DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Gorica - Rlva Piazzutta 18 Cena; Posamezna štev. L. 15.— Naro6nlna: Mesečna L. 65.—
Poit. 6ek. rae. At. 0-18127
Leto II. - Štev. 16
Gorica - Trst, 16. aprila 1948
Izhaja vsak petefc
Moška beseda na pravem mestu
Gorica, 16. aprila.
Vo I i t v e v obe zbornici j rimskega parlamenta, v po* slansko zbornico in v senat, so pred nami. Prihodnjo ne* deljo in ponedeljek, 18. in 19. aprila, bodo italijanski volivci z glasovnicami polo* žili temelje bodočemu jav* nemu življenju, — dogaja* n ju in ustvarjanju — v It a; Hji.
Srdita v oliv na borba, ki j je zadnje mesece pretresala j državo, razburjala in raz* ■ paljala množice in dušila vse ostalo življenje, se za: ključuje. V olivna vihra je že prekoračila svoj vrhunec in se pomirjuje. Krčeviti na* pori, s katerimi so razne \ stranke skušale pridobiti l zaupanje volivcev, popušča* j jo. Danes se vršijo zadnji volivni shodi in se lepijo zadnji propagandni letaki, ki so vprav pustno ošemili vse naše ulice. To so že bor: be zadnjih straž. V smislu medstranskega sporazuma bodo o polnoči prenehali tu* di ti spopadi. Jutri, v sobo-io, je prepovedana vsaka javna volivna propaganda, je dan počitka. V razburljivem pričakovanju bodo stranke z mrzlično naglico delale predvolivno bilanco in se pripravljale na odi o? čilno borbo z — glasovni; cami.
Nedeljske volitve so zgodovinskega, usodnega po* mena ne Samo za Italijo, ampak za vso Evropo in tudi za mednarodni položaj, Naj bo komu ljubo ali ne, resnica je: na nedeljskih volitvah v Italiji je zainte: resirana vsa svetovna jav* nost, od njih izida je v ve* liki meri odvisno, ali bo komunizem preplavil vso Evropo in zasadil svoje pr a: pore v Sredozemlju in ob Atlantiku. Italija je radi svojevrstnih povojnih polU Učnih prilik in zmed posta* la me j dan, na katerem se trenutno odločuje borba med demokratičnim Zapa* dom in komunističnim Vzhodom.
Ob pričetku volivne bor? be so bili ital. nekomuni: stični krogi močno zaskrb: ljeni. Nasproti trdno orga* nizirani socialkomunistični fronti je stala kopica med seboj prerivajočih se strank in strančic. Češkoslovaška žaloigra je zdramila vso svetovno javnost in močno odjeknila tudi v Italiji. Quo vadiš, demokracija ? Vse politične skupine, tudi tiste,, katerim je demokratična miselnost samo figovo pero, so se zavedle: komu* nizem je.pred durmi. Od* rekle so se raznim šalobard* nim strankarskim načelom in se brez vsakega pismenega sporazuma znašle na enotni osnovi proti komuni* stičnemu valu. V teku voliv: ne borbe so se zato demot kratične vrste razveseljivo ojačile in je zmaga sodah komunistične fronte danes izključena.
1 udi mi demokratični Slovenci smo na svoffim ozemlju mnogo pripomogli, da je prišlo do preusmeritve duhov. Naše odločno navo= dilo, da noben zaveden Slo: venec ne sme voliti komu: nistične fronte, ki nam je s svojim nepoštenim pošto: panjem pripravila ne popis:
TRŽAŠKI PROBLEM
Tržaško vprašanje je ev* ropsko, še več, svetovno vprašanje, ker je od njego* ve rešitve odvisen v veliki meri svetovni mir. In taka vprašanja se ne dajo reše* vati, kakor bi kdo mislil, s par skupaj zbobnanimi pro« testnimi mitingi v kakem tržaškem predmestju, s kri* Čanjem ali z razbijanjem po mizi.
Slov. demokratska zveza za STO je zavzela že nešte* tokrat jasno in odločno svoje stališče v tej zadevi. To smo ponovili v uvodni* ku od 26. marca 1948 in ute* meljili s tehtnimi razlogi svojo zahtevo, da se mora ohraniti Svobodno tržaško ozeml je.
Danes gremo korak na* prej. Tržaško ozemlje in Primorska sploh je stična črta med slovanskim in ro« manskim svetom. Od Sv. Ivana devinskega do Trsta segajo Slovenci in njih po* sest vse tik do Jadranskega morja. Vsa Primorska s Tr* stom in Istro spada med na* jodnomešana ozemlja, zla* sti njen zapadni del, kjer so italijanska mesta ob obali obdana vse naokrog od Slo* vencev in Hrvatov, kateri tvorijo tudi v mestih večje ali manjše manjšine, in kar se posebej Trsta tiče, izna* ša ta manjšina četrtino pre* bivalstva. Poleg narodne mešanosti ozemlja pride na tehtnico njegova ozka go* spodarska povezanost med mesti in deželo. Zato je bilo to ozemlje nedeljivo iz narodnostnih in gospodar* skih vidikov. Na pariški konferenci so bili predlože* ni štiri načrti glede Primor* ske, sprejet je bil pa naj« slabši, ki je tvoril podlago za sporazum, iz katerega se je rodilo STO. S tem je bil Trst kot pomorski emporij svetovnega imena, na kate* rega teži vsa srednja Evro* pa, gospodarsko uklenjen in zadušen od ozkih državnih mej. S tem je bila varnost osebe in premoženja trža* škega prebivalstva znižana v teh burnih časih medna* rodnih konfliktov, sumini* čenj in nezaupanja na mi* nimum, s tem je bil tržaški gospodarski razvoj ogrožen v njegovih temeljih. Od tod mnenje zapadnih zavezni* kov, da je Tržaško svobod* no ozemlje kot tako življe* nja nezmožno in da je pri* poročljiva njegova priklju* čitev Italiji.
Ko stojimo pred tržaškim problemom, ne .moremo preko spoznanja, da je mo* goča dvojna 'rešitev. Ako bi prišlo do vojne, bo ona re: šila ta problem. Ako vojne
ne bo, se mora rešiti mirnim potom, z mednarodnim spo: razumom. Tej zadnji rešitvi hočemo posvetiti nekaj mi* sli.
Od 21 narodov na pariški konferenci je bilo 15 nacij prepričanih, da se Trst ne sme dati niti Italiji niti Ju* goslaviji. Ne samo, ker je šlo za narodno mešano o* zemlje, ampak tudi zato, ] ker bi bil s tem še bolj po* i tenciran vzrok sporov in! napetosti med obema drža* I vama in bi bil Trst tvoril jabolko prepira. Z druge:
t v Trstu, ker je bil ta okr* I njeni nacionalni argument tako ozek in šibek, da ni prišel v poštev, ne glede na nacionalni argument, ki ga je s svoje strani uveljavlja* la Jugoslavija in ki je do go* tove mere odtehtal moč ita* lijanske nacionalne ar«u* mentacije. Trst je bil skozi šest stoletij sestavni del Ev* rope in je prišel pod Italijo šele 1919, kjer je ostal do konca vojne 1945, komaj 25 let. Narodi srednje Evrope (bivše Avstrije) so Trstu pripomogli do njegove go*
PODLA PODTIKANJA „ PRIMORSKEGA DNEVNIKA“
Slov. demokratska zveza za STO v Trstu slovesno izjavlja pred vsem slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom, da je popolnoma zlagana in izmišljena trditev v »Primorskem Dnevniku" od 13. aprila 1948. štev. 870, po kateri naj bi bil major Mirko Bitenc in drugi obtoženci v procesu, ki se vrši pred sodiščem v Ljubljani, zaradi vohunske akcije v službi tuje vohunske organizacije v korist neke tuje države povezan s Slovensko demokratsko zvezo v Trstu. Naša zveza ni bila nikoli, nikdar in nikjer v nikakem _stiku, niti direktno niti indirektno, z Mirkom Bitencem ali z drugimi obtoženci ali njih sodelavci.
Trst, 14. aprila 1948.
ZA SLOV. DEMOKRATSKO ZVEZO«
PREDSEDNIK	TAJNlK
Dr. JOSIP AGNELETTO	Dr.	FRAN	VESEL
1111..................
strani so pritiskale na to, da
postane Trst samostojen pod okriljem Z.N., koristi vse srednje Evrope, ker je to edini naravni izhod sred* nje Evrope, vštevši tudi Bavarsko, na morje in v svet. Težnja srednjeevrop* skih držav na Trst je dej* stvo, s katerim se je v Pari* zu resno računalo, in iz te* ga dejstva se je rodila pra* vica srednje Evrope, da po* stane Trst mednarodni, em* pori j. Tem razlogom na* sproti je bilo zaman postav* ljati italijansko stališče o % večini italranskega življa
spodarske močf, zgradili njegovo pristanišče, njego* vo trgovsko morparico, nje* gova moderna skladišča, na« prave in valolome. In tem narodom ni mogoče odre* kati pravice, da se čuje tudi njih glas pri reševanju tr« žaškega vprašanja. Vsi ti narodi so proti temu, da se Trst zopet izroči Italiji.
Nas -ne zanima, kakšni razlogi so vodili zapadne zaveznike, da so komaj šest mesecev potem, ko so 15. septembra 1947 položili v Parizu listine o mirovni po* godbi z Italijo in udejstvit*
vi Tržaškega svobodnega i ozemlja kot samostojne dr*
| žavne tvorbe, predlagali vr*
' nitev Trsta Italiji. Ali pri*
! biti moramo, da je ta korak i v očitem nasprotstvu z vse*
! mi razlogi, ki so zahtevali i ustvaritev STO, v nasprot* i stvu s pomirjenjem med Italijani in Jugoslovani, v nasprotstvu s svetovnim ; mirom in s težnjami vseh narodov srednje Evrope, da ; ne govorimo o drugih naro* S dih sveta, ki ne odobravajo | tega koraka.
Kaj sedaj?
! Trsta ni mogoče izročiti : Italiji. Proti temu so vsi i gornji argumenti.-Ttalija pa tudi Trsta ne potrebuje, sa* | mo iz sentimentalnih in | prestižnih nagibov želi, da ! pride Trst zopet pod njeno | suvereniteto. Ravno tako I ne bo Trst izročen Jugosla* | vij i. Zato mora Trst postati j edinole samostojna, res sa: | mostojna državica pod za* ščito Združenih narodov in pod varstvom mednarodnih čet.	✓
V to svrho je pa potreb* na revizija tržaških mej. Revizija bi se morala izvr* šiti na breme sosednih dr* žav Jugoslavije in Italije; obe bi morale odstopiti Tr* žaškemu svobod, ozemlju del bivše Julijske krajine od Pule do Trbiža, z Gorico vred, tako da bi tekla že* leznica med Trstom in Av* strijo po lastnem tržaškem ozemlju. Ali bo to mogoče doseči?
