bhajt dvakrat na miuc Is ilcer prvi UtrUk pO t> k»1S. v ciutcn. Cciu mu |« t K SO« M let«. (» Naročijo 3 K B v, a Amttlko Io drtige tuje-drlive 2 K 60v)r— Spiti ia doplil m poM|a|o: Ured-Mtm .DooieHatad*, Ljubljana, Semt ■Ota^Un »t J^oarttolna, rakiimidj« In fceMl pu Upravi*** .Domoljubi'. flltrtlku luf^M« SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Interatl m »prejemajo po iltdetih cenah: Enoaiopna pcStvnta (le»tmi#Domo. IJubovt* Urin«, 34 mm) itant n enkrat 30 v te M litka dvakrat 26 v, te ie tU k« trikrat 24 v. Prt vettratnem objivljenju intletf po p dal. — Reklamo« notice navadna firroondrota 00 v. ———» Čekovni promet poltno ■ branJMtoif* ondi tt.«J4J9L Stev. 24. dn<$ 22. decembra 1904 Leto XVII. Dragi „Domoljubovci"! Tako vas, dragi naročniki in bravci, s ponosom pozdravlja domoljub" v svoji zadnji letošnji številki, ko se poslavlja od XVII. leta svojega življenja. Veliko vas je starih, zvestih prijateljev, ki ste morda stali še ob zibeli mladega „Domoljubčka", pa ste mu zvestobo ohranili do njegovega XVII. leta. Veliko vas je v tem številu tudi takih, ki ste mu še le v poznejših, nekateri prav v zadnjih letih podali roko v trdno zavezo in prijateljsko občevanje. Kaj ne, da tudi vprihodnje tako ostane? Vi zvesti „Domoljubovci", „Domoljub" pa vaš stari prijatelj, vesten učitelj in neustrašen branitelj vaših pravic in koristi! Ob koncu leta „Domoljub" vedno rad nekoliko pokramlja s svojimi naročniki; zlasti razodene rad to, kar mu leži na srcu glede njegove pri-hodnjosti. Naj bo tudi letos tako! Gledč preteklega leta se more le pohvaliti. Dobro se je fant po-redil: 21tisoč naročnikov je skrbelo za njegovo krepko rast in zdravje; zato se je mogel večkrat praznično oblečen „štemano" predstaviti svojim naročnikom, katerim se za vso skrb in naklonjenost prav toplo zahvaljuje! . „Domoljub" je bil torej z vami zadovoljen, dragi naročniki! Druga pa je, če ste bili vi z njim zadovoljni! Kolikor more izprevideti iz sto in sto pisem, ki ste mu jih pisali, vam je splošno še precej ugajal. Vendar so bila vmes tudi pisma, v katerih mu naročniki bero ostre levite. Ta piše, da so listki zanič in povesti Dr, Viljem Schweitzer deželni poslanec. puste, drugemu je preveč politike, tretjemu premalo, četrtemu ne ugajajo dopisi in novice iz raznih krajev, peti pogreša smešnic, šesti gospodarskih člankov itd. itd Vsa ta pisma leže sedaj lepo spravljena v predalčku in „Domoljub" obeta, da jih bo v prihodnjem letu večkrat pogledal, se poboljšal in po njih ravnal, seveda kolikor bo mogoče vsem ustreči. Toda vsem nihče ne ustreže, pravi pregovor. In tako prav vse želje tudi v novem letu ne bodo izpolnjene; zgodilo se bo pa vse, kar bo mogoče. Zlasti bo „Domoljub" skušal prinašati več gospodarskih stvari, ker teh so zlasti kmetje v tem letniku opravičeno pogrešali. Oziral se bo tudi na štajerske, koroške in primorske novice; saj ima | tudi v teh krajih dosti bravcev, ki radi izvedo kaj iz svojih domačih krajev. Z rusko-japonskega bojišča bo tudi v prihodnje prinašal „Domoljub" zanimive bojne novice; seveda v tem obsegu kot „Slovenec" ne more poročati o vojski, ker mu sicer prostora zmanjka; tudi najnovejših dogodkov ne more vselej prinesti, ker se začne tiskati že v ponedeljek, naročnikom pa pride v roke še-le v nedeljo. V tem oziru torej nekoliko potrpljenja! Izvedeli bodo pa bralci vse važnejše stvari, četudi nekoliko pozneje. Slike bo „Domoljub" prinašal tudi v novem letniku, zlasti z bojišča. — ¥ tem oziru se naročniki kakor doslej tudi v prihodnje ne bodo mogli pritoževati. Z lepimi ugankami in smešil i ca m i je že sedaj za pol leta naprej založen. Da bodo orehi mečji, bo večkrat razpisal kako nagrado za pravilno rešitev ugank. Vse to in še marsikaj drugega bo ..Domoljub" v novem letu vsakih 14 dni prinašal svojim bravcem. Najraje bi kar vsak teden ubral pot pod noge pa obiskal svoje zveste prijatelje; toda ker ne ve, če bi bilo to vsem prav, bo za prihodnje leto kakor dosedaj vsak mesec samo dvakrat potrkal na vrata starih in novih znancev, a vedno s polno košaro vsakovrstnih novic, smešnic, podučnih in zabavnih člankov itd. Ako se pa naročniki 1. I9u5 med seboj pomenijo in ob sklepu leta stopijo pred „ Domoljuba" z željo, naj jih v bodoče obiskuje vsak teden; ter rek6, da mu zato radi privoščijo na leto tri kronice, bo on tega najbolj vesel in bo 1. 1906. kot tednik ponosno romal od hiše do hiše križem slovenske domovine. Sedaj pa pridno na delo! Čem . več naročnikov, tem boljši bo list, j tem preje postane tednik. Prijatelji, i agitirajte za ..Domoljuba"! Opozarjajte zlasti tiste, ki še niso nanj naročeni, na nagrade, ki smo jih razpisali v 21 številki tudi za nove naročnike! Novo leto se bliža in samo do 1. jan. bomo sprejemali rešitve. Poznejši rešilci ne pridejo v poštev. Zlasti nabiralci, porabite zadnji teden za pridno nabiranje novih naročnikov. Poleg dobrega dela imate tudi precej upanja, da vas srečka zadene pri določitvi nagrade. Vse to, kar smo napisali o agitaciji za domoljuba", velja tudi v isti meri za Bogoljuba". „Domoljub" se prav odkritosrčno veseli lepega napredka svojega bratca. Res, dvojčka sta in morata ostati oba: enaka po mišljenju naj drug drugega izpopolnjujeta, a v skupni družbi pod vsako streho najdeta gorko skupno gnezdo! Končno pa ob novem letu vsem iskreno staro voščilo: vesele božične praznike, srečno novo leto! Politični razgled. Državni zbor. — 69 milijonov posojila. Vlada potrebuje veliko denarja. Kako ga je mogoče dobiti? Po odkritem potu se ji ■ ni zdelo varno, zato je po zvijači hotela prit. j do svojega namena. Dejala je, da d& 15 in 1 pol milijonov za ponesrečence, ako ji poslane, dovolijo 53 milijonov zase. Ta rred,°K Je bil os, okoli katere se je vrt.lo vse zasedanje sedanjega državnega zbora. Poslanci so bili I pač pri volji, dovoliti 15 in pol milijona za 1 reveže, nikakor pa ne druge velike vsote za državno blagajno. Vlada je sklicala naielnike vseh državnozborskih strank, da bi jih pripravila do U-ga, da bi ji dovolili 69 milijonov posojila. A vse to ni nič izdalo. Čehi in mi Južni Slovani se posvetovanja niti vdcLžili 1 nismo, ker ne moremo vlado podp:rati, dekler ' nas bo ona tako prez rala. Drugi so sicer ' zborovali in poslušali predsednika, ki jim je ■ razkrival svoje želje, naj bi rešili začasni proračun, novo državno posojilo in vprašanje ! o italijanskem vseučilišču. Ali uspeh posvetovanju je bil prazen Kakor pri posvetovanju tako so bili proti vladnemu posojilu tudi v zbornici. Tu sploh ni bilo nobenega pravega delovanja Bilo je mirno, kakor že zdavnaj ne Izmed Slovencev je govoril poslanec Š u k 1 j e, ki je v lepih besedah povedal vladi, da Slovenci ne moremo iti vladi na ruke, dokler nas ona prezira. Za Slovence vlada nima drugega ko lepe a prazne besede. Kadar ona spremeni svoje stališče proti nam, bomo tudi mi za vlado. Končno je zahteval govornik slovensko vseučilišče v Ljubljani. Vlada ni dobila posojila — državni zbor zaprt. Zastran 69 milijonskega posojila je vlada napravila zato namenjeni proračunski odsek, ki je imel skleniti, posojilo dovoliti ali ne. Ali ta je brez pomišljanja zavrnil vladno posojilo. 29 poslancev je proti 14 sklenilo, da vladi nič posojila ne dovoli. Vlada je ostrmela. Najprej je seveda brž dala zapreti državni zbor, kakor iz maščevanja do neza-upnosti; potem pa zažugala, da bo poplačala to nezaupanje poslancev To je bila za vlado velika zaušnica, zakaj zapustili so jo celo tisti nemški nacienalci, ki so ji bili dosedaj desna roka in glasovali proti nji Na te se je mogla vlada dosedaj vedno zanesti, sedaj so ji pa tako hrbet pokazali! Mi vladi to prav iz srca privoščimo. Nas Slovane in katoliške poslance je prezirala, tiste nemške nacionalce pa vedno podpirala; zato naj zdaj sama gleda, kako si ji je mogoče pomagati iz škripcev! Nas Slovane naj podpira, pa bo vedno varno in trdno stala. _ Vprašamo se lehko, če niso poslanci krivi, da ponesrečenci niso dobili 15 in pol milijonov posojila? Kriva je vlada, ker poslanci so bili pri volji dati 15 in pol milijona za reveže, le drugega ne. - Zdaj bo minister Koerber spet vladal s tistim znanim § 14, dokler vnovič ne skliče državnega zbora, Boj v ogrski »boniiei. Ogrski minister je s silo dosegel, dav poslanci poostrili dižavnozborski pos!i)?J ali nasprotni poslanci so delali nato. d,j mu prekrižali ta uspeh. Najprej so piirejiS shode proti m nistru, potem pa delali vdj. kanske priprave, da zabranjo poslovniko poostritev v novt m zasedanju drža\ nega zborj Minister sam je tudi napravil \eč shodom da bi tako ljudstvu dopovedal, da je edino po takem potu, kakor je storil, mogoče vpt. ljati resno delo v državno zbe rnico. Ali kjer seje minister pokazal, povsod so ga nasprotni napadali. V Gjuri so mu metali kamenje t kočijo in mu okno razbili. Na tistem prostoru, kjer je govori', so ga morali vojaki stražiti, pa še tako bi ga bili skoraj s ki-meni pobili. Doč 13. decembra pa je bilo m povedano novo zasedanje d<žavnega zbori Vse je čakalo burnih nastopov. Vladni lil« ralni poslanci kakor vladnonaspmtni sob vali naklepe, kako b • šlo v zbornic. Vladat-nasprotni so se zbrali pred zbornico in i trdni vrsti korakali v dvorano, na čelu rt-likaši kakor grof Aponji, grof Z či in Šttf« Rakovski. Polic jski *ef jih je poskusil usti-Viti, ali ti so ga prijeli in nabili Nato so naskočili stražnike. Najprej so jih ozmerjali, češ da so izdajniki, ker tako službo opravlja o. nato pa so jih pretepli in sunili iz zborni« Zdaj so popadli predsednikov stol in mini strske sedeže, jih zdrobili na kosce in teptali Predsednikov stol je neki poslanic vrgel ni sredo, kjer se je razlttel. Razbili so »se, kar jim je prišlo pod roke. Eni so razbijali po slanske klopi in stole, drugi ropotali, tretji zvonili — bilo je kakor v vojski. Razbi« stole, mize in klopi so nato znesli na sredo dvorane, napravili na njih vešala in obesili nanje podobo ministrskega predsednika. Nato je prikorakal ministrski predsednik Tisa -ali ko je videl razdejanje, jo je brž popihal in dal sporočiti, da za ta dan ne more biti sej«, temuč drugi dan. Drugi dan, 14. decembra, so se zbrali poslanci že na vse zgodaj n šli pred zbornico. Vratar je še spal, insop morali šele zbuditi, da jim je odprl. Nato so drvili v zbornico in zasedli klopi Čakati so morali delj časa, in nato so prišli šele vlad«' poslanci. Vladnonasprotni so dali vedeti, <» so za danes pripravljeni zborovati, ako bo poslanski predsednik kak drug kakor J« sedanji. Ko so jim zagotovili, da bo predseni drug, namreč Jakobfi, so se pomirili, ter brez kakega ropota poslušali cesarjevo pismo. 1 je velevalo novo zasedanje. S tem pa )e bila ta seja tudi končana. Kaj je bilo nadalje sporočimo prihodnjič. — Ministrski Prc' sednik se tega izbruha ni ustraši. Reke,)®J da hoče vseeno napraviti red v zbornici, ne_drugače, pa z vojaškimi bajoneti. Po v® bo razpsal nove volitve, in pri teh upa dobiti zmernejših in menj nasprotujočih poslancev. Avstrijska vojska se pomnoži. Sedaj ima naša armada v mirnem času 47 pehotnih divizij, 42 divizijskih topničar-skih polkov, 8 baterij konjeniške divizije mimo drugih manjših vojaških oddelkov. Zdaj hočejo te velikanske vrste še pomnožiti. Ustanovili bodo 3 nove topničirske polke, da jih bo zanaprej 45; na Tirolskem bodo dodali 2 novi gorski topničarski bateriji, v Bosni bodo dodali pa eno; pri konjeniški diviziji bodo ustanovili 2 novi. Dalje mislijo pomnožiti še trdnjavske, oblegavne, lovske in brzojav-ljavne polke. Avstrijskim narodom bo treba zopet globoko opreti mošnjo. Revščina na Balkanu. Na Makedonskem so turški vojaki sedaj malo odjenjali; prišla pa je druga sodrga v deželo, ki ji kali mir. To so Grške tolovajske čete. Ti pridejo in napadajo mirne vasice brez vsakega povoda. Zadnje dni je bila neka bolgarska svatba; ko so se svatje mirno razveseljevali, so pridrli v hišo ti razbojniki ter ubili 13 svatov, 6 jih pa težko ranili Neki drugi dan so vdrli v vas Bogdanci in z bombami razrušili več hiš. Pa tudi Turki sami pomorijo mnogo kristjanov; najbolj prežijo na duhovnike in učitelje češ da ti podpihujejo ljudi proti Turkom. Zaprli so mnogo šol in cerkva, da bi tako zabranili shajanje ljudi. Kristjanom so prepovedali nositi vsako orožje, a Turki niso nikoli brez njega in ga rabijo proti ubogim kristjanom. Rusko-japonska vojska. Japonci vzeli Rusom ,, Grič 20j m" po imenu. Medtem, ko vojska v Mandžuriji mirno počiva, se bije vroč boj okoli Port Arturja. Zadnjič smo sporočili, da so Japonci naskočili Port Arlur, a so jih Rusi še odbili. Proti koncu novembra so pričeli nove silovite napade na vzhodne portarturske utrdbe. Ho silno krvavem boju se je Japoncem posrečilo vzeti več postojank, med tem je imena vredna utrdba, ki se imenuje »Grič 203 m". Že na vse zgodaj tistega dnč so pričeli Japonci trdnjavo silovito obstreljavati. Naska-kovali so jo pešci in konjeniki, ali Rusi so se jih še ubranili. General Nogi je poslal nato nove čete, in še so jih Rusi prepodili, tako je bilo misliti, da Rusom ni mogoče pndleči. Ali proti noči se je obrnilo na bolje. Naskočili so trdnjavo na novo z vso srditostjo; prišli so v ruske jarke in tu se je razvilo pravo mesarsko klanje. Sovražnika sta se s kopiti in bajoneti vrgla drug na drugega Kmalu nato so se pokazale od vseh strani japonske čete; ko so to Rusi opazili, so bili prepričani, da je vsak nadaljni boj nespameten, ker bi ne mogli vsem kaj, zato so se umaknili, zapustivši veliko mrtvih in ranjenih. Japonske izgube so bile silne. Največ jih je padlo, ko so jih Rusi zvabili prav blizu sebe in nato zažgali mine, ki so jih kar trumoma usmrtile. Kako strašan je ta boj, nam kaže Grič, kako je razdejan. Vrh Griča je vsled streljanja odtrgan, obronki pokriti z razvalinami, jarki z mrliči. S tem Gričem so Rusi veliko izgubili. Zakaj iz tega Griča se dobro vidi v pristanišče portartur-sko, kjer so ruske ladje. Japonci so na to nastavili na ta Grič svoje največje topove, ter zagrozili Rusom, kot nikdar prej. S tega Griča so streljali na brodovje in skoro vsega uničili. Japonci uničili Rusko portartur-sko brodovje. Na „Grič 203 m" so Japonci postavili težke topove ter streljali na brodovje v Port Arturju. Rusi so poskušali iz brodišča uiti, a so jim Japonci ladje že toliko poškodovali, da si niso upali. Ladje so hitro poškodovali. Pobjedi so dimnik razbili, in jo skoro do polovice potopili. Peresvjeto so do gornjega krova potopili, Retvizan so na krmilo nagnili, Amurju so zadnji del potopili, Ba-jana so zažgali. Pri kraju je morje toliko plitvo, da so ladje le na pol pod vodo;Japonci so ladje tako nagnili, da so večidel proti severu obrnjene. Uradno poročilo pravi, dasoštiri ruske ve like b o j ne ladje, dve križarki in eaa topničarka postale nesposobne za boj in s o č is t o izgubljene. Tako je torej uničeno port-artursko brodovje, ki je čakalo rešitve od baltovskega brodovja, ki plove od Afrike proti Aziji. To je za Ruse velikanska izguba. Najbrž bo s tem tudi veliko baltovsko b o-dovje izgubilo svoj pomen. Rusko taborišče v Mandžuriji. Naša slika nam kaže, kako je Kuropatkin zavaroval svoje vojne oddelke v Mandžuriji proti sovražnim napadom Mislimo si nekoliko vzvišeno ravan. Najprej vidimo spredaj pred vhodom izkopane rove, takozvane traverze, ki se razširjajo v enakih razdaljah v čveterokote, v katerih so globoke jame. Nato pride plot iz bodečih žic, za tem pa več vrst takozvanih volčjih jam, ki se vlečejo okoli in okoli vsega tabora. Na dnu vsake jame je navpik obrnjen oster kol, na katerega se sovražnik nasadi, kadar pade v jamo. (Glej sliko ob strani!) Jame so večinoma nalahko zakrite z bičjem. Vmes pa je napeljana gosta mreža bodečih žic, v katero se vjame napadavec, ki ne more prej naprej, dokler vseh žic ne potrga in odstrani, ker tudi če jih poreže, ga še vedno zadržujejo, da ne more naprej. Skozi ozki vhod pridemo v preddvor taborišča. Najprej zagledamo na levi in desni širok in globok jarek, ki je napolnjen z vodo. Več vodnjakov neprenehoma napolnjuje ta jark. A tudi v njem je vse polno kolov, med katerimi je napeljana bodeča mreža, tako da ga ni mogoče preplavati Tudi pred vhodom je zopet bodeč plot. Zdaj pridemo do nasipa v podolgastem polkrogu, ki je dvojen, tako da se moštvo lahko skrije v njem pred topniškim ognjem. To je prostor za prednje straže Za tem šele pridemo do nasipa, ki obdaja pravo taborišče. Ta je izpeljan v obliki trikotnika z nalomljenimi stranicami in ves nasajen s topovi, zlasti ob voglih. V sredi je pa prostor za vojaštvo. Izkopane so jame v zemljo in postavljene nizke lope, vse pa pokrite z debelo plastjo prsti, katera daje popolno varnost pred bombami in granatami. Tu ležč vojaki, kadar so prosti službe. Podobna skrivališča so še ob zadnjem nasipu. Take so moderne utrdbe. Seveda so pripravne samo za brambo, ne pa za napad. Gotovo so se tudi Japonci utaborili na podoben način. Iz tega pa tudi spoznamo, zakaj je vojska v Mandžuriji zaostala. Noben nasprotnik neče zdaj v hudi zimi vun iz utrjenih brlogov, katere si je s toliko težavo naredil. Položaj ob Šahu. OJkar se je vršila sredi oktobra ob Šahu in Hunhu ona velika bitka, ni na bojišču nobenih važnejših dogodkov. Dolgotrajni mir, ki sledi tem krvavim bitkam, nam kaže, da sta obe armadi vsled zimskega časa ovirani, izvrševati operacije v večjem obsegu. Strupen mraz, ki pade po noči 20 stopinj pod ničlo, povzroča vojakom mnogo trpljenja, in globok sneg pa ovira že premikanje čet ter dovažanje potrebščin po slabih mandžurijskih cestah. Male praske, posebno na krilih obeh armad, se seveda vrše vsak dan. Splošno se pa Rusi in Japonci drže svojih močno utrjenih postojank, ki so jih utrdili zadnje štiri tedne. O teh utrdbah, ki so jih zgradili Rusi in Japonci, se poroča, da se ruske utrdbe raztezajo od Tavananpua na spodnjem delu Hunha, zahodno od železnice, do Tančena na levem krilu, in sicer so glavne pozicije prirejene vzhodno od železnice na desnem Šahovem bregu. Tu so v izbornih pozicijah nastavljeni težki topovi ter postavljene utrdbe z veliko natančnostjo, nadalje prostori, varni pred bombami i. t. d. Tudi Japonci so se na mestu prejšnje ofenzive na tem delu bojišča omejili na defenzivo ter so kakor Rusi celo svojo armado postavili v" utrjenih taborih za mogočnimi utrdbami. Pri Banjapuci ob Sahu si stojita obe sovražni vrsti na nekaterih mestih le po 500 m. oddaljeni. Desno japonsko krilo pod Kurokijem se vije ob desnem Šahovem bregu ter izkuša tudi tu Ruse obiti. Da ložje razvije svoje desno krilo v danem trenotku, so Japonci posebno močno utrdili prelaze pri Vanfulinu in Kao-tulinu, skozi katerega pelje cesta iz Banja-puce in Pintajce. Levo krilo ki se opira na svoji desni strani pri Sahopu na železnico, sega na zahodu do Hohjačvance. Ako pa je iz karte in iz predstoječih pedatk^v možno dobiti sliko o obsegu obojestranskih utrdb, vendar ni mogoče, spoznati sedanje razvrstitve in moči obeh armad ter razdelitve posameznih vojnih korov in divizij na celi fronti. Sploh se pa vrši sedaj v Mandžuriji kaj čudna vojska, ker stojita na mali raz dalji, na primeroma malem prostoru dve po »sebno močni armadi že več tednov popolnoma mirno. Na naši karti so zaznamovane utrdbe, kolikor je bilo to mogoče, po raznih poročilih. Karta nima namena, podati jasne slike o sedanjem položaju, ampak samo predočiti, kako daleč se razprostirata obe fronti ob Šahu, kjer bo prej ali slej vendar le padla odločitev. LIST S K. Vojska. (Slika iz rusko - japonske vojske.) Nadaljevanje in konec. II. Z lepimi upi in pogumnim srcem sta nastopila pred tremi leti Ana in Aleksij pot skozi življenje. Nista imela zlata, a vendar sta imela najboljši kapital — delavne in pridne roke, pošteno, z malim zadovoljno srce. Njihovi upi in nade jih niso varale. V medsebojni ljubezni in naklonjenosti so jima tekle urice kaj hitre. Pred dobrim pol letom jima je nebo podaril« še malega Ale-ksija. Zdelo se je, da bo ta družina najsrečnejša in ljudje so bili skoraj nevoščljivi Ani, da je dobila tako dobrega moža, ker je bila siromašna sirota. A kakor dež za solncem mora biti, tako mora tudi srečo zamenjati nesreča-- Vasiljevič je prinašal čudae, temne in grozo vzbujoče novice. „Daleč tam za gorami", je pravil, „v vzhodni Aziji ob morju leži dežela, čudovito lepa in rodovitna, in ta dežela mora popolnoma postati ruska. Tam blizu pa je nek drug narod, škilasti in zviti pogani, ki hočejo imeti to dežele in biti sami gospodarji vse Azije. In sedaj se visoki gospodje kregajo in prepirajo med seboj, kdo naj be gospedar tiste dežele.* Par dni pozneje je še pristavil: „Tam pri sovražnikih — Japonci se jim pravi in čisto rmeni so že postali od same jeze in ne-voščljivosti — tam so razžalili našega pe-slanika — to je velik gospod in prvi za carjem — tako hudo, da je takoj edpoteval v Petrograd težit Japonce. In res so očka car takoj pokazali japonskemu poslaniku vrata." Kmalu je šel od vasi do vasi glas: „Je že vojska! Ze nabirajo vojake!" In ta glas je razdrl in uničil sreče in blagostanje tisočim in tisočim. — Aleksij je bil vojak in vedel je, da be| meral na vojsko. Tolažil je sicer Ano, da bodo i Japonci azijski Rusi sami lahko obračunali, a žena je čutila, da mož sam tega ne verjame. Prišel je birič in prinesel pozivnice Luki, Levu, Nikiti in - Aleksiju. Zadnjega ni bilo doma; Ana se je sesedla, ko ji je birič podal pozivnico. Aleksij je zvedel od sosedov, da morajo Luka, Lev in Nikita na vojsko in da je bil tudi pri njem tisti birič. Malo je manjkalo, da tudi njemu ni prišlo slabo. „Kaj bo z ženo, kaj s sinom, če padem? Ne ne grem, uidem čez mejo! Naj se še stepč tisti sami, ki so se skregali*, misel za mislijo se mu je podila po glavi; srce mu je bilo kakor kladivo. Ni šel domov; ven na prosto ga je vleklo, ven. da se umiri. A zastonj je skušal zbrati svoje misli. Bled in prepadel je šel domov, bolj podoben senci človekovi, kakor človeku samemu-- „Vzeti te mi hočejo", in mož in žena sta padla drug drugemu v naročje. Ntnadna nesreča jima je vzela govorico. Drug drugemu sta nemo zrla v obraz, a ti pogledi so govorili več kakor morejo povedati usta ali popisati pero. Kakor besen je stegnil Aleksij roko po >ozivnici Tu je zapečatena njegova usoda; V 8 dneh mora v vojsko; nepokorščina se caznuje s smrtjo. Razdrta in uničena je njegova sreča! Zastonj ves trud! Zapustiti mora ženo in svojega angeljčka — Aleška! Morda jih ne vidi nikoli več? V vojsko mora, morda gre umirat v tujino, umirat daleč od svojih dragih?!--" Jutro odhoda! Težka kot svinec je ležala siva megla nad revno pokrajino, in pršelo je iz megle, kakor solze iz skaljenih oči, polnih velike in neme boli. Na vasi se je oglasil boben. V hiši Aleksejevi pa sta štela dva človeka v tesnem objemu. Vsak je izgovarjal tiho Ie ime drugega; vsaka druga beseda mu je obtičala v grlu. V zibeljki je ležalo dete, veselo brcalo z debelimi nožicami. Srečno dete, ki ni vedelo, da ata odhaja morda v — smrt „He! Le hitro! Zadnji čas!" zavpije nekdo s hreščečim glasom na ulici. Stresel jih je te surov in hreščeč glas. Počasi kot slepca ste stopila iz sobe. Zunaj so jih čakali vojaki in Luka, Lev in Nikita, obdani od svojcev. „Čast ruska in car zahtevate", je zaklical poveljnik. »Naprej!« Do bližnje postaje so jih smeli spremljati. Leva ste spremljala njegova dva brata čvrsta korenjaka. Govorili so o vojski in' videle se je, da se Lev ne loči težko od domačije. Bil je veselega obraza.Ubogega prepadlega Lukete sta spremljali sestri in od starosti sključen, oče. Bilo je res pretresujoče, ko si videl očete vsega pobitega in uničenega saj mu je bila vzete edina opora starih i Tudi Nikita so obdajali sorodniki. ^ Na kolodvoru se je trlo vse m ljudi Iz vlaka pa so gledali vojaki, ma^jj s kapami in rokami v slovo. Videlo se ' marsikomu, da je že prebolel bridko loditeC Svojim novim tovaiišem so klicali bodril« besede. Še en pozdrav, objem — Bori zadnji — in vstopili so. Vlak je zabrlizgai oglasila se je ruska pesem in izginili so ? daljavi. III. • Na bojišču! Prva bitka končana, bitk* ob reki Jalu. V strašnih naskokih so spodili Japonci svoje nasprotnike iz nj hovih po. stojank. Boj je bil strašen; mrliči in ranjenci leže drug poleg drugega in valovi reke so se pordečili . . Tam na strmini leži cel kup mrlidev. Poleg razdejanega topa se je zgiudil mlad junak; kakor mrtev leži med drugimi mrtveci in ranjenci. Naenkrat se vspne pokonci; poskuša odpreti oči. Jasni se mu. * Zavedel se je, kje je in kaj se je zgodilo z njim. Na bojišču je in ranjen, ker sicer ne bi ležal tukaj. Poskuša vstati. Levi roka je kakor mrtva in vsak gibljej mu povzroča strašne bolečine. Roka je razstreljeni. Čelo se mu za hip razjasni. Sedaj je neraben za boj; pohitel bo k svoji — Ani in Alešku. Kar začuti, da ga v prsih nekaj žge in di je nekako prazno v njih. Potipal se je t roko, in roko polije nekaj gorkega! Ah, življenje mu izteka iz prsi! Porosile so se mu oči. Smrtno je ranjen, umreti bo moral, umreti daleč od ljubljene žene in deteta! Di bi bila saj Ana tukaj, rad bi umrl. Nehote se mu je izvil iz prsi vsklik: „Ana!u Pa njegov glas je bil tako slab. Toda čuj! Znani glas: „Altksij, Aleksij!" Aleksiju se je razsvetilo obličje in zaklical je iznova: „Ana, Ana!" Njegov glas je bil kakor vzdih umira-rajočega, a vendar so ga slišali. Čez mrliče sem se je priplazil Lev, našel je Aleksija umirajočega. Pokleknil je zraven in ga naslonil na roke. Ranjenec je zastokal, pogledal tovariša s široko odprtimi očmi. „Vode", je dihnil, „vode mi daj, Ana." Prinesel mu je vode, in Aleksij je pil dolgo, kakor da si pije novo življenje. Prijel je tovariša za roke in njegove oči so se zalesketale kakor gladko, gorsko jezero v zadnjih žarkih večerne zarje. Srečen je bil. Lahno so ga ebkrožale sence bližajoče se smrti, sladke sanje so uspavale odhajajoč dušo. Srčna kri mu je iztekala in z njo življenje — pred njim pa vstajajo nove, blažene podobe — — Vojska je končana. Sovražnik Ze se vračajo domov polni slave. Kako mu srce utripa, kako napenja ivoje oči! Že vidi mesto, kjer se je v onem itrašnem trenotku ločil od Ane. Prikazujejo strehe domače vasi pordele od žarkov ;ahajajočega solnca. In zagledal je svojo hišico! Ana mu odi nasproti! Že sta se objela. „Ana, ljuba moja Ana", je dihnil umikajoči, .zopet sem pri tebi. Vojska je kon-čana, vsi smo se vrnili, Lev, Nikita, jaz — le I.uketa ni. Zdaj ostaneva vedno skupaj, nikdo naju ne loči več. Kako si bleda! Kako vroče in žgoče je tvoje čelo! Vendar kako lepa! In dete, kako ljubko me pogledava! Ana sedaj naju ne loči nikdo več, večno jova združena — - " si In Aleksij je preminul Dolgo je še klačal zvesti prijatelj poleg mrtvega tovariša. Potem pa je odšel počasi proti taboru. Tam je vzel iz svoje torbe kos platna in nekaj vanj zavil in skrbne shranil. V tej noči je sedela tam daleč v revni ruski vasi mlada, bleda žena črnih las in črnih oči, ob zibelki svojega edinčka, čula, jokala in molila. Žalostna je bila in vesela in pa polna upanja Držala je v rokah pismo, ga zopet in zopet in zopet brala. Kazala ga je detetu „Poglej od tvojega očeta!" skoro se povrne---— A Aleksij se ni vrnil. Nekaj tednov potem je prišel v vas nepoznan mož, ves zmučen in onemogel. Prišel je z bojišča. Jedne roke ni imel več, druga pa je bila trda kakor les. Molče je šel po poti: Lev „lesenia. Prva njegova pot je bila k Ani. Govoril je malo besedi, a te polne tuge, težke kakor udarce kladiva; nato je odvil iz papirja in platna prstan in ga dal vdovi. Ana je razumela. Vedeta je sicer že preje, a vendar je brez upanja upala, češ, morda je pa zaznamek padlih pomanjkljiv. Stokajoč se je zgrudila na tla. Ni megla prenesti udarca usode, počilo ji je srce in njena duša je pohitela k Aleksiju, da ostaneta večno srečna. Razgled po domovini. Vabilo na naročbo. Novo leto je tu-taj, prav veliko pa jih še ni obnovilo na-ročbe za prihodnje leto. Pričakujemo, da >rav vsi to store vsaj sedaj v zadnjem tednu. 3reberite današnji uvodni Članek, morda bo >otem hitreje šlo! Ne pozabite na rešitev ugank, ki smo jih prinesli v 21. številki. Tudi za to je samo še en teden časa. Na sv. treh kraljev dan je žrebanje; veliko sreče! Umirovljen e na lastno prošnjo č. g. župnik v Dolenji vasi Ignacij Šalehar. Umeščen je bil na župnijo Gojzd pri (amniku ondotni župni upravitelj g. Alojzij Podobnik. Župnija Zabnica je podeljena čast g. Ka-rolu Čiku, mestnemu kapelanu v Višnji gori. Umrl je dne 15. dec. preč. g župuik in dekan Josip Razboršek v Šmartinu pri Kranju Pokojni je bil rojen 20. marca 1836 v čtmšeniški župniji. V duhovnika posvečen 3. avg. 1862, je služil kot kapelan na Breznici, v Vodicah in Dobrepoljah, kot župnik pa na Brdu od 1. 1882., v Gradu in od leta 1895. v Šmartinu. V Gradu je bil hkrati dekan za radoliško dekanijo. V mladosti je bil sloveč pevec. V Gradu se je trudil, da bi zidali novo cerkev po načrtu >arona Schmidta, in ta želja se je letos tudi izpolnila. Zadnja leta je bolehal, a potrpež-jivo prenašal svoje trpljenje Svetila mu večna luč! — U m r 1 je čast. g. zlatomašnik avant. škofije Matija Košar dne 16. de-embra zjutraj v Radomlju kamniške fare. Rojen je bil 30. avg. 1823 pri sv. Juriju na Ščavnici, v mašnika posvečem dne 31, avgu-ta 1846. po škofu Zangerle, bil kaplan v ^mureku, vojaški duhovnik osem let na Ogrskem, Galiciji in na Laškem, za kar je iobil papeža Pija IX. vojno svetinjo, pote i župnik v Pernicah na slovensko-nemški meji a Štajerskem, ondi stopivši v pokoj, de- loval kolikor toliko v dušnem pastirstvu v Bočni na Štajerskem, v Leobnu, Kraubadu in Oberwelsu na Zg. Štaj., preselivši se na Kranjsko deloval v cerkvi in v zasilni šoli na Dobravi pri Bledu in sedaj devet let v Radomlju. Živi mu na Štajerskem še brat, vpokojeni župnik Jakob. Večni pokoj njegovi duši! Večno češčenje presv. Rešnjega Telesa v ljubljanski škofiji. Zadaja štvevilka »Ljubljanskega Škofijskega lista" dolnčuje, da se vpelje v ljubljanski škofiji vedno češčenje presv. Rešnjega Telfsa tako, da se posamezne župnije in samostani vrste skozi celo leto, in ga ne bode dneva v letu da bi presv. Rešnje Telo na enem ali drugem kraju ne bilo izpostavljeno v javno počeščenjee. Začne se letos 8. decembra v stolni cerkvi v Ljubljani in se potem nadaljuje v drugih cerkvah. Molitve po maši. Iz zadnje številke »Ljubljanskega Škofijskega lista" posnemamo sledeče vrstice: Sv. oče Pij X jako žele, da se molitvam, katere so po sv. maši zapove-dali pokojni papež Loon XIII, doda še klic: Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas! — Ako se ta klic molitvam po sv. maši že zapovedanim doda trikrat, pedele sv. oče duhovniku in vernikom odpustka sedem let in sedem kvadragen; ti odpustki se morejo tudi vernim dušam v vicah darovati. Zadostuje, ako duhovnik reče: Presveto Srce Jezusovo, verniki pa odgovore: usmili se nas. Gorenjske novice. # Zločin v Boh. Bistrici. Žena delavca Smukavca je pred meseci zapustila svojega moža in otroke in pobegnila z de lavcem Lovrencom Orehkom v Trst. Ondi so jo prijeli in pripeljali nazaj. Orehek je bil obsojen na štirimesečno ječo. Smukavec, miroljuben človek je ženi odpustil nezvestobo in jo sprejel nazaj. V nedeljo, 4. decembra se pa našli Smukavca ustreljenega. Ko je šel po noči vun, je nekdo ustrelil vanj štirikrat. Smukavec je bil zadet v glavo in takoj mrtev. Zločin je izvršil, kakor sumijo, Orehek. Zaprli so tudi žena Smukavčevo. Nesrečni Smukavec je bil priden in pošten delavec. * Premeteni tatovi. Velika tatvina se je zgodila na Hrušici pri Jesenicah. V gostilni „zum lustigen Tiroler" so ukradli tatovi 280 kg. težke železno blagajno in jo od-odnesli 70 m. daleč v hrib. Ondi so blagajno odprli in pobrali iz nje vse vrednosti, okoli 5000 K denarja in precej zlatnine Tatovi so morali biti zelo predrzni in zviti, da so spravili težko blagajno tako daleč od hiše ki stoji nasproti orožniški postaji ob cesti, kjer so tudi po noči vedno ljudje. Nekaj sumljivih tatvine so zaprli. * Iz predora na Hrušici. Vodo, ki je v zadnjem času v tunelu delala veliko preglavice, sedaj spravljajo vun po ceveh, da ni treba delavcem stati do kolen v vodi. Vendar kljub temu delo le počasi napreduje zlasti še odkar se je vsled zadnje nesreče veliko delavcev odpovedalo. Materijal iz tunela vozijo sedaj z mašino, ki je kurijo z bencinom. Toda prej, ko so delavci sami voz'li vozičke iz tunela, se je trikrat več storilo kakor pa z mašino. Tudi nevarni plini še vedno nagajajo. Pred kratkim, kakor se je čulo, je zopet nekaj delavcev padlo v nezavest, vendar hujše nesreče ni bilo. Tunel bo komaj prevrtan do Velike noči; prej so mislili, da bodo prišli skozi do Božiča. — Veliko delavcev se je še ponesrečilo, odkar se dela predor, na ta način, da so jih pritisnili vozički. Ubogi delavec je prišel med dva vozička, ali pa se ni mogel umaknit? pravočasno nasproti drdrajočim vozičkom, ki so ga pritisnili k steni. Pred 14 dnevi se je tako ponesrečil Ferdinand Moser. Ranjen je nevarno čez drobovje, vendar bo okreval. — Mrtvih žrtev vsled zadnje eksplozije je petnajst. — Na dan sv. Barbare, zavetnice rudarjev in delavcev pod zemljo, je bila na prostem pred predorom sv. maša, katere se je udeležilo na tisoče delavcev. Sv. mašo je daroval g. kaplan V. Zabret. Podjetje je mislilo ta dan dati blagosloviti zastavo, a je vsled zadnje strašne nesreče preložilo blagoslovljenje na poznejši čas. # Miklavžev večer, ki ga je priredlo kat. del. društvo na Savi pri Jesenicah, je dobro vspel. Zbralo se je mladih in starih toliko, da je bila dvorana do zadnjega polna. Veliko se jih je moralo vrniti, ker je manjkalo prostora. Lepo so deklamirali in predstavljali otroci iz otroškega vrtca. Na koncu je Miklavž delil darove dobrim in porednim kakor si je kdo zaslužil. ° Petdesetletnico razglašenja Brezmadežnega spočetja smo praznovali na Jesenicah kolikor mogoče slovesno v cerkvi in izven cerkve. Pred praznikom smo imeli tridnevnico. Vsak dan zvečer je bil cerkveni govor. Ob tej slavnosti je ljudstvo pokazalo, kako vneto časti in ljubi Brezmadežno. Nad 400 je prejelo sv. zakramente na praznikov dan. Na praznik je bila ob osmih peta sv. maša na Savi, ob desetih pa slovesna sv. maša v župnijski cerkvi. Po-poludne je bil govor in posvečenje vse štirih Marijinih družb, nakar so bili sprejeti novi udje. Zares prekrasen večer je napravilo v proslavo Brezmadižne kat. del. društvo. Čast vsem, ki so pri tej slavnosti sodelovali zlasti še gospodični M. Podkrajšek, vrtnarici otroškega vrtca, ki s. je za ta večer veliko trudila. Lepo in ubr.mo sta pela možki in mešani zbor, posebnj ji šla do srca vsakemu mogočna Mittererjeva pesem, „Brezmadežni", ki sta jo zbora pela s spremljevanjem godbe. Ugajale so tudi deklamacije, prav tako posvetitev Brezmadežni .Skrivnostna roža" Slavnostni govornik, mladenič Marij;ne družbe J. Ferjan je navdušeno proslavljal Brezmadežno, kako se je prav pod njenim vplivom toliko storilo v zadnjih petdesetih letih za zboljšanje socialnih razmer. Tako lepih večerov je društvo še malo priredilo! • Jeseničani! Leto se bliža h koncu! Obnovite o pravem času naročnino za BDomoljub"! Vsak stari naročnik naj pa pridobi vsaj še enega novega, da ne bo nobene slovenske krščanske družine, ki ne bi imela »Domoljuba". * Jeseničani l Naročajte se tudi na „Slo venca." Poleg diugih zanimivih in važnih novic iz našega kraja prinaša sedaj sobotna številka Slovenca imena vseh tistih, ki so se ponesrečili v naši fari, odkar je ustanovljena. Z novim letom pride v »Slovencu" tudi na vrsto zgodovina jeseniške župnije, za katero se mora vsak zaveden Jeseničan zanimati. * V Cerkljah na Gorenjskem so imeli 29. in 30 nov. občinske volitve. .Neodvisni* so nekaj časa mislili na srednjo siranko, a so kmalu uvideli, da ni upanja. Vsaj tudi najbolj priprosti volivec ve, da .napreden* učitelj ne more biti odkriti prijatelj kmeta, če je v službi nemškutarskih liberalcev. In zato se tudi liberalci niso upali udeležiti volitev in volivci so izvolili same zavedne | može kat. narodne stranke. Pač sta prišla dva liberalna Barleta na volišče in izmed teh dveh je (Ločan) volil osem mežnarjev, drugi (Podgoršek) je pa volil veleslav. Ivan Hribarja, tri učitelje in nekaj takih, na katere noben človek mislil ni, vse izven občine. Dokaz, da bi bil eden rad mežnar, drugi pa slaven — a je le neumen. G.Jaka Hočevar se je pripeljal tudi z Vrhnike, a ko je videl, da je grozdje kislo, jo je popihal nazaj. * Ogenj v Škofji Loki. Iz Loke se nam poroča, da je pogorela na spodnjem vrtu nunskega samostana lopa z altarčkom Srca Jezusovega. Kako je ogenj nastal, ni znano. Sreča, da je bila lopa na samem, daleč proč od drugih poslopij. Ogenj jc požarna bramba hitro pogasila. — Malo strahu je pa ogenj vendar le napravil po mestu in samostanu. * Ogenj je uničil v Srednjih Gamelj nih cerkvenikovo hišo. — Posestniku Lovrencu Zupanu v Savici okraj Radovljica, je ogenj napravil 3500 kron škode. Posestnik je bil zavarovan le za 1600 kron. * Sava podkopala črnuški most. Sava je podkopala deloma državni most čez Savo v Črnučah, kateri se je moral vsled tega prometu za nekaj časa zapreti. * Ali je nova šola v Jaršah potrebna? Poroča se nam: V ponedeljek je bila komisija, ki je gledala prostor, kjer bi imela stati nova šola. Ne vemo, ali so vsi občinski odborniki prepričani o potrebi nove šotej to pa vemo, da marsikdo ne ve, koliko stroškov bi občini prizadala nova šola. Recimo, da bi stavba sama stala 8000 kron, letnih stroškov bi bilo gotovo čez 200 k' in to bi taka majhna in revna občina težko zmagovala. Jarše so komaj dober četrt ure oddaljene od Mengša, in to je bil poglaviten vzrok, da sta deželni šolski svet in ministrstvo odbila prošnjo za novo šolo, ker ni razdalje štirih klm. - pa tudi učni uspehi so gotovo na štirirazrednici, kot je v Mengšu kjer delujejo izvrstne učiteljske moči, veliko boljši, ket bi pa bili naenorazrednici v Janšah In če bi hotel kak „adarjen de5ekdJalje študirat., kam bo šel iz enorazrednice? Iti bi moral še na štirirazrednico v Mengeš Šola v Mengšu se mora razširiti, to je goto in če k temu prispeva tudi občina v |arj!!' tedaj b do gotovo manjši stroški in VJ korist, kot bi se pa dosegla z enorazredS v Jaršah. Mi damo to občinskim svetovalce v Jaršah in drugim posestnikom v premislek dokler je še čas. ' ' Iz Škofje Loke, 8. decembra. Zelo lepo se je obnesla slavnost v proslav Brezmadežne v uršulinski cerkvi. Zla« v predvečer praznika je bila vsa nunska cerkev — posvečena Brezmadežni — razsvetljena. Do 400 sveč je gorelo od ^ do 8 ure na pročelju cerkve. Bila je slavnost skupna za vso loško župnijo. * V Strahinju pri Kranju je ii.t blagoslovil vlč. g. dekan Koblar pri neugod. nem vremenu krasno znamenje lurške Matere božje in Bridko Razpelo sredi vasi. * V Mengšu je umrla 15. dec.Mariji Hribar, mati ljubljanskega župana gospoda Ivana Hribarja. Hribarjevi so doma iz Trzina kjer je bil rojen 1. 1851. sedanji ljubljanski župan v Točnikovi hiši, pa so se pred leti v Mengeš preselili. Rajnka je imela tudi sina Franceta duhovnika, ki je pa še mlad umrl v Vodicah. Bila je dobra gospodinja in zelo pobožna ženica. Naj v miru počiva! * V Radomljah je umrl 16 decenbn upokojeni župnik č. g. Matija Košar, zla-tomašnik v visoki starosti 77 let. Bog od daj obilno plačilo! (Glej spredaj.; * Umrla je pri sv. Duhu nagle smrti Ivana Trilar stara 81 let. Dasi lepa starost, je vendar ta naglica močno potrla edinega sina, ki je izgubil tako dobro mater. * Iz Selc. Zlato v selški dolini. Ni še dolgo od tega, ko so se združili vsi liberalci v konzorcij, ki je imel raziskavati pot, pa ne za železnico, temveč do - bogastva. Nek prebrisan mož jim je pokazal kos železnega kršca. Svetil se je, kakor pravo čisto zlato. Hitro je bilo sklenjeno, da bodo na mestu, pri češnjici, kopali. Zložili so vsak po par stotakov. S temi so naredili precej veliko „Iuknjo«, v kateri st dobili precej — ilovice. Sedaj delo počivi. Pravijo, da bodo nadaljevali, ko steče bohinjska železnica. Iskali pa ne bodo vsi zlata kajne g. eks-župan Šlibar; skozi« „tunel" bo peljala bližnja pot na Rudno in v Dražgoše. Mogoče bo enkrat stekla železnica v Jelovico! ? Sedaj se v tej luknji skriva medved; pa ne sme nobeden povedati železniškim orržnikom! * Iz Moravč se poroča: Pri nas je P"' redila dekliška Marijina družba prigod0® 50 letnice Brezmadežne, dnč 8. decembra igf«; »Lurška pastirica". Dnč 8. dec. predstavljal« se je le za Marijino družbo. Na splošno željo ponovila se je igra v nedeljo, 11. t. m. O61' krat je bila udeležba prav obilna. Res, F hvale vredne so igralke, M so tako lepo" nljivo izvršile svoje vloge. Čast jim! — ij pa moravški liberalci ? Na te pa vendar smem pozabiti. Saj oni tudi niso pozabili nas, ko smo bili na igri. Naredili so nam doknico. No, dobro ste pokazali svojo Dbrazbo, svojo naprednost, ki se ponašate ko možato ž njo. Vprašam vas. jeli pijan-vanje izobrazba ? Ali je to omika, peti tako ■de kvantarske pesmi in razgrajati; jeli to Bika? Sram vas bodi, da greste čakat in rašit ljudi, ki so se vračali po A ve Mariji )mov. Za duhovniki lučate kamenje! Nikdar I še ni zgodilo kaj takega v Moravčah Dmo videli, kam vas bo pripeljala vaša obrazba! * Iz ljubljanske okolice. Postava lede gostiln je objavljena, a išče se tisti, bi jo spolnoval in tisti, ki bi to nadzoro ii, kajti občinski odbor z županom vred druge merodajne osebe glede tega nočejo č ukreniti. Tako se godi v nekaterih ob-aah ljubljanske okolice. Menda se je pa in tam policijska ura pokvarila, da vedno robe kaže. V to svrho, da bi se ta dala praviti, se prav toplo priporoča Marko »rušak, mehanik iz Trbovelj, ki je pri po užni cerkvi sv. Urha v Dobrunji zgotovil vnokar novo stolpno uro v zadovoljnost eh, samo birtov ne, ker preveč natanko e in kaže. — Davkoplačevalci, ki ajo za šolo godne otroke, zahtevajo, naj otroci od 7 let naprej v šolo vzamejo, ne bodo morali potem hoditi, ko bodo ižili za hlapce in dekle. In ker je šolsko slopje premajhno, naj bi se omislile novo zdravo poslopje, pa ne tako stranišče kot dosedaj. Drugod se silijo otroci v šolo, :u se pa morajo odganjati, pač narobe svet. to v času napredka. Za zidavo nove šole Sostrem uneti predsednik se opozarja na pobrane doklade za novo šolo, ker se tudi okr. šol. nadzorniku ne zdi lepo, v tako o hoditi pouk nadzorovat. Dokladeza rajno cesto so tudi nabrane, morda se sedaj ta odbor usmilil in na nekaterih stovih nalomljene ali pa z „rajklom" za-ane plobe nadomestil z novimi, da saj na stovih ne bo nevarnosti za živino, kakor to slučaj na „mrakovcih" od Zadvora •ti Besnici in drugod. Dolenjske novice. iŠent Rupertske doline. t Na Veseli gori je bila v nedeljo 4. !. cerkev natlačeno polna. Prišli so od :u in daleč počastit sv. Frančiška. f Slabo vest je imel pretepač v Cužni i, mislil je spraviti svojega soseda v Zato je tožilj pa pred obravnavo — je vzela noč. Srečna Amerika I t Štiri mesece zapora je dobil oni St. Ruperčan, ki je, kakor smo že poročali, na glavi »seciral • svojega vinskega bratca. t Zaprli so v Št. Rupertu prodajal-nico trgovcu Mat. Strnenu. f Pomagajte ubogemu liberalnemu bralnemu društvu v Mokronogu. Obroč je počil, eden ud za drugim odstopa. f Vse prodajajo, graščino, travnike in hosto novi gospodarji graščine v Mokronogu. f Novi semnji. Za prešiče bi po novem letu vsak prvi četrtek semenj v Mokronogu. Zraven tega dobi trg še dva nova velika semnja v letu. f Na Mirni so bile 12. decembra občinske volitve. Izpadle so za mšo stranko dobro. Edini Ludvik Koračin je prišel izmed liberalcev v odbor, drugih 24 je naših. f Na obe strani se je dosedaj sukal na Mirni ta „nepremagljivi" Koračin. Sedaj je pokazal barvo — liberalno. No, koristila mu ne bo prav nič. f Sijajno večerjo so pripravili liberalci na Mirni v neki gostilni, ker so si bili svesti zmage. Pa so zmagali naši, in bila je pojedina brez gostov. Iz litijskega okraja. t Na PoISniku so dobili enorazredno ljudsko šolo in g. Jožef Odlasek iz Ljubljane je postal začasni učitelj. f Podpore gasilnim društvom so se iz Ljubljane tako razdelile, da ste dobili Dol in Šmartno po 175 K, radeško in zagorsko gasilno društvo pa po 150 K. f Tifus In angina sta ponehali razsajati v šmartinski občini. f Ala, fimartinskrga kaplana Imajo v „Narodu". — In tako veselje je radi tega vladalo po Šmartnem in tako letanje je bilo po cestah, da so morali precej drugi teden cesto posuti, ker je bila vsa zdrgnjena. Kdo ga je pa dal v cajtenge? — Šmartinske frajle. — Zakaj pa? — Ker je baje pri velikonočnem izpraševanju rekel, da mislijo nekatera dekleta, da se ne može drugače, če se prej dve ali tri leta ne lajdrajo. — Katere pa so tiste frajle, ki so odprto pismo kaplanu pisale v „Narod" ? — Ravno to je križ, da se ne podpišejo. Pismo pa ni nobeno kaj prida, če nima podpisa! — Kaj pa če bi bilo spet res, da maček zacvili, če se mu stopi na rep! f Ob priliki pogreba kneza Wind sch-graetza, posestnika Vagenšperka, se je šmar-tinskim revežem po pokojnika volji razdelilo 120 K. f Dobro je bil obiskan zadnji semenj v Litiji v ponedeljek po sv. Miklavžu. Sava je pri Litiji za 060 m rad navadno višino. f Dosti dobrega letošnjega vina ;'e lahko dobiti po primerni ceni v Preski "in pri Sv. večeru (šmartinske fare). + Od Sv. Križa pri Litiji. Že proti koncu leta smo se tudi pri nas domislili, da bi bilo dobro voliti nov [občinski odbor. Zbrali smo si za to dan 29. novembra. Zbralo se nas je na volišče veliko mož in smo volili vsi kot en mož, volili pa smo popolnoma po prepričanju, ne — prisiljeno, in upamo, da se nismo goljufali, ker smo dali glasove starim odbornikom. Naša misel je, da so stari odborniki dobro gospodarili in je proračun za prihodnje leto dobro sestavljen. Pobiralo se bo tudi še krone direktnega davka po 18 vinarjev naklade za občinske namene. Volili smo brez posebnih sitnostij, ki bi jih nam bila lahko stavila nam sovražna stranka Sicer so bili prišli nekateri od nam sovražne stranke na volilno pozorišče, toda ko so videli, da jim je vsak up splaval po vodi, so se kar hitro po izgubili in zginili. Par „šnopsarjev" je sicer nekaj zabavljalo, pa to nam nič ne dene. Naši nasprotniki so se le s tem osmešili pred poštenimi ljudmi. Bili so toliko „kun-štni", da so sicer vedeli za nekatere volivne paragrafe, pa sebi v sramoto. Toliko naj za danes zadostuje. Belokranjske novice. t Zadnji semenj je bil v Metliki slabo obiskan. Čudno je, da je živina tako po ceni - a meso tako drago. Za živino se še menil ni nihče. Tudi svinjska roba ni šla nič kaj s kupčijo, ker je tako vreme. Kir je nekaj posebnega — bilo je na ta dan izredno veliko judov v Metliki, ki so prinesli svojo slabo robo ponujat Ljudje božji, jud in poštenjakovič ne gresta skup — a vendar so ljudje kar oblegali jude — posebno ženske, ki se gotovo že kesajo v novi strgani cunji! — f Iz Starega trga pri Kočevju se poroča, da tam divjajo nezreli fantalini, ker jim ni všeč Marijina družba. A ae samo smrkavci mali, tudi veliki norci se zaletavajo in huj-skajo, a uverjeni naj bodo, da se zanje ne bo menil nihče — toliko kot za navadne pijance. Kdo ima naročeno umazano smrdljivo cunjo, bomo sporočili. f Kmetijsko društvo v Metliki daje pojasnila zaradi cen in kakovosti tukajšnjega vina. Naši zadružniki bi radi prodali svoj dobri pridelek, obrnite se gostilničarji na Belokranjsko! Res, da je nekoliko v stran — a kesali se ne bodete. f V Črnomlju je umrl g. Julij Guštin, notar. Bil je priljubljen mož in tudi zna-čajen — kar je težko dobiti med enakimi danes! N. v m. p.! f Nekaj novega. Marko: Pst, tiho! Ne govori, da te ne slišijo »papal" Jure: Kaj ? Meni bo kdo branil, da ne bi govoril, kako so v Metliki volili — da bi Belce-buba izgnali. Ali — „papa" so vzdignili prst in roke vseh upornikov so bile lepo na .klopi" — Možje pa — taki! f Dopisniki belokranjski na noge! Zadnji čas je precej tiho. Kako to? Fantje korajžo! Glejte, kako se drugod gibljejo, tudi mi moramo iti naprej — ne nazaj. Kdor zna sukati pero, naj kar zapiše in sporoči. Povrh pa še razširjajte .Domoljuba", da ga bo vsak bral in tako pokazal, da nismo samo v besedi, ampak tudi v dejanju na braniku doma ni vere 1 f Prinesite vsi dobri ljudje naročnino na ^Domoljuba" do Božiča svojemu poverjeniku, da bo prej vse v redu, ker tako ste Krki, kdo je načelnik, koliko udov je zraven i. t. d Kaj pa deželni odbor k temu poreče, ki podpore deli takim društvom? Menda ne ve ali pa noče vedeti. Tujih gostov namreč — postopačev se vedno večje število oglaša na Krki, ki prihajajo in odhajajo čez Krko v Ljubljano ali iz Ljubljane, tako da si včasih eden drugemu kljuko podajajo, v svesti si, da jih tu mož postave ne prime. Žendarmerije nimamo tu, ki bi bila na Krki prav na mestu; imela bi tu hvaležno delo in tudi policijska ura bi se bolj natanko spolnovala in drugih komedij ne bi bilo. — Novo šolo hočejo nam davkoplačevalcem gospodje tam v Litiji pri Ljubljani usiliti in sicer na Muljavi, torej v tuji občini, češ, da imajo otroci predaleč na Krko v šolo. Ali j hira, ker ni dobre pitne vode. čas bi t da se kaj stori! f Pogorelo je dne 10. decembra g spodarsko poslopje in hiša posestniku Pr biliču iz Dol. Radene, starotrške župDj Zažgala je ona slaboumna deklica kate je nedavno umorila svojo sestrico. f Narnaprej IJudlj narodnjaštvi Pred kratkim so imeli belokranjski učitel nekako zborovanje. Med drugimi točkami bil tudi predlog, da naj se vračajo nem$| dopisi c. kr. okr šolskega sveta temu naza A čujte! predlog je bil odklonjen z g|aS0i skoraj vseh udeližencev! Zares velika m0 žatost bati se takega glavarčka! Proti pred logu je bil najbolj baje Ščetina. £Rusko taborišče v Mandžuriji. tudr lahko deležni dobitkov pri zastavicah! Hitro, urno na noge! t S Krke. Zadružna misel je tudi pri nas na Krki prodrla na dan; ustanovili sme po prizadevanju našega vrlega g. nadučitelja hranilnico in posojilnico, ki vrlo dobre napreduje. Posluje še le od meseca junija sem, a je že okrog 30.000 kron denarja naloženega v Ljubljani. Mislimo tudi na mlekarno, katere ustanovitev se nam obeta, če se vsi živinorejci zavežejo gotovo količino mleka dajati, kar bo gotovo lep dobiček prinašalo. — Požarno brambo imamo pri nas, toda tako, da menda nikjer ne na Kranjskem; vse društvo spi več kot zimsko spanje, ker že m ka) let ni nobenih vaj, nobenega občnega zboia, nobenih volitev v odbor, da sedaj ne vemo, ali še obstoji ognjegasno društvo na je gospoda že pozabila, da naši otroci iz oddaljenih vasi nimajo nikjer čez 4 km. daleč v šolo, razun Korinjci, ki pa svoje otroke raje na Krko v domačo šolo pošiljajo, kakor v Ambrus, kamor spadajo v občino? Mi se moramo temu pritisku naravnost upreti, ker so že sklenili občinski možje, domačo šolo radi števila otrok raje razširiti v tri-ali če hočejo v štirirazrednico, kakor za novo šolo prispevati na Muljavi, kar se bo dalo z majhnimi stroški napraviti. Občinske doklade so že itak dovelj visoke. Ali gospoda si misli: kmet plačaj pa tiho bodi. f Iz Nestople vasi pri Semiču nam pišejo, da so že pred letom poslali prošnjo za vodovod na deželni odbor, pa Še sedaj ni nobenega glasu. Potreba pa je velika za , ljudi in živino; kmetijstvo, zlasti živinoreja Z ribniške zemlje. f Župnik Ignacij Šalehar v Dolenji vasi pojde v pokoj. Bati se je, da blifl gospod zgubi pogled na obeh očesih. t Kočevske oblastnije se nam dozdevajo čudne. V Turjaku mora en trgovec od zobotrebcev plačevati še p o sebe] davek, drugi pa splošno od vse trgovin* Menda zato, ker je tudi nekoliko c. kr. K« je pa prvi vprašal c. kr. okrajno glavarstvo, kako naj se to razlaga, se. mu ni nič rtf ložilo in se mu reklo, da se je prepo«0 oglasil, in da se zdaj nima več pritoževal - Tudi v Ribnici se trgovcem kaj iul1110 naklada dohodninski davek, o čemer ho&»° še katero spregovoriti. f Obletnico je obhajal 27. novemM parni mlin v Strug.h. Zadovoljno je l W vse, posestnik in občani. Kolika dobrota je za naš kraj, spoznali smo posebno ob letošnji suši- t Dopis iz Drage v „Narodu" nam potrjuje staro resnico, da liberalci lažejo. f V vas hodijo na neko pošto vendarle preveč Tam si preganjajo dolgčas gospodje, gospe in gospodične in obvobajo vsako po-šiljatev od spredaj ip zadaj in ugibajo kdo odpošilja Človeku je sitno na tako pošto kaj oddati, ker ve, da se bo vsakovrstno sklepalo o njem. Ali ne velja za c. kr. pošto najstrožja tajnost? Ta nedostatek naj se tam, kamor pes taco moli, odpravi takoj, pa bo dobro. f Preveč nemščine je še pri c. kr. davčnem uradu v Lašičah. Pravijo, da se za slovenske žulje dobijo nemške pobotnice. Upamo, da bo pestrežljivi gospod davkar tudi v tej zadevi rad ustregel in dal vsakomu svoje. f Veličastno slpvesnost v čast Brezmadežni so napravili 7. decembra šolski mladini v Loškem potoku. V šoli se je slovesno okrasila podoba Brezmadežne, pred katero je imel gospod nadučitelj nagovor na mladino. V znesenih besedah je razložil pomen slavnosti. Nato je sledil sprevod s šolsko zastavo v župno cerkev k sv. maši, med katero je imel nagovor g. kaplan M. Kmet. Med sv. mašo je krasno popeval cerkveni pevski zbor, pomnožen po učiteljskem osobju. f Podpore gasilnim društvom. Od deželnega odbora dobila so gasilna društva v naših krajih naslednje podpore: Ribnica in Sv. Gregor po 200 K, Dabrepolje 175 K, Sodražica in Dolenja vas pj 150 K. t Čudna vremenska prikazen. 8. decembra je treščilo v Ribnici v zvonik, okrog katerega se je napravil svitel kolobar. f Vendar enkrat smo dospeli do ob-č nskih volitev v Ribnici. Uspeh je tak, kakor je bilo pričakovati. Uradnik, trgovec in tržan so na konju. f Nesramno počenjajo uslužbenci na železnicah z vinom. Pred nedavnim so nekemu gostilničarju odvzeli iz dveh sodov vina in ga zalili s karbolno kislino, saj vino ima neznosen duh in okus po karbolu. Na mestu bi bilo, da bi železniška uprava vestneje pazila na tuje nji izročeno imetje. 600 litrov izkaženega izvrstnega dolenjca ni mala reč. f Iz robarskega kota. Dne 20. no vembra je predaval v izobraževalnem dru- štvu veleč. g. Mrkun iz Vel. Lašč. Predaval je o vzornem kmetijstvu v Švici, o katerem se je sam prepričal na letošnjem kmetijskem potovanju. Pred vsem omenimo, da nas je ostro obsodil radi pravelike potrate gnojnice. Nekateri so se kar sramovali, ko so slišali, kako znajo drugod z gnojnico rcekine" pridela vati ! Naš konsum smo bili poslali z načelnikom vred na oni svet, odkeder se je vrnil le načelnik — konsum je pa ostal tam. Zapustil pa nam je 1700 K dobička, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo in mu želimo vse najboljše na onem svetu! Po-krtačiti pa moramo nekatere odbornike, ki so mu pustili ter tako zavrgli najmanj 300 kron, če še več ne?! Najraji bi bili zavrgli še 700 K, kar se je pa še pravočasno preprečilo. — Neki ljudski prijatelj prosi za gostilno, ki jih ima Rob že itak preveč! Pri prihodnji seji občinskega odbora bome videli, kateri možje radi kaj za vino store! Iz raznih krajev Dolenjske. f Iz Trebelnega. (Popravek.) Z ozi-rom na dopis v 23. številki „DomoljubaB t. 1. pod naslovom: S Trebelnega (Pojasnilo k pojasnilu k 22. številki .Domoljuba" t. 1.) prosim, sklicuje se na § 19. t z., da sprejmete nastopni popravek: 1. Ni res, da nisem imel v smislu predpisanega urnika ves čas šole do pol štirih popoldne, izvzemši mesece november, december in januar, za katere mesece je določena za šolo olajšava z odlokom c. kr. okrajnega šolskega sveta v Krškem z dne 9. septembra 1902 , št. 1501; 2. Ni res, da je bilo 19. oktobra 1.1. v mojem razredu dopoldne 7, popoldne pa 10 otrok; 22. oktobra dopoldne 13, popoldne 7 otrok; 26. oktobra dopoldne 11, popoldne pa 19 otrok. Res je mar Vina je doneslo več kot 200 strank, kupca pa ni bilo nobenega. G. Gombač je predaval, kakšne naj bodo vinske kleti, kakšni sodi itd., pri tem bi bil pač lahko opozoril na vzorno klet tukajšnjega kmetijskega društva in ljudem pripon čil, naj si ogledajo to klet. kjer bodo najbolje na svoje oči videli, kak" treba ravnati z vinom; pa Goirbač tega ni storil, niti omenil ni vzorne društvene kleti. Zakaj pa ne? I za to ne, ker je klet v klerikalnih" rokah. Ljudi je pa vendarle dosti prišlo v našo klet in prav vsi so se o njej izrazili jako laskavo in pohvalno. Tudi je g. Gombač pohvalil vsa liberalna vina, kle- st* ■kalnih pa ni pohvalil, pa saj tega tudi ni ilo potreba, ker dobra roba se sama hvali. sklepu še pripomnim, da so pokuševalci .»ilo jih je okoli 800) vse vino do dna po-usili, in nasledki tega semnja so se slišali e drugi dan, ker so mijavkale - mačke. Jaše vrlo kmetijsko društvo pa prav dobro speva, čeprav ga Gombač ni pohvalil. Skoraj sak diug dan se proda vina po en voz, godi se pa tudi, da se ga odpelje kak dan io 2—3 vozč Prodajamo ga na Kranjsko, ta Koroško, največ ga pa gre na Nižje-vstrijsko, na Moravsko in Šlezijo. — Basen o levu in oslu. Živel je negočen lev, ki je v življenju raztrgal in lojedel mnogo živali. Pa je prišel ta lov na imrtno posteljo in ves onemogel je 1 žal v svojem brlogu. In zbrale so se okoli njega šivali... S strahom in pomilovanjem so ;ledale na leva, ki je bil poprej tako silen, ;daj pa je obnemogel .. . Kar pa pride v evov brlog tudi -— osel. Vstopi se pred eva ves srdit... obrne zadnji konec proti evu in ga udari ves jezen s kopitom, češ, zdaj te že smem, ker mi ne moreš več škodovati... In živali so mrmrale vse nevoljne nad oslovsko srditostjo. Na to basen smo se spomnili, ko smo brali zadnjič v »Narodu" škodoželjne in presurove opazke nekega liberalnega pisača, ki se radosti kar na glavo postavlja, ker je bilo nekaj naših mož obsojenih pri sodniji, ker so bili malo preveč vročekrvni. Ves dopis kaže podlo in skrajno škodaieljno liberalno dušo. Vsak, kdor bere te izbruhe, če ima le še količkaj blagega čuta v sebi, mora ogorčen vsklikniti: Oj ti grdi liberalni osel!! — .Katoliško Izobraževalno društvo v Trnovem na Notranjskem" bo imelo dne 6. januarja 1905 ob 3. uri popoldne redni občni zbor, h kateremu se vabijo vsi člani društva. Dnevni red je razviden v društveni bralni sobi. Ako pa ne bi bilo zadostno število članov navzočih, se prične ob pol 4. uri občni zbor, ki bo sklepčen ne gledd na število članov. — Odšli so od nas pre-častiti gospod Jožef Brajc, društveni tajnik, ki so kot tak za društvo veliko dobrega storili, za kar jim na tem mestu izrekamo: Bog jim povrni! Drobtine. Vpliv cigarete na brke. Urednik nekega angleškega lista je nedavne proučeval vprašanje, škoduje li kajenje brkam. Zdelo se mu je, da brke današnje dobe niso take ko prej. Urednik je med drugim vprašal za svet tudi tamošnjega vlasularja, ki mu je rekel, da dim cigare ali cigarete škodljivo vpliva na brke, ker izgube barvo ter hitreje odpadajo. Pipa ni tako škodljiva. Varujte obuvalo, t. j. ohranite je trpežno, nepremočljivo in mehko, obenem pa lahko snažljivo. To dosetete edino les posebnega priporočila vrednim mazilom za usnje pod imenom „Seehund", ki je že od 1. 1886. izdeluje tvrdka Josip Lorenz in drug v Hebu na Češkem. Ta tvrdka je prejela za svoje izdelke že obilo priznanj. Mazilo se uspešno rabi tudi pri konjski opravi, vsakovrstnih jermenih in sploh pri vsakovrstnem usnju. Živila so se podražila. Ker so se malone podražila vsa živila, morajo naše gospodinje povsod misliti na nove prihranke, j Pri tem naj opozarjamo na to, kar smo poudarjali že čestokrat, da si tisti, ki uporablja Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, dokaj prihrani, se celo v mnogih primerih popolnoma odreče zrnati kavi in tako lahko poravnava marsikaj, kar izdaja več Gospodinje, ki so brez predsodka, že davno prinašajo „čisto" Kathreinerjevo kavo na mizo, in izkušnja uči, da je ne opusti nihče več, kdor se je je navadil. Močno pripravljena je „Kathreinerjeva Kneippova sladnakava" jako prikupnega okusa in zlasti za otroke redilna in krvotvorna. Pri tem je treba dosti manj mleka, da se doseže okusna kavina barva, nego ob uporabljanju močno barvajočih ka-vinih surogatov, torej prihranek tudi tu. Zategadelj poudarjajte pri nakupovanju vselej ime Kathreiner, zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemljite niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti malovrednih posnemkov v drugačnih zavojih. Za smeh ia kratek čas. Suh ko koža. Oče: Janez, k«j pa dobivaš jesti pri mojstru, da te je sama koža ?" — Janez: „Kože!" — Oče: „Kako je to?" — Janez: „Tako-le: Če jemo krompir v oblicah, dobim jaz kože; če jemo klobase, pa tudi kože!" Pri vojakih. Korporal: „Vrbič, Vam je že kdo rekel, da ste trikrat zabit osel?" — ^Ne!" — „Škoda — ste čisto tak!" Diogen. A: „Nekaj posebnega je bilo njega dni gledati modrijana Diogena sedeti pred praznim sodom!" — B: »Res je to; pa meni bi bil ljubši poln sod!" Voščilo za novo leto. (Zastavica.) Davamzaide solnce sreče, DajdobriBogdanezgodise mi vsi želimo vam goreče; da dobro vednovamgodi se trpljenje in bridkosti, tuge Dobrotno naj nebo prežene najpridejonadvasindruge, vse ure sreče neskaljene; In žalost, bol, skrbi moreče nebeški Oče naj odvrne, vam vsem želi srce ljubeče, da v dobro vse sevam obrne To naše srčno je voščilo, To ,Dom.' vam vošči vdani da vse to res bi se zgodilo, in, da vse zveste si ohrani. T o ž e : „Nd, Andrej, tu imaš tistega tvojega Domoljuba"! Kaj nam vsega ne želi! In ta »Domoljub" hoče biti naš prijatelj! Andrej : Veš, Jože, ti ne znaš brati; če bi znal, pa bi drugače govoril. »Domoljub« je in ostane naš prijatelj. - Te beri še enkrat in prav! Jože (bere): — Viš ga spaka, saj je res tako, kot U govoriš! IJstnlca uredništvu t Popravek. V pesmi »Mariji Brezmadežni", ki smo jo priobčili v zadnji številki našega lista, je tiskovna pomota in se imajo verzi v sredi glasiti tak6: Pod solncem na zemlji ni lepše Gospč, na tronu bliščečem ni take Kraljice, na svetu le »no je tako sreč, Brezmadežno Srce Martfe Device! Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" Izide dn6 5. januarija 1905. Loterijske srečke. Dunaj, 17. decembra 2 48 15 70 40 Gradec, 17. decembra 56 84 9 78 48 Trst, 10. decembra 44 61 34 66 7 Line, 10. decembra 76 85 13 33 61 Zahtevajte T ivoj prid rselej pristno Kathreinerjevo Kneippo.o sladno kavo samo v zave''i z Tarstveno znamko Ži p lika Kneippa in z imenom Kj,,ir- ii" *er se skrbno izogibajte Tleli niMti vrednih posnemkor. z gospodarskim poslopjem: njive, Vmii.Ailai tik travniki, vinogradi, debel bukov 11 tipi OttllJ J C i,, smrekov gozd. Zemljišče meri lepo posestvo 18 oralov. Vso okolo hiše. Cena 6200 K. Veej>ove lastnik Anton Stangrobu pri Šent- Jamnik na 'aniu, Dolenjsko, 1923 D 3—3 Posestvo v Ribnem z lepo zidano hišo, v kateri je dobro idoča trafika, pripravna za gostilno in trgovino, z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, na katerem se lahko redi pet glav živine, se proda pod ugodnimi pogoji. Več se izvž pri lastniku gosp. Oton H o m a n - u v Radovljici. 2103 D 2-2 Lepo istrljansko brinje ter fige za žganje kuhati kakor tudi pristni kranjski brinovec razpošilja po najnižji ceni £f)f, de Glerla. Dolenji Logatec Vzorci se na zahtevo franko dopošiljajol 1475 D 4-4 2 pridna učenca 3116 D 3-1 dobrih staršev vzame v pouk za koTiiffbl obrt Anton Žavbi, Dragomer 24, p. Vič. » Naj odličnejši profesorji in zdravniki priporočajo pri pjjucmh boleznih, kroničnem bronliijalnem kataru, oslovskem kaslju, škrofulozi, influenci. ^ Sirolin Kdo naj jemlje Sirolin? Povečuje slast do jedi in telo telesa, odstranjuje kašelj, izme-tavanje gnoja, nočno potenje. 3. Kdor irai naduho, kitero Sirolia zduno oUjla-4 Skrofuloznl otroci t otekiirr i i .turni oieinimi ia noinimi k»:iri it J , pn katerili Sirolin il;ijno rplm n» sploiao hriniter. ss-isisisst^ssss^ssss£sssm99t9fssrsas nf" t. Vsakdo, kdor dalje čisi boleh« zi kaJ-Ijem. Ki)ti bolj!« je. bolezni preprečiti, mio jih zdnvili. 2. Osebe i kroničnimi bronhl|alni-mi katari, kitere ozdrivlji Sirolin. »Roehi Dobiva se i zdravniškim receptom n •) T Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki' Treba p0 4 K steklenica &Vflrift ' je paziti nato, da ima vsaka steklenica našo w>sebno P° * * ««l«nic«. UlfllllU. JznaHmk0 iRoche' in zahtevati vedno le Sirolin .Roche". 1805 D 15-4 F. floffmann — La Roche & Co., c?e"U?McBid~oT »sakemu bodi kot najbolj priporočena bogato založena manafakturna (gvantna) trgovina 55 PRI ŠKOFU" r*H"H' f-f-f-f-H-H Snitalske ulice st 5 + Spitalske ulice je naslov tvrdke v Ljubljani, Pogačarjev (sadni trg), v veliki mestni hiši nasproti mokarjev kjer se najnovejše blago prodaja po zanesljivi stalni nizki ceni. * s-s e g s s es sss 11-»-s- s-g ees sessss s s t Blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah, gladko, križasto in rožasto. Perllni ptfrhant, flanela, kambrlk, kotenlna, blago za srajee, višnjev porhant itd. Najnovejše volneni in svilnate rute, ogrinjalke, šerpe, zadnje novosti. Sukno za jopice kakor tudi za moške obleke. Pletene srajce, prav gorke hlače, kakor tudi nogavice za moške, ženske in otroke. Kovtre, prav težke in široke, domačega dela, koče za konje i. t. d. Kdor bode rabil zimsko blago, veliko ali malo, naj se z zaupanjem obrne v trgovino »Pri Škofu" kjer bode prav dobro kupil. i R. MIKLAUC kjer se prodaja manu- m fakturno (gvantnoi bla- go za ženske in moške na debelo in na drobno *T* -:--—r-r 4. po znani nizki ceni. •f. 1662 D 6-5 4" £ Vzorci na zahtevanje f brezplačno! ++++++++++++++ »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. v Medjatovi hiši, v pritličju Dunajska cesta št. 19. vsprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, pre-mičnin in pridelkov proti požarni škodi- 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. za njijeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovala za slučaj smrti, na doto in rento, ljudskf varovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 v 1, 2, 3 11)4 K m daje po neprisiljenih vlogah v oddelku Rentna hranita ca« deželne zavarovalnicTzelo SE tično starostno in rentno preskrbo' P b) fjrvanja proti ^»vrstnim nezgodam (telesnim poškodbam m nezgodam na potovanju po suh«n ™ na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste Pojasnila daje ln vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami ln ceniki. «wo»alulca sprejema maro»an|a pod tako ugodnimi pojojl, da se lahko mtrl l *s*ko drujo zavarovalnico. 28 D 12-12 V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vložen/ ustanovni zaklad /amči zavarovancem popolno varnost. Svoji k svojim! Slovcncil pristopajte k domači zavarovalnici I lešnik & JVIilavec Ljubljana, Iiingafjeve uliee priporočata in naznanjata slav. občinstvu, da sta popolnoma založena z najnovejšim jesenskim in zimskim blagom, kakor: 1669 D 4-4 ko lepa ženska volnena oblačila vseh vrst, >disi v gladkem ali v pisanem blagu, pe |ni porhet, flanel za obleke in bluze. Dalje jvosti v rutab, šerp, volnene svilnate in ženilaste v največji izberi. etika zaloga raznovrstnega sukna, lodna, štofa, kamgarna itd. ■ tna najnižja in poštena, kar znano vsem našim odjemalcem. Velika zaloga bališč za neveste. Filip f ajdiga zaloga pohištva * 5v. petra cesta 19 v LJUBLJANI priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 14(5 D t-5 Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak za sljivo naj obrne do moje tvrdke. Z velespoštovanjem 779 D 16—16 H. SUTTNER '"In zalagafelj drujfva c. kr. avsfrlj-tlh uradnikov v Kranju. (Kralnburg). Polhove kape dobe v vsaki množini pri podpisanem. >na komadu je 1 K 20 vin. do 2 K. Pre-odajalcem popust. 1911D 3-3 Valentin Krašovec pošta Št. Peter na Krasu. Šivalni stroji najboljši in najcenejši ter v naj-_ večji izberi se dobe v Kranju; tudi razna zraven spadajoča dela, {olnlCkl, Igle, olje, svila za umetno vezenje i. t. d. se dobi po Jako nizki ceni. Za stroje se jamči več let. Stroji se prodajajo tudi na mesečne obroke. Pouk za umetno vezenje vsak dan brezplačno. Cenike pošiljam zastonj. Lorenc Rebolj, zaloga šivalnih Strojev In koles v Kranju, 2006 D 12-2 Glavni trg št. 189. Odlikovano umetno in trgovsko vrtnarstvo Alojzija Jforsifa v Ljubljani. Največja in edino strofovnjašfo urejena Semenja trgovina na Jfranjj/^em, poljskih, jelenjadnih in cvetličnih semen. Prava in pristna. 7u se tudi izdeljujejo Sveji in suhi jop^i in venci s trakovi in napisi ^a^or mnogovrstne cvetlice v loncih. Preparirane palme in vsi v to stroko spadajoči predmeti, po najnižjih cenah. Cenik je brezplačno in frankovano na 2020 D 10—2 razpolago. Katol. Bubvarna v Ljubljani priporoča knjigo 1461 D (2) Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala in na svitlo dala Magdaleaa PMwels. Peli pomnoženi natis z okoli 70 str. obsega-jočim, po M. Lavtiiar sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima VIII. in 400 strani. — Cena K 3- , elegantno v platno vezana 3 K 60 vin., po pošti 20 vin. več. Vsestransko pripoznana kot najboljša kuhinjska knjiga. Dobiva se po vseh knjigarnah. Karlovarski želodčni in prebavni prašek s poprovo meto, varstvena znamka „kača", ima prijeten okus, je zdravniško priporočen in se vpo-rablja pri neredni prebavi, kron. želodnem kataru, krčih v želodcu, zgagi, gorečici, pehanju, slabem okusu, bljuvanju, pomanjkanju slasti. Ce se rabi vztrajno, prenehajo vse želodčne bolezni. Priznalna pisma dohajajo vsak dan. Cena: Ena škatljica 2 kroni, pri šestih škatlicah franko. Izdeluje in razpošilja: lekarna fri medvedu v Mor. SchSn-bergu 47. Dobiva se skoro v vseh lekarnah; kjer ni zaloge, naj se naroča naravnost. 1670 D 13-7 Preklic. Vsa očitanja nepoštenosti, katera sem spregovorila nasproti gospodarju Marije Jerko, pre-kličem kot popolnoma neopravičena, na kar mi je zadnja proti plačilu stroškov odpustila kazen. V Nevljah, dne 12. decembra 1904. 2106 D 1—L Helena It ah, Tvrdka 2009 D 4-2 Vende/in /.J. Stare v Ribnici najtopleje priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega in špecerijskega blaga po najniiji oeni. Velika naloga sukna, kamgarna, lodna, štofa in hlače-vine. Za ženske obleke najnovejše vrste volneno blago, lepi perilni parhenti za obleke in bluze, beli in višnjevi parhenti, rujava in bela kotenina, pisano blago za srajce. Nadalje volnene in svilnate rute najnovejše vrste. Velika zaloga ogrinjavk, koltrov in kooev za postelje, gradi za modrooe in povštre. