 2001, 1805 str. [abec, N. 2003: Raba angle{kih zemljepisnih imen v sloven{~ini. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika – Slovenska zemljepisna imena. Dru{tvo Pleter{nikova doma~ija Pi{ece, Slavisti~no dru{tvo Slovenije. Pi{ece, str. 97–103. [ehi}, Den., [ehi} Dem. 2004: Veliki druìnski atlas sveta. Modita. Kranj, 312 str. [ehi}, Den., [ehi} Dem. 2006a: Atlas Afrike. Uredila Denis [ehi} in Damir [ehi}. Glavni recenzent in strokovni sodelavec Franc Lovren~ak. Monde Neuf d. o. o. Ljubljana, 114 str. [ehi}, Den., [ehi} Dem. 2006b: Atlas Amerike, Avstralije in Oceanije. Uredila Denis [ehi} in Damir [ehi}. Glavni recenzent in strokovni sodelavec Franc Lovren~ak. Monde Neuf d. o. o. Ljubljana, 120 str. 214 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 [ehi}, Den., [ehi} Dem. 2006c: Atlas Azije. Uredila Denis [ehi} in Damir [ehi}. Glavni recenzent in strokovni sodelavec Franc Lovren~ak. Monde Neuf d. o. o. Ljubljana, 119 str. [ehi}, Den., [ehi} Dem. 2006d: Atlas Evrope. Uredila Denis [ehi} in Damir [ehi}. Glavni recenzent in strokovni sodelavec Franc Lovren~ak. Monde Neuf d. o. o. Ljubljana, 124 str. [ehi}, Den., [ehi} Dem. 2006e: Atlas Slovenije. Uredila Denis [ehi} in Damir [ehi}. Glavni recenzent in strokovni sodelavec Franc Lovren~ak. Monde Neuf d. o. o. Ljubljana, 123 str. [ehi}, Den., [ehi} Dem. 2006f: Atlas sveta. Uredila Denis [ehi} in Damir [ehi}. Glavni recenzent in strokovni sodelavec Franc Lovren~ak. Monde Neuf d. o. o. Ljubljana, 119 str. [ivic-Dular, A. 1988: K normiranju slovenskih zemljepisnih imen. XXIV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, str. 55–66. [ivic-Dular, A. 1989: Temeljna na~ela pri pisanju slovenskih zemljepisnih imen. Jezik in slovstvo 34/1–2. Slavisti~no dru{tvo Slovenije. Ljubljana, str. 3–14. [olski atlas. 8. izdaja. Uredil Zvonimir Duga~ki, slovensko izdajo uredil Valter Bohinec. U~ila. Zagreb, 1959, 51 str. Topori{i~, J. 1982: Ob pravopisni debati. Spoznanja in pripombe javne razprave o na~rtu pravil za novi Slovenski pravopis. Znanstveni in{titut Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana, str. 82–120. Urbanc, M. 2005: Matej Cigale (1819–1889). V: Atlant. Faksimilirana izdaja. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Zalòba ZRC SAZU. Ljubljana, str. 10–11. Vallières, A. 1992: The administrative framework of a central toponymic agency. V: Canadian Docu-ments for the United Nations Toponama Courses. Canadian Permanent Committee on Geographical Names. Ottawa, str. 46. Veliki atlas sveta. Istituto Geografico De Agostini in Mitchell Beazley. 2. izdaja. Prevod, priredba in ureditev slovenske izdaje Milan Oroèn Adami~, Drago Kladnik, Janko Moder in Drago Perko. DZS. Ljubljana, 1996, 390 str. Veliki atlas sveta. Istituto Geografico De Agostini. Prenovljena izdaja. Prevod in priredba Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. DZS. Ljubljana, 2005, 260 str. Veliki atlas sveta. Uredila Jakob Medved in Borut Ingoli~. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1972, 408 str. Veliki druìnski atlas sveta. Istituto Geografico De Agostini in Mitchell Beazley. Prevod, priredba in ureditev slovenske izdaje Milan Oroèn Adami~, Drago Kladnik in Janko Moder. DZS. Ljubljana, 1992, 392 str. Veliki splo{ni leksikon v osmih knjigah. Uredila Marija Javornik. DZS. Ljubljana, 1997–1998, 5005 str. Veliki {olski atlas. 13. izdaja. Uredil Zvonimr Duga~ki, slovensko izdajo uredil Valter Bohinec. U~ila. Zagreb, 1964, 59 str. Veliki {olski atlas. Uredili Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. U~ila. Trì~, 2003, 160 str. Visintin, L. 1941: Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole. Slovensko izdajo priredil Valter Bohinec s sodelovanjem Cirila Bernota, Franceta Planine in Romana Savnika. Istituto Geografico De Agostini. Novara, 56 str. zemljevidov. Visintin, L. 1942: Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole. 2. izdaja. Slovensko izdajo priredil Valter Bohinec s sodelovanjem Cirila Bernota, Franceta Planine in Romana Savnika. Istituto Geografico De Agostini. Novara, 56 str. zemljevidov. Vri{er, I. 1987: Uvod v geografijo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 458 str. 215 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 7 SEZNAM SLIK Slika 1: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. 30 Slika 2: V litografski tehniki izdelan zemljevid Afrike ima tako kot drugi veliko gostoto imen, vendar zaradi neraziskanosti v sredi{~i celine zija ogromna bela lisa z nekaj eksoti~nimi imeni, kakr{no je Njamnjam. 34–35 Slika 3: [tevilo vseh in podoma~enih zemljepisnih imen na posameznih zemljevidih Cigaletovega Atlanta. 36 Slika 4: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi imeni glede na njihov pomenski tip v Cigaletovem Atlantu. 37 Slika 5: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Cigaletovem Atlantu. 37 Slika 6: Izsek z zemljevida Italije v ~e{kem atlasu iz leta 1846. 39 Slika 7: Izsek z zemljevida Italije v Cigaletovem Atlantu iz leta 1874. 39 Slika 8: Zemljevid Azije iz Orònovega {olskega atlasa; na njem je sorazmerno malo imen. 41 Slika 9: Naravnogeografski zemljevid Avstro-Ogrske ima podoma~eno ve~ino pokrajinskih in precej vodnih imen, imena naselij pa so z izjemo obeh prestolnic zapisana le kraticami. 43 Slika 10: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Orònovem {olskem atlasu. 44 Slika 11: Na politi~nih zemljevidih so enojezi~no zapisana imena mest deloma v originalni deloma v poslovenjeni obliki (primerjaj na primer Dunaj in Budimpe{ta). 47 Slika 12: Bohincu je uspelo ime Benetke izklju~no v slovenski obliki zapisati samo povsem na robu zemljevida Karpatsko-podonavske in balkanske dràve. 48 Slika 13: Zaradi imperialisti~ne doktrine Italije sta zelo podrobno prikazana zemljevida tedanjih italijanskih kolonij Libije in Etiopije. 51 Slika 14: Ob podrobnem prikazu Alp je bilo Bohincu omogo~eno, da je podrobno razdelal slovenska imena njihovih glavnih gorskih skupin. 52 Slika 15: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v De Agostinijevem {olskem atlasu. 53 Slika 16: Zemljevid Severne Amerike v prvem slovenskem atlasu po 2. svetovni vojni. 55 Slika 17: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Bohin~evem {olskem atlasu. 58 Slika 18: Tudi na preglednih barvnih zemljevidih so pod vplivom nove doktrine UNGEGN-a podoma~ena le najbolj izpostavljena zemljepisna imena. 61 Slika 19: Regionalni zemljevidi so zaradi rabe izklju~no rjavosivih odtenkov neprivla~ni in tudi vsebinsko slab{e nazorni. 63 Slika 20: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Medvedovem atlasu. 66 Slika 21: Timesov Atlas sveta pomeni velik korak naprej v slovenski atlasni literaturi. 71 Slika 22: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Timesovem Atlasu sveta. 72 Slika 23: V Velikem druìnskem atlasu na zemljevidih celin prevladujejo podoma~ena zemljepisna imena; zelo podrobno je prikazan in poimenovan podmorski relief. 77 Slika 24: Na regionalnih zemljevidih je stopnja doma~enja tujih zemljepisnih imen bistveno manj{a. Podoma~ena imena so praviloma zapisana dvojezi~no, najprej v originalu in nato z manj{imi ~rkami v slovenskem jeziku. 78 Slika 25: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Velikem druìnskem atlasu sveta. 81 216 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Slika 26: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip na zgo{~enki Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta. 83 Slika 27: Na zemljevidih Geografskega atlasa za osnovno {olo so podoma~ena tuja zemljepisna imena zelo redka, kar glede na njegovo namembnost ni povsem razumljivo. 87 Slika 28: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu DZS. 88 Slika 29: V Atlasu sveta 2000 so pregledni zemljevidi delov celin prikazani v barvni tehniki; stopnja doma~enja zemljepisnih imen je razmeroma velika. 93 Slika 30: Na razmeroma monotonih regionalnih zemljevidih se prepletajo medsebojno tèko lo~ljivi zapisi izvirnih in podoma~enih zemljepisnih imen. 95 Slika 31: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Atlasu sveta 2000. 96 Slika 32: V Druìnskem atlasu sveta je na obmo~ju Antarktike podoma~ena ve~ina zemljepisnih imen. 101 Slika 33: Na podrobnih zemljevidih delov celin so dvojezi~no zapisana le naselbinska imena in imena rek; slovensko ime v oklepaju je praviloma pod originalnim. 103 Slika 34: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v atlasu Slovenske knjige. 105 Slika 35: Za Monde Neufov {olski atlas sta zna~ilna precej{nja nedoslednost pri zapisovanju zemljepisnih imen in veliko {tevilo napak, ki jih izurjenemu bralcu razkrije malo bolj poglobljen pregled. 109 Slika 36: [e nekaj primerov nedoslednosti in napa~ne rabe zemljepisnih imen iz Monde Neufovega Geografskega atlasa sveta za {ole; bralec naj jih poi{~e sam! 113 Slika 37: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Monde Neufovem {olskem atlasu. 114 Slika 38: V {olskem atlasu U~il so na naravnem zemljevidu Jùne Amerike zemljepisna imena redka. ^e zanje obstaja uveljavljena podoma~ena razli~ica, so poslovenjena. 117 Slika 39: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu U~il. 119 Slika 40: Tipi~en topografski zemljevid iz Priro~nega atlasa sveta. 123 Slika 41: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Priro~nem atlasu sveta. 126 Slika 42: Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je vsebinsko, kartografsko in toponimsko zelo kakovosten izdelek. 131 Slika 43: V {olskem atlasu Mladinske knjige so zelo podrobno prikazane Alpe; vse njihove glavne gorske skupine so zapisane v podoma~eni obliki. 133 Slika 44: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu Mladinske knjige. 135 Slika 45: Prikaz Pirenejskega polotoka, iztrgan iz zemljevida Sredozemlje, razkriva skrbno in sistemati~no ravnanje s podoma~enimi tujimi zemljepisnimi imeni, zna~ilno za celoten Veliki atlas sveta iz leta 2005. 139 Slika 46: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v DeAgostinijevem atlasu sveta. 142 Slika 47: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Velikem splo{nem leksikonu. 145 Slika 48: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni po celinah v Slovenskem pravopisu. *V{teta je Srednja Amerika. 146 Slika 49: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni po najbolj zastopanih dràvah v Slovenskem pravopisu. 147 217 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Slika 50: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni glede na njihov pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 149 Slika 51: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 149 Slika 52: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. 156 Slika 53: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. 157 Slika 54: Gostote zemljepisnih imen na kopnem, morju in celi Zemlji v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. 158 Slika 55: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu. 161 Slika 56: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Orònovem {olskem atlasu. 162 Slika 57: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v De Agostinijevem {olskem atlasu. 163 Slika 58: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Bohin~evem {olskem atlasu. 164 Slika 59: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Medvedovem atlasu. 165 Slika 60: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Timesovem atlasu. 166 Slika 61: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Velikem druìnskem atlasu sveta. 167 Slika 62: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Mojem prvem ~udovitem raziskovanju sveta. 168 Slika 63: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v {olskem atlasu DZS. 169 Slika 64: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Atlasu sveta 2000. 170 Slika 65: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v atlasu Slovenske knjige. 171 Slika 66: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Monde Neufovem {olskem atlasu. 172 Slika 67: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v {olskem atlasu U~il. 173 Slika 68: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Priro~nem atlasu sveta. 174 Slika 69: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v {olskem atlasu Mladinske knjige. 175 Slika 70: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v De Agostinijevem atlasu sveta. 176 Slika 71: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Velikem splo{nem leksikonu. 177 Slika 72: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Slovenskem pravopisu. 178 Slika 73: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu. 182 Slika 74: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Orònovem {olskem atlasu. 183 Slika 75: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v De Agostinijevem {olskem atlasu. 184 Slika 76: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Bohin~evem {olskem atlasu. 185 Slika 77: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Medvedovem atlasu. 186 Slika 78: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Timesovem atlasu. 187 Slika 79: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Velikem druìnskem atlasu sveta. 188 Slika 80: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Mojem prvem ~udovitem raziskovanju sveta. 189 Slika 81: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v {olskem atlasu DZS. 190 Slika 82: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Atlasu sveta 2000. 191 218 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Slika 83: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v atlasu Slovenske knjige. 192 Slika 84: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Monde Neufovem {olskem atlasu. 193 Slika 85: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v {olskem atlasu U~il. 194 Slika 86: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Priro~nem atlasu sveta. 195 Slika 87: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v {olskem atlasu Mladinske knjige. 196 Slika 88: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v De Agostinijevem atlasu sveta. 197 Slika 89: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Velikem splo{nem leksikonu. 198 Slika 90: Razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v Slovenskem pravopisu. 199 Slika 91: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen v izbranih atlasih sveta. 203 Slika 92: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen po celinah v izbranih atlasih sveta. 204 Slika 93: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen po oceanih v izbranih atlasih sveta. 204 Slika 94: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v izbranih atlasih sveta. 205 Slika 95: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Cigaletovem Atlantu. 206 Slika 96: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Medvedovem atlasu. 206 Slika 97: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Atlasu sveta 2000. 207 Slika 98: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v De Agostinijevem atlasu sveta. 207 219 Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 8 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Delovna poimenovanja preu~enih virov v naslovih slik (zemljevidov in grafikonov) ter v legendah grafikonov in opisih vsebine njihove osi x. 15 Preglednica 2: Gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v izbranih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu ({tevilo imen na milijon km2). 159 Preglednica 3: Gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen po oceanih v izbranih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu ({tevilo imen na milijon km2). 160 220 pred_zalist.qxd 4.1.2008 14:04 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove-11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf-13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj v Sloveniji. pred_zalist.qxd 4.1.2008 14:04 Page 2 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: gi@zrc-sazu.si 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmrèje: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Snèni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega podeèlja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove-11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf-13 Blà Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj v Sloveniji. geo14 OVITEK.qxd 4.1.2008 14:05 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 A GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 TLASIH SVET VENSKIH A SLOV A ZEMLJEPISNA IMENA TUJ PODOMA^ENA KLADNIK PODOMA^ENA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA DRAGO ISBN 978-961-254-026-5 V SLOVENSKIH 14 € ATLASIH SVETA 20 9 2 1 6 9 8 7 5 6 2 0 4 5 DRAGO KLADNIK