Dokler ne pride do ev* ropskih združenih držav, mora Trst ostati samosto* jen. In v interesu sosednih držav je, da doprinese vsa* ka malo teritorialno žrtev za to samostojnost, kjer bi obe narodnosti, italijanska in slovenska oziroma hr* vatska ohranili svojo popol* no nacionalno bitnost in vse pravice svobodnega na« roda.
Hrupna polemika se vleče že več dni po tržaških listih med polk. Fonda * Saviom na eni strani ter Primor* skimi dnevnikom in Štoko na drugi. Hoteli bi »določi* ti«, kdo je osvobodil Trst ob koncu vojne. Problem je bil že rešen in samo zaslep* ljujoči šovinizem ga je zo* pet spravil na površje. Po* glejmo mi zadevo malo bližje:
Jugoslovanska armada ali Guardia civica ?
Z italijanske strani se skuša postaviti polemiko na čisto krive predpostavke, češ, komu so se Nem,ci predali, Novo * Zeland* cem ali Jugoslovanom. Ni važno, komu so se Nemci predali, ampak važno je, kdo je Nemce iz mesta po: tisnil v par utrjenih pošlo: pij, kdo je s tem prvi postal gospodar mesta, kdo je v
no gorje, je našlo odziv. Ljudje so se otresli strahu, pod katerim so prej trpeli in so bili zato vsi predvo* livni nastopi komunističnih frontašev po naših vaseh zelo klaverni, žalostni. Slovensko : italijanska komu: nistična bratovščina in nje: no sopotniško spremstvo sta zgubili na udarnosti in moči, sta v razsulu.
Poleg tega uspeha mora: mo z zadovoljstvom beležti tudi izjavo, ki 'jo je podal na velikem zborovanju de:
mokristjanov v nedeljo 11. t. m. v Gorici strankin ge* neralni tajnik dr. Piccioni, ki ga je predsednik zboro> vanja predstavil kot De Gasperijevega namestnika. Dr. Piccioni je slovesno za: gotovil: »Mirovna pogodba, naša ustava in krščanska načela, ki jih stranka zasto« pa, nam narekujejo, da bo* mo zagotovili slovenski na* rodni manjšini vse pravice, ki ji pritičejo.« V razgovo* ru, ki so ga naši odposlanci po zborovanju imeli z dr.
Piccioni jem, je slednji zgornjo izjavo potrdil in še dodal: »Ministrski predsed* nik je prejel poslanico, ki ste mu jo pred kratkim po* slali. Stranka bo vaše zahte* ve podprla.«
Uverjeni smo, da bo vplivni italijanski parla: mentarec držal besedo, ki nam jo je slovesno dal, slo: venski volivci bodo pa mot zato dokončali boj, za ka« terega so se odločili ter do: prinesli svoj delež k zmagi demokracije.
mestu in okolici prvi zasedel in obvladal ključne pošto: janke. Nesporno je, da so bile edine organizirane čete, ki so šle kot enota v boj proti Nemcem dne L 5. 45 v Trstu, odredi IV. jugoslo* vanske armade in pa lokal* no organizirane partizanske edinice tedanje OF.
Da so Italijani imeli naj* boljši namen tudi sami ne* kaj napraviti, je verjetno, a zgodovina golih namenov ne more upoštevati. Itali* janski načrt je bil vreči pravočasno »Guardio Givi* ko« v hrbet Nemcem ih s tem oprati to formacijo ma« deža kolaboracije. Bila je to namreč — kot vsi Tržačani dobro vedo •— oborožena forrmacija, ki so jo Nemci oborožili in ki je stala pod njihovim vrhovnim vod* stvom. Iz tega nedvomno izhaja njen kolaboracijoni* stični značaj, in tega znača« ja ji ni mogoče odreči tudi če bi »bila ona v zadnjem trenutku res skočila kom* paktno Nemcem v hrbet«.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Od srede
do srede-
8. APRILA : Sovjetska zveza je dala jasno razumeti, da se bo z' vetom uprla sprejemu H ali je med Združene narode, če bi zahodne velesile nasprotovale sprejemu Bolgarije, Madžarske, Finske in Romunije. — Amerika in Anglija sta poslali Titu noto, ki protestira proti agresivnemu delovanju ti: tovskega vojaštva in policije na meji Svobodnega tržaškega ozenu Ija. — V Berlinu kot v Avstriji nadaljujejo sovjeti s svojim izzi* vajočim zbadanjem in nagajai njem, vendar naletijo povsod na oster odpor pri Američanih in Angležih. —- Na Madžarskem so komunisti spet odkrili nove »fašistične« organizacije. Aretirali so 25 oseb, ki so si upale javno kris tizirati komunistične metode. — Na mednarodni konferenci v kolumbijski prestolnici Bogat A, ki se je udeležuje tudi ameriški zunanji minister Marshall, preučuje; jo možnost ustanovitve .medna: rodnega organa za zaščito ustanov demokratičnega sveta v obliki nekake »pro/ikominforme«, kar spreminja na nekdanjo »antikomintec no«:
9. APRILA : Ameriški admiral Nimitz je izjavil, da sovjeti z vso naglico gradijo veliko b rodov je podmornic, pri čemer jim poma--gajo nemški strokovnjaki. A meri: ški minister za letalstvo Symington pa zahteva povečanje bojnega le: tal st v a na 70 bojnih skupin, za kar bosta potrebni 2 milijardi in pol dolarjev. — Ameriški poslanski zbornici so predložili nov osnutek zakona za takojšnji sprejem 200 tisoč beguncev v U. S. A. — Bri* tanski katoliški škofje so objavili proglas, ki med drugim pravi, da noben katoličan ne more biti obenem tudi komunist in nobeden komunist ne more biti pravi kato> ličan. — Potniki na letalu, ki vrši redno službo med Prago in Brati: stavo, so zaprli pilota v stranišče in privedli letalo varno v Monako--vo na ameriško zasedbeno pod--ročje. Češkoslovaški listi o tem sploh ne smejo poročati. — Avstralski zunanji minister dr. F.vatt je dejal, da predlog zahodnih sil, naj bi vrnili Trst Italiji, ni ravno najbolj moder način za ureditev tržaškega vprašanja. — Na Češko? slovaškem bodo morale vse strani ke pri volitvah predložiti enotno listo, ki jo bodo nadzirali seveda komunisti. — Američani bodo predložili načrt, ki predvideva ustanovitev enotne vlade za za* hodno Nemčijo, že tekom enega leta. — Angleška letalonosilka »Triumph« bo v kratkem obiskala Trst. — V Ljubljani bo pričel proces proti skupini zavednih no: rodnjakov, ki jih dolže prottko* munističnega delovanja in zveze z rojaki v tujini. '— Komunisti v vedno večji meri hujskajo Žide v Palestini proti Britancem. Angle--ška reakcija na ponovne napade Židov, ki streljajo iz zasede na britanske vojake, je se\’eda vedno ostrejši antisemitizem. — Samo v letu 1947. je pribežalo iz sovjet* skega področja na britansko xa> sedbeno področje v Nemčiji nad 3 in pol milijona beguncev. — V Avstriji so aretirali sovjetskega agenta Bileka, ki so ga sovjetske oblasti postavile na mesto držav* nega komisarja za tovarne z usnjem, zaradi poneverbe enega milijona funtov šterlingov ali pri> bližno ene milijarde in pol lir. — Na Švedskem so izključili komu< nistične poslance iz vSeh odborov, ki preučujejo zadeve v zvezi z dr* žavno varnostjo. — Znani italijan= ski politik Ferruccio Parri je z s\'ojimi somišljeniki izstopil iz partizanske zveze, ki jo nadzirajo kommsti.
ŠIRITE „ DEMOKRACIJO “*
Od srede ________________do srede__________
10.	APRILA : Španci in Argen* tinci so podpisali trgovinski spos razum, po katerem bo dobila špas ni ja eno milijardo 400 milijonov pezosov posojila. — Zahodne ves lesile so predložile Sovjetski zvezi, naj bi v maju skupno sklicali konferenco, kjer naj bi preučili vpras sanje vrnitve Trsta Italiji. — Bivši češkoslovaški načelnik generalnega štaba, general Bosisklenovski je zbežal iz domovine. — V Kolumbiji, kjer se trenotno vrši medame* riške konferenca, ki ji prisostvuje tudi ameriški zunanji minister Marshall, je izbruhnila revolucija, ki so jo zanetili komunisti z nas menom, da onemogočijo spora* zum med južnoameriškimi državami in U. S .A. — V Jugoslaviji so ukinili ves notranji zračni pr o* met. Baje hoče Tito nakopičiti čim več bencinskih rezerv za vsak slučaj. — Na Češkoslovaškem izs vajajo komunisti breobzirno »čist: ko« vseh državnih nameščencev, ki kakor koli kritizirajo komunis stične metode. Češkoslovaška so cialistična stranka se bo verjetno v kratkem in na ukaz od zgoraj morala združiti s komunistično partijo. — V Pragi so aretirali 30 članov policije. V inozemstvu pa pridno odstopajo še nadaljnji češkoslovaški diplomati.
1!. APRILA : Preiskovalna kos misija Združenih narodov za Bab kan je zbrala in objavila že dovolj materiala, ki dokazuje, da pošilja jo severni sosedje Grčije pomoč grškim komunističnim tolpam. — Angleško, ameriško in Švicarko časopisje še vedno obširno komen= tira sklenitev fin s k o> sovjetske po* godbe. Skoro vsi listi so mnenja, da so sovjetske obveze in obljube zelo nesigurna stvar, ker so komu* nisti še povsod, kjer jim je to šlo v račun, snedli besedo. — Sovjet= ska zveza je na seji Varnostnega sveta že v tretjič izrabila svojo pravico 'veta v to, da je glasovala proti sprejemu Italije med Zdru* žene narode. — Britanska poročiš la pravijo, da sovjeti dobavljajo na skrivaj orožje Arabcem, istos časno pa vežbajo v Moskvi skuš pine židovskih teroristov, ki jih nato vtihotapijo v Palestino in nas ščuvajo tako proti Arabcem kot proti Angležem. — Vstaja v Kos lumbiji, ki so jo sprožili komunis iti, je končana. Sestavili so novo koalicijsko vlado in vzpostavili red. — V Mariboru so zaključili razpravo proti skupini skrivačev, ki so tihotapili begunce preko j us goslovanskosavMrijske meje. Dva obtoženca so obsodili na smrt, druge pa na 15 — do 20 letno ječo. — Avstrijski zunanji minister Gruber je v svojem govoru izjas vil, da bi pomenil mir kot si ga žele komunisti— mir na pokopas lišču.
12.	APRILA :	Italijanski mi ni s
sirski predsednik De Gasperi je obtožil komunistično partijo, da skuša ustanoviti tajno milico, ki f\i v odločilnem trenutku dobila potrebno pomoč in ojačeaja iz tu* jine. — Francija se ne protivi več ustanovitvi osrednje nemške vta* de za zahodna zasedbena področ* ja, zahteva le podelitev široke avtonomije posameznim nemškim ■deželam. — Takoj po klavernem propadu revolucije, ki so jo spro> žili komunisti, je nova kolumbijs ska vlada objavila preko radia dva sklepa: prvi poroča o preki s nitvi doplomatskih odnošajev s Sovjetsko zvezo, drugi pa pravi, da se bo medameriška konferenca nadaljevala v kolumbijski pred» stolici Bogota. ■— Izidi volitev v Alžiru kažejo, da bo nova alžirska zbornica sestavljena po večini iz francoskih in muslimanskih po* slancev — desničarjev, ki so nas klon jeni zvezi s Francijo. — Od* bor ameriških znanstvenikov za atomsko silo je priporočil činu prejšnjo ustanovitev svetovne vlas de. — V Franciji so 'Številne naj* uglednejše osebnosti ustanovile odbor, ki bo skl/šal izposlovati osvoboditev maršala Petaina. — Iz Italije prihajajo nova poročila •o ogromnih količinah orožja, ki so jih v zadnjem Času odkrili kas rabinerji po komunističnih skriva* Jiščih.!— Na Madžarskem so mo*
bilizirali nadaljnje 3 letnike, kar je, v ostrem nasprotstvu z določili mirovne pogodbe. — Položaj na Dunaju se je izredno zaostril. Sovjeti so javili, da bodo začeli pregledovati osebne listine vseh zavezniških vojakov, ki potujejo na Dunaj. Na la ukrep so že ods govorili Britanci, ki so izdali svos jim vojakom povelje, naj se ne ozirajo na sovjetske zahteve in predpise. — Ameriške družine v Berlinu so začele voziti svojo prtljago na z.ahod in v il. S. A. — Med revolucijo v Kolumbiji so vladne čete ubile 13 tujih komus nističnih agitatorjev, med njimi 2 sovjetska tajna agenta. Poročila pravijo, da se bo vsa Južna Ames vika dvignila proti komunizmu. —
13. APRILA : Ameriški zunanji minister Marshall je izjavil, da so dogodki ob priliki revolucije v Kolumbiji tesno povezani s komus nističnim delovanjem v drugih drs žavah, n. pr. s stavkami v Italiji in Franciji. — Ameriški vojaški st ros kovnjaki so ponovno energično zahtevali uvedbo splošne vojaške dolžnosti v U. S. A. — Titova vlas da je izročila poslanikoma Zdrus Ženih držav in Anglije noto, ki obtožuje Angloameričane, da nas meravajo podaljšati sedanji napeti položaj v Trstu z namenom, da bi zasedba čimdalje trajala. — Ob priliki revolucije v Kolumbiji so komunisti posebno divjali proti katoličanom. Skoro vse cerkve v prestolnici so porušili ali hudo po* škodovali. — Tri skupine letečih trdnjav so odletele iz Amerike proti Nemčiji. Uradno poročilo pravi, da gre le za vežbalni polet. Zanimivo pa je, da bodo leteče trdnjave preletele v polni formas ciji Pariz in po drugih poročilih tudi Hali jo na sam dan italijanskih volitev. — V Italiji so razkrili široko razpredeno komunistično zaroto, ki predvideva državni udar še pred 8. majem, t. j. pred prvim zasedanjem obeh zbornic novega parlamenta, ki bo izšel iz volitev. — V okolico Berlina so sovjeti te dni pripeljali sveže čete, ki sestoje po večini iz Mongolov. — Sovjetska zveza je zavrnila predlog zahodnih velesil, naj bi ponovno preučili italijansko mis rovno pogodbo za vrnitev Trsta Italiji, — Ameriški predsednik T rit s man je zagotovil bivšemu poljskes mu ministrskemu predsedniku Mikolajčiku, da ne bo nikdar po* Z/abil usode poljskega naroda, ki hrepeni po svobodi. — V Sofiji so pričeli razpravo proti skupini so* delavcev pokojnega bolgarskega kmetskega voditelja Petkova, ki ga je umorilo komunistično sos dišče.
14. APRILA : Ameriški minister za letalstvo Symington je izjavil, da sovjeti proizvajajo trenutno 12 krat več bojnih letal kot U. S. A. Zahteval je radikalno zvišanje kreditov za ameriško letalstvo, ker je postalo očitno, da se Sovjetska zveza pripravlja s vso naglico na vojno. — Na sestanku 4 zavezni* ških poveljnikov v Berlinu, ki je trajal 11 ur, so se prisotni sporas zumeli v eni sami točki, in sicer, da prekinejo sejo in gredo h ko* silu. — Turčija je začela izganjati sumljive in nezaželjene levičarske tujce. — Češkoslovaški komunisti so sklenili poslati italijanskim to* varišem 6 vagonov papirja v pro* pagandne in agitacijske svrhe. —* Rimski časopisi komentirajo sov* jetsko odklonitev za pogajanja glede vrnitve Trsta Italiji in pra* vi jo, da je sedaj jasno, da je Kres melj izgubil vsako upanje, da bi komunisti zmagali pri italijanskih volitvah. — V nedeljoj!8, t. m. bo v Marseillu velik javen shod' De Gaullovega gibanja. Komunisti se mrzlično pripravljajo za izzivanje neredov. — Grške vladne Čete so začele z ostro ofenzivno delavno* st jo proti komunističnim tolpam. Iz predelov pri Drami poročajo o prvih pomembnih uspehih. — Nor* veška se je začela s vso naglico oboroževati z letali na reakcijski pogon. — Vseameriška konferenca v Bogota je obnovila zasedanja. — Vsi ameriški komunisti se bodo morali prijaviti pri pravosodnem ministrstvu. — Ameriški senat bo predvidoma prihodnji teden začel razpravljati o zakonu za vselitev 100 — 200 tisoč beguncev v U.S.A.
Kdo je osvc
(Nadaljevanje
S tem ne bi bila dokazala svojega protinemškega zna* čaja. Tudi podgana zapu* šča potapljajočo se ladjo... Poleg tega pa ona sploh ni skočila kompaktno Nem--cem v hrbet, ampak se je enostavno raztepla z ne; znatnimi izjemami.
Iz vojaškega stališča je absolutno brez pomena, ko* mu so se predale že prema* gane nemške okupatorske čete. Vso okolico Trsta (od predmestij pa do Postojne in naprej) so držale edinice jugoslovanske armade, od* nosno partizanske čete, ta* ko, da se Nemcem ni bilo mogoče svobodno kretati izven Trsta. S tem so Jugo* slovani že od 1. 1943. prak* tično držali Trst v šahu, ter je bilo tržaško mesto že tri leta oblegano od Jugoslova* nov in oddelkov OF. To so dejstva, ki se ne dajo uta* jiti.
Kdo je’sodeiovaI z Nemci?
Kdor govori o osvobodit* vi Trsta s strani Italijanov in o njih zaslugah, za borbo proti Nemcem, ne more za* nikati dejstva, da so eksi* stirale v Trstu razen »Guar* die Civike« druge italijan* ske kolaboracijonistične fa* šistične formacije kot »Bri* gate Nere« in X. Mas, ki so bile sestavljene skoro iz* ključno od Tržačanov, ki so se do zadnjega borili ravno proti jugoslovanskim partizanom. Ali so morda tudi te formacije postale nekolaboracijonistične, ker je morda kak poedinec sma* tral za trenutno oportuno izstreliti par metkov proti dotedanjim »kameradom«? Ali so tudi ti Italijani do* prinesli svoj delež k »osvo* boditvi« Trsta? Nešteto o*
POLITIČNI
Veto
Sovjetska zveza je ute* meljila svoj veto proti prošnji Italije za sprejem, v Združene narode z »eno* stavno« željo, da bi izsilila sprejem sovjetskih sateli* tov Albanije, Bolgarije, Madžarske in Romunije. Z drugimi besedami se to pravi: Čeprav si velika ve* čina želi, da bi bila Italija sprejeta med Združene na* rode in čeprav so sovjeti sami priznali, da je Italija zrela za Združene narode, mora vendar Italija čakati na sprejem tako dolgo, do* kler se bo to Gromiku lju* bilo in dokler bo želel z Ita* lij o barantati, da bi izsilil sprejem sovjetskih sateli* tov.Te satelitske države pa so* se seveda same onespo* šobile za Združene narode s svojim političnim teroriz* mom, z zatrtjem demokra* cije, s kršitvijo osnovnih načel listine Združenih na* rodov itd. Od enajstih čla* nic Varnostnega sveta se je prav iz tega razloga devet članic uprlo sprejemu teh držav v Združene narode. T6 pa Kremlja ni odvrnilo od njegovih namenov. Obo* rožen z vetom hoče na vsak način kaznovati Italijo brez ozira na kaka načela ali vo* ljo večine. V zvezi s tem na* staja vprašanje, kaj naj ve* čina Varnostnega sveta v tem primeru stori. Ne gre namreč samo za Italijo. Ve* čina članov je namreč pod* prla tudi prošnje Irske, Por* tugalske, Transjordanije in Avstrije. Sovjetski veto je tudi tem državam zaprl vra* ta za vstop med Združene
\l Trst ?
s prve strani).
čividcev lahko potrdi, ka* ko so še 1. maja 1945 nemo* teno švigali kamijoni polni nemških vojakov mimo »Portici di Chiozza«, ki jih je že »držala« »Guardia Ci= vica« pod komando *CLN, ko niso še bili jugoslovan* ski vojaki in partizani OF zasedli celega mesta, ker so imeli posla okoli gnezd bo* rečih se Nemcev? Kje je bila tu ta »lotta contro l’oc* cupatore straniero«?
Zasmehovanje ni argu* ment polemike. Jugoslovan* ski vojak je prišel v Trst raztrgan, izmučen, ves za* prašen in brez razkošnih vozil. Vleči je moral sam topove, ker ni bilo vprege. A prišel je kot junak, kot borec, ki je leta in leta trpel in krvavel v stalnih borbah za svobodo proti nacifaši* stom, medtem, ko so drugi v najboljšem slučaju samo pasivno čakali, da jih pri* dejo reševat zavezniki. Za* to, ko se govori o jugoslo* vanskih borcih, klobuk z glave, gospodje, ker so to bili junaki, čijih ime pride v zgodovino vkljub zasme* hovanju plitvih in neobjek* tivnih ljudi.
Gorje prihaja od komunizma
Ako so potem v 42. dneh okupacije politkomisarji ter razni komunistični mo* gotci pričeli uvajati v Trstu komunizem in njegove me* tode, zato ni odgovoren ju* g oslov anski vojak, ki je me* sto osvobodil, niso odgovor* ni partizani, ki so sami po* stali žrtev komunizma, niso odgovorni Jugoslovani. Ako bi bili zasedli Trst italijan* ski vojaki pod komunistično komando bi se bile doga* jale v Trstu še hujše stvari. Zato je čas, da se že enkrat
OBZORNIK
narode. Ameriški delegat pri Združenih narodih Warren Austin je predlo* žil, naj bi Glavna skupščina izrekla svoje mnenje o prošnjah, katere je sprejela večina, a jih je odklonila Sovjetska zveza. To je sicer boljše kot nič, ni pa nikaka rešitev. To je le eno izmed manjših vprašanj, ki čakajo na rešitev. Med dolgo vrsto nerešenih vprašanj, naj o* menimo samo nesrečno vprašanje nadzorstva nad atomsko silo. Kako bo mo* goče rešiti vsa ta vprašanja brez razbitja Združenih na^ rodov in brez nevarnosti nove vojne? Na to je v prvi vrsti dolžna odgovoriti Sov* jetska zveza.
*
Obvezna vojaška služba v Ameriki
Vrhovni vojaški, šefi Združenih držav so pred obema odboroma za oboro* žene sile obeh zbornic potr* dili znova svoje trdno pre* pričanje, da je brezpogoj* no treba uvesti obvezno vo* jaško izvežbanje.
Obrambni minister For* restal je podal svojo izjavo pred zborničnim odborom za oborožene sile. Izjavil je: »Domneva o vojni, ki bi se vodila po radiu, je iluzija. Ogromna mehanična celota totalne vojne sloni še vedno na človeškem materialu, ne na masah, temveč na tisoče* rih specializiranih oddel* kih.«
K temu je pripomnil, da bi moralo biti možno v bolj miroljubnem svetu, ko bo* do že enkrat zadovoljene takojšnje vojaške potrebe
preneha dolžiti jugoslovan* ske narode za to, kar se je tu zgodilo v teh 42. dneh. Naj se raje išče krivca tam, kjer je, t. j. v komunizmu. Zakaj ne govorite, dragi so* sedje, o vaših tri sto tisoč žrtvah, ki so jih pobili ob koncu vojne »vaši« italo * komunisti v severni Italiji? Ako bi bili prišli v Trst ita* lij anski vojaki pod komuni* stičnimi komandanti, bi bili verjetno poklali, če sodimo po tem številu, več ljudi, kot so jih jugoslov. komu* nisti odpeljali. Zato je gro* ba krivica, valiti na sloven* ski narod odgovornost za dejanja komunistov. Imamo posla z internacionalisti, s sistemom, ki bodisi v Trstu, v Ljubljani ali v Milanu, v Madridu ali v Atenah, v Pragi ali v Parizu postopa po istih metodah.
Mislimo, da bi lahko pri* čakovali od naših sosedov tudi v polemikah malo več objektivnosti pri presoji vprašanja, kdo je Trst o* svobodil od Nemcev. De* jansko in strategično so slovenski partizani, kot for* macije OF že leta držali Trst pod kontrolo in dejan* skimi obleganjem, 1. maja 1945 je pa zasedla Trst ju* goslovanska vojska, ki je zlomila v mestu nemško oblast in prisilila Nemce, da so se zatekli v par utrjenih poslopij. S tem je bil Trst po vseh strate* ških pravilih izvojevan in osvobojen in Nemci pora* ženi in premagani. Da so se oni iz svojih obkoljenih bunkerjev raje predali 2. in 3. maja Novozelandcem kot 1. mlaja Jugoslovanom, spa* da že v fazo likvidacije po* raženega sovražnika, ne pa v fazo bojev, zmage in osvo* boditve. Tako stoje stvari in taka so dejstva, go* spodje.	B.	A.
Združenih držav in ko bo že dobro posloval dolgoroč* ni vojaški program, znižati ali pa celo odstraniti pred* lagane ukrepe, vendar pa je pripomnil: »Kakor pa jaz predvidevanii, ne bomo niti v naši generaciji, niti v pri* hodnji mogli shajati brez močne vojaške sile, ki bo podpirala našo diploma* cijo.«
»Program, ki ga zahteva* mo danes — je podčrtal Forrestal — ni v nasprotju z Združenimi narodi, kate* rih smo člani. Ravno na* sprotno, sila, ki jo zahteva* mo za Združene države, je potrebni minimum, da lah* ko prevzamemo popolnoma težo odgovornosti v družini narodov, ki želijo mir. Želi* mo neizpodbitno pojasniti, da podpira politiko Zdru* Ženih držav pripravljena in odločna vojaška sila.«
*
Zlato se vrača
Ameriško zunanje mini* strstvo je objavilo, da bo tristranska komisija za vr* nitev zlatega denarja vrnila Italiji 31 milijonov dolarjev v zlatu, ki so ga zaplenili na* cisti. V tej komisiji so za* stopane Združene države, Velika Britanija in Franci* ja. Komisija zaseda v. Bru* siju, kjer razpravlja o zah* tevah 11 držav.
\ Komisija je Italiji odka* zala že v oktobru 4 milijone dolarjev in tudi sedanji do* datni zinesek 31 milijonov dolarjev še ne predstavlja celotne zahteve Italije.
Iz prejšnjih nakazil je dobila Belgija 100 milijonov dolarjev, Nizozemska 39 milijonov, Avstrija 29 mili* jonov in Luksemburg 2 mi* lij ona 200 tisoč dolarjev.
Berlin in zahod
V zvezi s političnim polo* žajem v Berlinu piše »Ti* mies«: Ni zgolj naključje, da se je maršal Sokolovski umaknil iz zavezniškega nadzorstvenega sveta v Bep* linu prav zdaj, ko se zahod* ni zavezniki pripravljajo na združitev treh področij v bolj povezano celoto, kate* ra bo dobila osrednjo vlado z obširno izvršno oblastjo. Sovjeti, ki ne morejo pre* prečiti združitve treh za* hodnih področij, ki so jo povzročili prav oni s svojo trmasto politiko, se zdaj trudijo, da bi naprtili vsaj v očeh Nemcev vso odgo* vornost za razbitje Nemči* je na zahodne države. Pri tej igri imajo sovjeti v ro* kah močno karto, ki je za* hodne države nimajo. Sov* jeti imajo namreč opravka z enim samim področjem. To področje ima že osred* njo upravo, ki jo je mogo* če hitro dvigniti na položaj »vsenemške vlade«. Tri za* hodna področja pa-je treba šele združiti. Ta naloga je za zahodne države zelo koč* ljiva. One morajo nadalje* vati z delom za združitev svojih področij in za posta* vitev osrednje vlade. Isto* časno pa ne smejo storiti ničesar, kar bi sovjeti lahko izkoriščali v propagandi proti zahodnim državam, češ, da so one odgovorne za razkosanje Nemčije. Zato je general Robertson prej* šnji teden v govoru v Land* tagu za severno Porenje in Westfalijo tako skrbno na* glasil, da bi osrednja upra* va v Frankfurtu nudila te* melj za morebitno dosego vsenemške enotnosti. Želja po nemški edinosti je danes med Nemci silno močna in omjogočiti je treba, da bo prišla v zahodnih področ« jih popolnoma do izraza. Frankfurtska upfava bi bi* la usodno oslabljena, če bi imela videz, da je zgolj par* lament zahodnega dela Nemčije. Ko zahodne drža* ve' pripravi j a j o reorganiza* cijo, ki bo omogočila sode* lovanje združene zahodne Nemčije z drugimi država* mi pri evropskem obnovit* venem načrtu, pa po drugi strani ne opustijo nobene priložnosti, da ne bi izrazile svojega končnega namena, to je združitve vseh nem* ških področij.
V zvezi s tem je nujno potrebno, da zahodne drža* ve ostanejo v Berlinu. Nji* hova želja je, da bi nadzor* stveni svet v Berlinu nada* ljeval s svojim delom. Prav tako hočejo biti soodgovor* ne za upravo Berlina, ker vedo, da je njihova prisot* nost v Berlinu potrebna za dosego enotne Nemčije, e* notna Nemčija pa je bistve* na za evropski mir.
*
Komunisti povsod enaki
Norveški ministrski pred* sednik Einar Gerhardsen je izjavil, da bi se norveški komiunisti brez dvoma po* služili prav takih metod, ka* kor njihovi tovariši na Če* škoslovaškem, — če bi se le čutili dovolj močne. Sklepa« ti s komunisti dogovore v današnjih časih, bi pomenilo usodno zablodo in navaja* nje vode na komunistični mlin. — je zaključil Ge* rhardsen.
*
Skrito orožje
Poročajo iz Rima, da so karabinerji za časa pre« iskav, ki so jih izvršili v I. tromesečju letošnjega leta, zbrali naslednje orožje: 29 možnarjev, 479 strojnic in strojnih pušk, 4508 pušk, 1637 samokresov, 6916 roč* nih bomb in 1 milijon 506 tisoč 780 nabojev.
Aktivisti so pretresali
V nedeljo so se v Trstu sešli aktivisti OF. Po bese* dah Branka Babiča naj bi 'imel ta sestanek namen pretresti politični položaj v zvezi z zadnjim predlogom ZDA, Anglije in Francije glede priključitve Trsta k Italiji. »Političnega pretre* sa« pa je bilo po stari na« vadi kaj malo. Glavnemu govorniku gospodu Babiču je namreč v kratkem času zmanjkalo tistega, kar so mu naročili povedati; lotil se je zato področja, ki mu bolj leži. Področja namreč, na katerem stvarno pretresanje ter res politično teht* ne zaključke nadomeste krepki in umazani izrazi. Tu je gospod Babič doma kot le malokdo, če izvzame* mo mogoče gospoda profe* sorja Jelinčiča. Tako je se* stanek, kateremu je »Pri* morski dnevnik« posvetil skoraj šest kolon svojega dragocenega prostora, iz* zvenel v žolčnih izpadih proti »Demokraciji«, »Slo* venski demokratski zvezi«, nekaterim njenim predstav* nikom (tej že davno poko* pani »peščici imperialistič* nih hlapcev in narodnih iz* dajalcev« kot pravijo Babiči — je bila posvečena več kot polovica sestanka)
in končno javnemu pranju ofarskega zelo umazanega domačega perila. Posebno to pranje kaže, kako se pri »tovariših« stvari nevzdrž* no krhajo, kako se podira vsa »veličastna« komuni* stična stavba.
Gospodu Babiču in nje* govim aktivistom pa bi vse* kakor radi nekaj povedali. Ne na dolgo, samo na krat* ko, ker veliko prostora in časa itak ne zaslužijo.
1.	Gospod Babič modruje: »Te razgovore (namreč Ti* to—Togliatti) so naši na* sprotniki iz belogardističnih vrst in okoli »Demokracije« izkoriščali za kričanje, češ da Tito prodaja Trst in da prodaja slovenske interese v Trstu.« Gospod Babič, ni* smo sicer''»kričali«, ker to ni naša navada, toda Titovo ponudbo smo obsodili rav* no tako, kot smo se izrazili proti predlogu za priključi* tev Trsta k Italiji in za o* hranitev, po možnosti še za razširitev Tržaškega ozem: Ija. Kot vidite, smo mi osta* li dosledni. Vi ste Titovo ponudbo odobravali in jo v nedeljo celo formalistično zagovarjali, češ da je bilo to takrat, ko še ni bilo po* godbe in ne meja. Rekli ste tudi, da ima sedanji tri*
»Kriza je zelo T>lizu«
Odbor znanstvenikov za atomsko silo v Princeto\vnu v Ameriki, kateremu pred* seduje svetovno*znan fizik Albert Einstein, je na svoji zadnji seji priporočil usta* novitev mednarodne vlade, ker je to še edina izbira »pred popolno propastjo se* danje civilizacije«.
Potem ko je odbor opozo* ril na dejstvo, »da sta zdaj dva svetova v medseboj* nem sporu«, je pripomnil, da lahko svet izbere tri poti iz sedanjega nevarnega po* ložaja:
1) da začne s preprečeval* no vojno ter izvede napad proti močnemu sovražniku, dokler imajo Združene dr* žave še monopol nad atom* sko bombo;
2) da vzdržuje oboroženi mir v svetu, ki je razdeljen na dva bloka, kar neizogib* no vodi v novo vojno;
3) da ustanovi svetovno vlado.
Odbor priporoča končno takojšnje ukrepe, »ker je kriza zelo blizu«, ter konfe* renco. med Trumanom in Stalinom.
Rooseveltov spomenik v Londonu
V> Londonu so v ponede* ljek 12. t. m. odkrili sporne* nik pokojnemu predsedni* ku Rooseveltu. Izredni sve* čanosti je prisostvovala tu* di Rooseveltova v d ov a Eleonora, ki je spomenik odkrila. Angleški kralj Jurij je imel slavnostni govor, ki ga je zaključil takole:
»Mesto, ki ga obvladuje kip pokojnega Roosevelta, je bilo med vojno ogromno središče ameriških vojnih sil v Veliki Britaniji. Ved* no nas bo spominjal na bratstvo amerišfega in an* gleškega naroda v najtežjih časih vojne. Rooseveltov spomenik pa nas bo tudi vedno spominjal na ogrom* no važnost takega bratstva. Tako bomo obnovili tudi v bodoče skupne napore za dosego idealov svobode in miru, katerim je posvetil predsednik Roosevelt vse svoje delo in neomejno zve* stobo.«
stranski predlog namen podžigati pri italijanskem življu nacionalno mržnjo proti Slovencem ter isto* časno ustvarjati spore med Italijo in Jugoslavijo. Nas, gospod Babič, ne boste sle* pili s formo, kdaj in kako je Tito ponudil Trst Italiji. Za nas ostaja le eno: dej* stvo, da ga je ponudil, da ga je prvi ponudil. Na* cionalno ga je s tem izdal; Slovenci bi bili tudi takrat izpostavljeni nacionalni mržnji italijanskega življa, ne šele zdaj, ko je bil stav* ljen predlog za priključitev Trsta Italiji. Vi, gospod Ba* bič, in vsi vaši aktivisti nU mate druge pravice, kot da o tej stvari — molčite.
2.	Gospod Babič, govori* te, o reorganizaciji javne uprave, kjer naj bi neki »nevtralni Slovenci« hoteli priti v ta upravna telesa, kjer naj bi predstavljali in*
predstavniki ljudstva — in del tega ljudstva smo morali biti po vaši logiki tudi mi — vam lahko povemo, da nas takrat ni nihče nič vprašal in nam, poročal; ampak smo o stvari izvedeli šele takrat, ko so se vaša pogajanja že razbila. In potem si še upate trditi, da mi izdajamo na* cionalne interese slovenske* ga življa v Trstu...
3.	Da, gospod Babič, mi smo zaščitniki nacionalnih interesov, kljub temu da vi lažno pravite, da smo šli v vsem času narodno*osvobo* dilne borbe zelo daleč od interesov slovenskega na* roda, da spio šli z nemški* mi in italijanskimi okupa* torji proti svojemu lastne* mu narodu ne da bi navedli imen. Kajti eno je gotovo: če mislite, da je bila vaša »narodnoosvobodilna bor* ba« v interesu slovenskega naroda, je to kričeča zmota in prevara. Ali ne slišite jo* ka in stokanje slovenskega naroda, ki vas preklinja tam, kjer ste ga najbolj »osvobodili«. Podtikate nam, da smo se in se še ved«
i :
Slovenska demokratska zveza v Gorici izjavlja pred vso javnostjo, da ni nikoli imela nobenih sti* kov z g. Mirkom Bitencem v zadevah, radi katerih ga v Ljubljani sodijo.
Slovenska demokratska zveza ne odgovarja za delovanje kogar koli izven njenega okvira.
Gorica, 16. IV. i1948
ZA SLOV. DEMOKRATSKO ZVEZO V GORICI dr. Avgust Sfiligoj	Polde	Kemperle
terese slovenskega prebi* valstva, dalje, da so »ti ljudje mimo slovenskega ljudstva šli na pogajanja, ne da bi o tem obveščali slovensko ljudstvo, ne da bi ga vprašali, pod kakšnimi pogoji naj gredo v te orga* ne...« Gospod Babič, mi smo se od vsega početka posta* vili na dve zdravi načelni stališči: 1) da nikakor no* čemo predstavljati več. kot to, kolikor in koga lahko predstavljamo; 2) pa da zahtevamo za tiste Sloven* ce, ki jih kljub vaši ljubo* sumnosti predstavljamo, pa tudi za vse ostale — pra* vično zastopstvo povsod, kjer imamo Slovenci za to pravico. Vi skušate vedno predstavljati več, kot vam pristoji; skušate se enačiti z narodom. Toda če mislite, da bi po tej logiki morali obveščati in za svet vpraše* vati vas, vas po isti logiki vprašamo: zakaj niste ta* krat, ko ste se tajno poga* jali za sodelovanje v upravi CLN*om, nikogar vprašali za svet in nikomur poročali. Če pravite, da ste edini
no navdušujemo, da bi bilo treba	Slovenijo	razdeliti
med Italijo in Avstrijo ter v »podkrepitev« zlobno na* vaj ate neki izvleček iz »ne* kega odstavka«. Gospod Babič, izvolite prečitati ti* sti odstavek še enkrat, ali še bolje: pustite si ga ob* jasniti s preprostimi bese* dami duhovno povprečno razvitega človeka. Kajti ti* sti odstavek govori ravno nekaj obratnega, kar trdite vi. Govori namreč o razši* ritvi jedra — Svobodnega
tržaškega ozemlja, da bi ta* ko postalo življenjsko spo* sobnejše, ne pa o razdelitvi Slovenije. Gospod Babič, to kar trdite vi, je enostavno potvarjanje dejstev — ho* teno ali nehoteno — toda vsekakor potvarjanje.
4. Poleg tega, gospod Ba* bič, tudi zlobno natolcujete ter skušate blatiti čast ne* katerih predstavnikov Slo* venske demokratske zveze. Dr. Agnelettu očitate, da je fašizmu prodajal Zadružno zvezo. Toda : naši ljudje predobro poznajo usodo Zadružne zveze ter ogrom* ne napore tistih, ki so hote* li rešiti Zadružno zvezo in naša zadružništva v času, ko je šlo za biti ali ne biti naše ogromne zadružne stavbe pod fašizmom. Vaše klevete se vračajo k vam nazaj: so najlepša ocena va* ših moralnih lastnosti. Sku* šate ustvariti tudi neko zve* zo med Slovensko demo* kratsko zvezo ter tistimi, o katerih pravite, da »še vih* tijo legitimacijo OF«. Go* spod Babič, vaše domače u* mazano perilo nas ne zani* ma. Samo tistim, ki »še vih* tijo legitimacijo OF«, bi ra* di rekli besedico: Gospod* je, zdaj ste tam, kjer smo vam že pred letom dni pre* rokovali. Sedaj vidite, da je vsako pošteno sodelovanje s komunisti nemogoče za poštenega Slovenca.
5. Gospod Babič, za za* ključek še nekaj o vašem zaključku. »Izdajstvo ljudi okoli » Demokracije « »ljudje, ki izdajajo interese slovenskega ljudstva« ... »z njimi ni mogoče več di* skutirati« ... ti ljudje ne morejo več govoriti v ime* nu slovenskega naroda, ker so njegovi izdajalci« ... Kako lepi proizvodi vaše duhovne kristalizacije. Res, »zelo žalostno, da političen človek napram svojemu po* litičnemu nasprotniku ni« ma političnih argumentov«. Za klevete in obrekovanje pa je edini primerni odgo* vor: sodnija.
Naš kmet
Veseli me, da naš list — list pravih demokratov — posveča toliko skrb našemu kmečkemu stanu, zlasti na* šim kolonom. VemB da ni to puhla demagogija, ker je že sam naš list sad topljenja in razočaranja, ki ga je zla* sti naš kmet in posebno naš kolon v tako brutalni obli* ki doživel in ga doživlja vsled goljufive propagande
tovarišev komunistov. Kot pravi demokrati in vredni sinovi našega, po ogromni večini kmečkega naroda, je prav, da posvetimo vso skrb ravno kmečkemu stanu. Go* spodarsko neodvisen kmet je steber vsakega svobodo* ljubnega naroda. Živo so mi ostale v spominu besede, krepke besede rojaka na pogrebu večje skupine pad*
lih partizanov: kdo ste ju* naki, ki pred nami ležite v grobu, v ljubljeni slovenski primorski zemlji? Sinovi, bratje in sestre nas primor* skih, kmetov ste, ki se z vsakdanjim delom s to na* šo zemljo pogovarjamo, jo z našim vsakdanjim zno* jem poljubujemo in jo z na* šo neizmerno ljubeznijo stražimo. Vredni potomci ste junaških Šumadijcev, ki so z njih Črnim Jurijem vžgali baklo svobode, ki plarmti in bo večno gorela, ker je vedno naš domoljub* ni kmet, ki zna ob določe* nem trenutku po nekem ne* vidnem, prav božjem na* gonu zamenjati kramp in lopato s puško, in le s to braniti svojo zemljo: tako od bratov Šumadijcev, do Matije Gubca in Ivana Gradnika do vas, naši juna* ški kmetje, ki ležite raztre* seni pokopani in tudi še ne pokopani širom naše slo* venske zemlje med brati Benečani preko vse Slove* nije in Hrvatske doli do šu* mečega Vardarja.
In res! Ob vsaki priliki vidimo, kako naš kmet in tako tudi kmet drugih na* rodov zna braniti svobodo svojo in svoje domovine. Vidimo, kako brezvestna manjšina, ki si je z zvijačo in nasiljem vzela oblast v roke, ravno kmeta najbolj preganja. Tako vidimo, da so v Jugoslaviji obsodili ravno voditelja srbskih kmetov Jovanoviča, da je moral voditelj — hrvatskih kmetov Maček bežati pred krvniki, da so v Bolgariji voditelja kmetov Petkova obesili, da je voditelj mad<* žarskih kmetov Negy mo* ral skrivaj ubežati, in enako voditelj romunskih kmetov Maniu in voditelj poljskih kmetov Mikolajček! In za* kaj? Zato ker kmet ne mo* re sprejeti miselnosti ko* munističnega totalitarizma in njega socialnega ustroja in ker je sploh nasproten vsakemu nasilju. Le ko bo kmet prišel do prave bese* de, bomo prišli do mirnega medsebojnega življenja, ka* kor prav pravi člankar, ki v »Demokraciji« zagovarja rešitev kolonskega vpraša* nja.
Zato me neizmerno veseli pobuda sprožena v našem listu, da naj se naš kolon osamosvoji do samostojne* ga kmeta — lastnika, kakor so vsi slovenski kmetje. Tudi jaz sem pepričan, da je zdrav samostojen kmet hrbtenica vsakemu pravico — in svobodo ljubečemu narodu.	Vaš prijatelj.
-Velik
a noe
»Velikonočna nedelja je razpela sijoča krila nad dolino, nad vas v podnožju Matajurja. Okoli hiš, hlevov in kašč so cvetele slive, in po mladi travi so brskale kokoši, in petelini so kikirikali. Po prisoj* nrh pragih so zleknjene dremale mačke. Iznad streh se je dvigal dim in se raztapljal v sončavici. Gore vsenavkoli sot nemele v sreči pomladnega opoldneva. Vetrovi in plohe so jih umili, kmalu bodo j začele zeleneti. Le na Krnu je bil še sneg, sonce se je odbijalo od njega, da je jemalo vid.
Utrujeni od dela, prazničnosti in bogatega obeda so vaščani ob* sedeli pri mizah, kamor so na pi* sane rdeče prte padale sončne lise.
Stopil sem iz hiše na svež zrak, dišeč po cvetju. Pri koritu je br* botala voda. Lukčev Janez je se® del na stopnicah svoje hišice in mežikal v sonce. Danes se je tudi on krepko podprl. Pomaknil si je
zamaščeni klobuk prešerno nazaj na osivele lase lin užival pomlad.
— Hej, zdaj smo pa na konju, zdaj pa! Sem jo že slišal: kuku, kuku, kuku! Zdaj smo pa dobri tja do Vseh svetih. Zdaj se bomo pa mi kmetom smejali. Oni so se nam pozimi, ko smo prezebali, mi se jim bomo pa zdaj, ko se bodo potili. Ej, mi sitari Avstrijci se ne damo! «—
Polagoma se je okoli mene zbra* la gruča otrok —< v novih oblek* cah so bili ko živo cvetje. Videl sem njih jasne oči in svetle lase. Svečanost velikega praznika je minila, zdaj so se že lahko malo pomečkali. Medtem ko je vas za* spano molčala, sem popeljal otro* kc k studencem nad njivami. »Tam rastejo vrbovi grmiči, zdaj so že muževni, delali bomo piščal* ke.«
Trpotec je odložil pero. Našlo* nil se je na stol in se zastrmel
skozi okno v ubijajočo, brezzračno svetlobo. Štirinadstropne hiše; dvorišča, na katerih se na samo veloknoč pozibava razobešeno p e* rilo; golohi, ki se spreletavajo po okenskih nadzidkih.
Čemu obujam spomine? se je vprašal. Čemu to pišem? Kam s toliko lepoto v tej strašni vsakda* njosti? Ali bo kdo to sploh bral? Saj je vse brez smlisla!
Mučeniško je trpel spričo ma* lodušnosti in naveličanosti, kakor da hi mu uničujoč strup hromil Žile. Potem je prebral, kar je bil napisal, in nenadno ni videl več puščobe tujega velemesta, ni sli* šal tramvaja, ki je prigrmel globo* ko po ulioi, se cvile ustavil, pustil na cesti kopico glasnih'ljudi in od* peljal dalje. Bil je v svoji dragi gorski dolini. V tistem trenutku je začutil, da! mu je pisanje samo beg pred resničnostjo, ‘kajti srce ne vzdrži v lupini. In je pisal dalje.
»Studenci so po nedavnem dež* ju 'bogato vreli vi pobočja nad ko* lovozom. Njih večni šum se je stapljal s petjem kosov in. vonjem brstečega drevja v omamno ubra* nost. Srce bi me bolelo, da ni bilo okoli mene živžavih otrok.
— Naredite mi piščalko! Nare* dite m.i piščalko! —
Naredil sem prvo piščalko, na* redil sem drugo, tretjo.
— Še meni! Še meni! Še meni! —
Preštel sem otroke; bilo jih je
enajst. .Vsak mora imeti piščalko, in vsaka mora * imeti drugačen glas! Delal sem z vedno večjo vnemo. Pod nožičem mi je rasel žulj, pa ga nisem čutil. Otroci, ki so že Smeli na kaj! piskati, so se razgubili med grmovje trgat ro* žice, drugi pa so potrpežljivo ča* kali pri meni in spremljali z očmi vsako mojo kretnjo.
Enajsta piščalka — orgije so polnoglasne! •
— Zdaj pa, otroci, natrgajte še cvetja, potem pojdemo domov! —
Na poti sem jih razvrstil v pet parov, k Ljubčku, ki je Wil naj* manjši, sem se postavil sam. Pi* skajoča, s cvetjem ovenčana pro* cesija se je vračala, ko je sonce legalo na zapadne gore. Dolino je zalivala mehka oranžna svetloba. Prevzelo me je, mora! sem se ustavtii.
Zad za Mijo je tujina!
Obrnil sem se in šel z dlanjo čez oči. Gore ma vzhodu so bile oblite z živorumeno lučjo. Tiha
bolečina se je zganila na dnu srca.
Tam daleč doli za Krnom in Škrbino sd pa ti, moja rodna hi* šica v samoti...
— No, fantje in dekleta... pi< skajte veselo, da nas bodo že od daleč slišali... —
Ptice so premolknile ob novi pesmi. Vaščani so prisluhnili, pri* šli pred hišna vrata, si zaslanjali i oči, zakaj mi smo prihajali »z za* hajajočega sonca.
...V pesmi piščalk je obnemela ; moja bolečina. Kajti šel sem po domači stezi, med znanimi kamni I in grmiči. Tu se bohoti dren v ru» i menini, malo dalje diši črni trn, tam zopet cvete črešnja drobnica... in onkraj skednja v trtju se je odela z rdečim cvetjem moja mala breskvica. Sel sem k nji, jo podu* j hal in pobožal i— An tedaj je po* stala še lepša.
Bil sem doma. Vsak čas se bo vrnila mati iz vasi. Čuj, prav zdaj je okorna kmečka noga stopila na i tisto škrlo sredi pota, kfi je nikdar | nihče ne prekorači. To je ona; že vidim beli zakmašni robec, že vi* dim sključeno telo, Id se poganja iz mraka.
— Ljuba Manija, nihče nam ne*
če priti zorat! jzavzdihne in trudno sede. — Vsak hiti samo sehi. Drugi imajb že za debelačo zorano, naše je pa še jZa krompir celo. —
— Ah, mama, nič ne... —
MiatS vstane, prižge luč in spet sede. Obrne se proti meni, Njeno obličje je nagubano in izmučeno, a njene oči so polne vere vame: nekoč ibo drugače!«
Ob tej podobi se je Trpotec za* mislil. Zmračile ao se mu bSi. Tri leta so že minula, 'kar je mati umrla zapuščena; v samotni hišici gospodarijo sedaj tuji ljudje.
Ni slišal pijanca, ki se je opo« tekal po pločniku in z visokim glasom zlogoval nerazumljivo po* pevko. Pač pa je njegovo srce di* šalo besede, ki jih je nekoč v dav« nini zapisal begunec in so prežite* le čas:
»Ob rekah babilonskih smo se« deli in jokali ob spominu na Sion. Sredi tuje dežele smo obesili svoje citre na vrbe... Če bom kdaj po« zabil nate, o Jeruzalem, naj poza* bim na svojo desnico. Jezik naj mii priraste na nebo, če ne boš ti, o Jeruzalem, vrhunec mojega ve* selja!«	V'.	B.
KULTURA g
Umetniška razstava
kiparja Fr. Goršeta
V soboto, 17. aprila bo v Trstu v galeriji S. Gftusto odprta razstava del znanega slovenskega kiparja Fran; eeta Goršeta. Zbirka bo ob« segala 32 umetnikovih naj« novejših stvaritev. Kipar France Gorše se bo takrat po šestih letih premora pr* vič v celoti predstavil trza* ški javnosti. Njegova raz* stava bo razvojno*umetni* ško zanimiva. Ker brez dvoma predstavlja pomem* hen krajevni kulturni dogo* dek, njen obisk vsem toplo priporočamo.
Primorski begunec piše iz Belgije
Iskreno pozdravljam vse demo« kratične Primorce in jih vroče pro* sim, naj 18. aprila izpolnijo svojo dolžnost in ustrežejo željam vseh slovenskih beguncev.
Premislite, zakaj smo mi odšli v daljno tujino in spomnite se, koliko smo pretrpeli telesno in duševno in koliko šc trpijo naši ljubljeni sorojaki, ki žive pod ko* munističnim terorjem, v zaporih, po taboriščih, na prisilnem delu...
Tudi jaz sem jbdl dve leti po gozdovih, ker sem mislil da gre res za osvoboditev Slovenije. A' danes tega nihče več ne verjame. Vsakemu je jasno, da so našo do* movino vpregli v še hujši jarem kot je bil jarem okupatorja.
Zato naj se vsakdo odloči za svobodo in za lepšo bodočnost in naj k temu pripomore s tem, da glasuje za najmočnejšo protiko* munistično stranko.
Briški fani
Iz Slovenije
Nov proces
V Ljubljani se zopet vrši proces proti skupini »vohunov«, ki naj bi sodelovali z obveščevalnimi služba* cmi nekih tujih držav in organizi* rali vojaške oddelke z namenom, da nasilno odstranijo ljudsko ob* last. Obtožence naj bi podpirale slovenske politične rganizacije iz* ven F. R. L. J. Pred vrhovnim so* diščem se zagovarjajo Mirko Bi* tene, Radivoj Rahar, duhovnika Vinko Zor in Marijan Dokler, inž. Ciril Dimnik, Aleksander Žekar, Albin Siric, Marija Kerne, Marija Križnič, Jožica Bitenc, Alojzij Krek in Jarrko Soklič., Kdor pozna »metodiko« komunistične justice, ta ve, da obtoženci večinoma ske» sano priznavajo vse, kar od njih zahtevajo, na koncu pa še prista* vi jo, da se je z njimi; dobro rav. nalo.
* * *
Iz poteka tega procesa, o katerem bomo poročali v prihodnji številki, je jasno, da je bil uprizorjen ravno sedaj radi votivne propagande. Komunisti bi z njim radi oblatili Slov. dem. zven zo in dali nekoliko korajže svojim preplašenim tovariš šem in prisklednikom. Toda naše ljudstvo je spoznalo in dobro ve, da borba proti nasilnemu komunizmu, ki je zasužnjil Jugoslavijo, je nujna potreba in trenutno najsvetejša naloga. Zato bot do vsi zavedni Slovenci od* ločno nastopili in volili le demokrate.
ČITAJTE »DEMOKRACI ]0U
Ni mogoče dobiti lopat
14 sindikalistov sc jc zbralo na Karlovškem mostu v Ljubljani z namenom, da gredo na udarniško akcijo in se priključijo delovnim armadam. Ob prihodu so se prija* vili tovarišu delovodji, ki ni imel potrebnih lopat in je sindikaliste poslal naprej. Pa tudi tam ni bilo lopat, pač pa so dobili nasvet, kam naj se obrnejo. Podobne nasvete so še večkrat dobili, lopat pa ni bilo od nikoder. Pa so rekli, sindi* kalisti, delali bomo! In so našli lo* pate. Delovodja pa, ki jim jih jc dal, je rekel, da jih je dal po mi* los ti in da je/ od njega odvisno, če da lopate ali jih pa ne da. Podobni primeri se dogajajo tudi na drugih gradiliščih, piše »Poročevalec«.
Nered
Slovenski begunci so romali
Na velikonočni ponede* Ijek je romalo nad 600 slo* venskih beguncev iz Spitta* la na grob sv. Herne v Krko in h Gospej Sveti.
Iz Spittala so se odpeljali s posebnim vlakom v Krko, od tam pa v mogočni pro* cesiji v prekrasno cerkev. Po sveti maši in pridigi, so | si begunci ogledali cerkev, popoldne pa so se odpeljali proti Gospej Sveti, kjer so opravili popoldansko po* božnost. Zvečer ob sedmih i sq se vrnili nazaj v Spittal.
! Celotno romanje je poteklo v najlepšem redu in Av* strijci so se lahko upraviče* no čudili redu in disciplini romarjev.
OF in slovenska kultura
Na velikonočno nedeljo bi moral pri slovenski od* daji v celovškem radiu na* stopiti cerkveni pevski zbor iz Kotmare vasi. Pevci so se za nastop pridno priprav* ljali in so žrtvovali ves svoj prosti čas, da bi tako res pokazali lepoto slovenske ; pesmi. OF seveda to ni šlo v račun. Da bi preprečila pevski nastop, se je poslu* žila znane taktike — splet*
Zavezniške vojaške sile ostanejo v Trstu
Predstavnik ameriškega zunanje* ga ministrstva v Washingtonu je v petek 9. t- m. izjavil, da nimajo ZDA namena umakniti svojih čet iz STO. podal je še, da bodo za» vezniške vojaške sile ostale na STO, dokler Varnostni svet ne bo imenoval guvernerja, in še nadalje, dokler bo guverner smatral to za potrebno.
Proslava sv. Jurija •
Dne 23. aprila 1948 ob 10. uri dopoldne bo na stadionu pri Sv. Soboti mimohod prvega bataljona kraljevega angleškega polka. V znak proslave dneva sv. Jurija bo določeni bataljon z mimohodom počastil polkovni znak.
Novi vojaki
V torek popoldne je pristala v tržaškem pristaniiču vojaška tran* športna ladja »General Sturgis«. Pripeljala je 400 vojakov, da na* domestijo enako število moštva, ki je odpotovalo s Tržaškega svobod* nega ozemlja domov.
Ladja pa je pripeljala tudi mno* go ameriških žena, nekatere celo z otroci v naročju, ki so vesele ob* jele svoje može, ki so jih z rožami pričakovali na pomolu.
Fojbe
Dne 11. t. m. so izkopali v bli* žini Bazovice ob cesti na Reko pet človeških lobanj, od katerih
250 mladincev, se je odločila za prostovoljno nedeljsko delo. Zbra* la se je na tlrgu Zmage in čakala na prevozne avtomobile, katere je obljubila Okrajna poslovna zveza. Avtomobilov pa nikjer: mladinci pa kar peš! Pridejo na gradilišče, tam pa nič pripravljenega za nji* hov prihod! Mladinci so se po ne* kaj urah vrnili.
Za II. kongres OF
V tem tednu so po vseh okrajih sektorske konference, na katerih aktivisti razlagajo pomen II. kon* gresa OF, na množičnih sestankih masovnih organizacij pa si ljud* stvo odbira najboljše od najbolj* ših za svoje kandidate. Veselo ljudstvo sklepa razne delovne ob* i veznosti. V Murski Soboti so skle* | nili, da bodo očistili park, v Žalcu
karjenja.
Na veliko soboto (pri nas praznik, pri OF seveda ne), je neki vidnejši predstav* nik OF iz Kotmare vasi te* lefoniral v studio, da pev* cev iz Kotmare vasi ne bo. Vodstvo slovenskh oddaj je to sporočilo dobilo šele v nedeljo dopoldan. Ker je bilo vse tako nepričakova* no, so se zastopniki radia takoj odpeljali v Kotmaro vas, da sami ugotove vzrok odpovedi. Oni, kot pevci sami, pa so se močno začu* dili, ko so izvedeli, kaj je na stvari. Tisti, ki je telefonič* no sporočil v Celovec, da pevcev ne bo, je dopoldne na koru povedal, da so od radia sporočili, da ne pride* jo pevcev iskat z avtom in da zato ne bo pevskega na* stopa. Upravičeno so bili pevci vsled tega sporočila ogorčeni. Stvar se je nato poravnala in pevci so zve* čer nastopili v radiu in prav lepo zapeli. Prišli so vsi ra* zen štirih, ki so se morali pokoriti strankarski disci* plini.
Tako skrbi OF za sloven* sko kulturo na Koroškem. Kdo neki bi si take organi* zacije še želel?
sta dve imeli preluknjan tilnik. Našli so tudi nekatere predmete, med drugim spoznavni znak z imenom Krevatin.
Za umobolnico
Misija Združenih držav za pod* poro tujini v Trstu je nakazala vsoto 30 milijonov lir tržaški po* krajinski bolnici za duševne bo* lezmi, da si bo lahko kupila novo medicinsko in znanstveno opremo. Načelnik te misije je tudi odobril nakazalo vsote 1,250.000 lir dvema tržaškima zavodoma, ki skrbita za zapuščene starčke.
Dva važna zakona
Amnestija za finančne prestopke
Odlok predsednika Republike od 28. 2. 1948 štev. 138 določa amnestijo za vse finančne prestop* ke v zadevah, ki se iščejo: a) ne* i posrednih, rednih in izrednih dav* j kov; b) taks in posrednih davkov na kupčijah; c) carine in davkov na proizvodnjo; d) državnega dav* ka na rabo plina in električne energije; e) monopola soli in to* baka, kiinina, avtomatičnih vži* galnikov in tozadevnih kresilnih kamenčkov, vžigalic, proizvodnje, uvoza in monopola cigaretnih pa* pirčkov; f) javne loterije; g) ob* činskih financ, tekstilnih proizvo* 4ov ter opreme sploh; h) obvez* nega vpisa imena na delničarskih
vrednostnih papirjih. To pa v slu* čaju, da zaporna kazen ne presega treh let, denarna pa '100.000 ;lir.
Istočasno določa odlok od 28. 2. 1948 tudi odpust enega leta zapor* ne kazni ali 5000 lir globe za, vse gori navedene prestopke, razen v slučaju črke h).
Odlok zadeva vse te prestopke, ki so bili; zagrešeni do 31. 12. 1947.
Odlok določa tudi, da morajo vsi kršitelji zakona v gori navede* nih zadevah, ki hočejo pridobiti ugodnosti amnestije ali odpusta kazni, izpolniti dolžnosti proti ka* terim so se pregrešili, najpozneje do 30. aprila 1948.
Tisti pa, ki niso odmerjenih dav* kov in taks plačali, ali ki niso iz* vršili formalnosti, ki jih zakon predpisuje, morajo to storiti naj* kasneje do 31. maja 1948.
Ugodnosti za kmete — male posestnike
Odlok od 24. 2. 1948 štev. 114 predvideva polovično znižanje re* gistrske in hipotekarne takse, in si* cer za dobo dveh let od '18. marca
Volitve v zbornico
in volitve v senat
Da slovenski volivci ne padejo v zmoto, jih opozar* jamo na razliko med volit* vami poslancev in volitvami senatorjev. Na volišču bo* do volivci dobili prvo gla* sovnico, ki nosi na robu enajst znakov raznih strank. Imen poslanskih kandidatov ta' glasovnica ne nosi.
Z glasovnico in s svinčni* kom stopijo v posebno so* bico in prečrtajo znak tiste stranke, za katero hočejo glasovati. Ni treba, da se volivec za imena kandida* tov briga. Prečrta naj samo znak stranke. Pri tem zopet opozarjamo, da je prvi znak na glasovnici; Garibaldije* va glava na zvezdi znak ko* munistov. Tega znaka ne sme prečrtati!
Ko volivec stopi iz sobice in vrne prvo glasovnico predsedniku volivne komi* sije, mu slednji izroči drugo glasovnico, ki ima za Gori* ško samo št ir i znake. Ta glasovnica velja za volitev senatorjev in nosi zraven znaka tudi ime kandidata. Garibaldijeva glava sredi zvezde je znak komunistov. Ščit s križem in besedo »Libertas« počez je pa znak demokristjanov. Ostala dva znaka sta na nasprotni stra* ni glasovnice. V obeh sluča* jih zadostuje, da vo* livec prečrta s svinčnikom znak stranke.
Smrtna kosa
V Fari pri Gradiški je 7. t- m. umrl g. Ferdinand VVinkler, lastnik znanega hotela na Lokvah nad Čepovanom. Nasilni komunizem je tudi njega pregnal z lepega do* ma. Bil je zaveden Slovenec in zvest čitatelj našega lista. Zapu* šča ženo in otroke. Družini toplo sožalje, njemu večni mir!
Za volitve nič alkohola
V nedeljo 18. in v ponedeljek j 19. t. m. je zaradi volitev prepo*
! vedana prodaja vseh vrst alkohol*
nih pijač.
Zdravnika iščejo
Pri oddelku državnih železnic v Krminu je razpisano mesto zdrav* nika. Radi podrobnosti naj se pri* zadetf obrnejo na zdravniško udru* ženje v Gorici.
Vojna škoda
Pri zakladnem ministrstvu zase* da posebna komisija, ki ima nalo* go nakazati predujme na ručun vqjne odškodnine oškodovancem * beguncem iz Julijske krajine, Dal* macije in otokov Dodekaneza. Me« nimo, da morajo prizadeti predlo* žiti državljanski list.
1948 dalje, za nakup malih kmetij ali dodatnega zemljišča za male kmetije. Vse to pod pogojem, da bo kmetijo obdelovala izključno in neposredno kmetova družina in da kupec ni v času dveh let pred novim nakupom prodal svoje mo« rebitne prejšnje kmetije. Mala kmetija, kakor jo ta odlok pojmu* je, je tista, ki jo kmetova družina sama obdeluje.
Člen 2 tega odloka predvideva tudi možnost posojila za nakup malih kmetij. Pokrajinski polje* delski urad je pristojen za izdaja* nje potrdila, da se kupec kmetije redno bavi s poljedelstvom.
Obletnica
Dne 25. aprila 1947 je izšla prva številka »Demokracije«. Prihodnja j štvilka lista izide 24. t. m., dan j pred prvo obletnico. Zato bomo s : to številko praznovali prvo leto našega življenja. »Demokracija« bo za to priliko izšla na 6 straneh in bo stala posamezna številka 25 lir.
Konec lova
Jutri 17. t. ra. ob 8 uri zvečer ugasne pravica lova v goriški po* krajini.
Darovi »vlaka prijateljstva«
V prisotnosti goriškega prefekta so v mestu začeli razdeljevati da* rove »vlaka prijateljstva«, ki so prišli iz Amerike. Darove delijo najpotrebnejšim.
Predujem upokojencem
Zakladno ministrstvo je ukazalo izplačati 5000 lir predujma nepo* sredne pokojnine in 3000 tisoč lir posredne vsem upokojenim učite* ljcm in bivšim nameščencem kra* jevndh zavodov (enti locali).
Določila italijanske ustave o tujcih!
Člen 10. italijanske republikan* ske ustave določa med drugim tu* di sledeče: »Pravni položaj tujca urejuje zakon v skladu s pravili ,in pogodbami mednarodnega znača* ja. Tujec, kateremu je v njegovi državi zabranjeno dejansko izvr* sevanje demokratskih svoboščin za katere jamči italijanska ustava, ima pravico azila (zatočišča) na ozemlju Republike pod pogoji, ki jih zakon določa. Ni dovoljena izročitev tujca obdolženega poli* tičnih zločinov.«
Avtobus vsakih 8 minut
Podjetje Ribi je iz 12. t. m. po* množilo vožnje mestnega avtobusa za 28 voženj) dnevno. Zato vozi mestni avtobus sedaj vsakih 8 minut.
Štandrež pri Gorici
V nedeljo II. t. m. smo slednjič zopet videli »Jkvadriste« na poho* du. Samo po barvi se razlikujejo od ornih, loi jim je prekrižal pot 25. julij 1943. Tisti so biti za črne* ga diktatorja iz Rima, ti so pa za rdečega iz Moskve. Dosedanji štandrežki pleskarji Garibaldije* vih glav:	Marvin	Mitko,	Marvin
Milan, Nanut Herman, Nanut Atiljo, Mučdč Jožef, Maraž Vil* jem to Beltram Doro iter morda še par drugih manj vidnih, so se prc* tečeno nedeljo napotili v bližnje Sovodnje, ker vedo, da doma v vasi ,ne morejo več kot toliko po* kazati svoje hrabrosti in svojih sposobnosti. Po junaških činih v Sovodnjah so krenili ,k Tomažu v Gaberje, kjer so se lotili Karlota Černiča ižj Rupe, ki; pa jim jo znal lepo povedati, kako jim je ime: »Vsi nekdanji štandrežki črno* srajčniki, so sedaj rdečesrajčniki, in vsi nekdanji črni pretepači in nestrpneži so sedaj rdeči pretepači in nestrpneži!« — Po tem hrabro zasluženem poklonu se je »Skva* dra d'azione slovenskega Garibal* dija« vrnila na svojo postojanko, od koder namerava prav gotovo še druge izpade na poštene ljudi do* ma iin okolici! Ne ,čudimo se ne* doraslim fantom, da se pustijo iz* koriščati od rdečih zavajalcev, ču*
dimo se pa nekaterim staršem tek neodgovornih ljudi, da pustijo, da se njihovi sinovi družijo s kri mi* nalci!	.
Sovodnje
Zadnjo nedeljo proti večeru so se v naši vasi prigodile surovosti in podivjanosti, ki smo jih vsi o'oso* dili. Pobalinski nastopi so bili oči* vidno organizirani, saj so bili iz Štandreža povabljeni razgrajači po načrtu razdeljeni in je bila vsake* mu odkazana posebna naloga. Med nami je žal nekaj ljudi, ki sejejo strah'in sovraštvo. Po stari komu* nistični taktiki, pa hočejo ostati prikriti, zato se za svoje nečedne namene poslužujejo nezavedne, lahkoverne mladine, ki jo vodijo iz varnih, temnih kotov. Da b; za njihova zija dejanja ne bilo doma* čih prič, si najamejo pomočnike po sosednih vaseh med posurove* P mi in lahkomiselnimi fantalini. Toda nič ni tako skrito, da bi en* krat ne bilo očito.
Pismo iz Cerovega v Brdih
Naša učiteljica »tovarišica« Ma* kuc hodi vsak večer gledat po j hišah, kaj kmetje kuhajo. Boji s-e,
| da kuhajo, kar so skrivaj nakupili v Italiji! V šoli uči otroke, naj- gle* dajo na dvorišču pred hišo, če najdejo kak dinar za »naše komu-« niste, ki se v Grčiji borijo tud: za nas in trpijo tudi za nas v borbi proti ušivim zaveznikom«.
Toda naša šolska mladina ne zna molčati, zato ji ob vsaki pri* liki ugovarja in jo vprašuje, zakaj sprejema ona zavoje živeža, ki jih pošilja iz AmenSe njen svak. »Tovarišica« Makučeva prejema, namreč, vsak meneč po tri zavoje živeža iz Amerike.
*•
ZANIMIVOSTI
»Delavske sile« na Francoskem
Dne 12. t. m. so se zbrali v Pa-rizu predstavniki enega milijona 200 -tisoč delavcev na svoj prvi rodni kongres tako imenovane »Delavske sile« in sklenili ustano* viti sindikalno organizacijo. Ta ogromna delavska sila je ustavo* vila svojo sindikalno organizacijo zaradi izstopa iz Konfederacije delavcev, ki je pod komunističnim nadzorstvom. Kongres je trajal dva dni in so razpravljali o na-sednjih 'vprašanjih: 1) izbira na* živa nove sindikalne organizacije; 2) priključitev k svetovni federa* ciji sindikatov; 3) onemogočenje zlorabe delavske organizacije po posameznikih ali klikah; 4) z a 3 o* tovitev popolne neodvisnosti.
Opomin svetu
Kolumbijski veleposlanik v Pa* rizu je izjavil agenciji »United Press«, da bi moral biti upor, ki ga je v Kolumbiji organizirala »neznatna skupina« komunistov, opomin vsemu svetu. .»Svet — je rekel veleposlanik — ne sme govoriti o neki revoluciji v Kolumn biji, ki je ni bilo. Gre le za polž* kus razcepitve ustavne vlade in za motenje del panameriške ko ti Fe* re,nce. Iz srca želim, da bi vse dr* žave sveta razumele ta primer ter preprečile, da bi skupina oseb, k: jim ni pri srcu korist naroda, spravljale v nevarnost mir na svo* jih ozemljih.«
Listnica uprave
Zadnji in današnji številki »Demokracije« smo priložili položnice. Prosimo naročnike, da se jih poslu* žijo in pošljejo naročnine. Če ima kdo naročnino že plačano, naj po* ložnico odda prijatelju, da si bo naročil naš list, ki bi moral bit.- v vsaki slovenski družini.
Prispevki za tiskovni sklad. »Demokracije«
Mesečni prispevek 200; S. S. Ha* Uopotis (Egipt) 1 eg. funt; za air* jenje »Demokracije«; mladi iovec 200; skupina demokratov 800; do*> sleden demokrat 1000; slovenski Saragatovc 200, skupaj 2200 L Najlepša hvala!
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gori
Kaj pa je bilo šele v Murski j pa krajevno organizacijo vseh pro* Soboti! Leteča mladinska brigada, j tiljudskih elementov.
Ti ocošfce ocsfi
Vesti
Tržaškega
Vesti
Goriškega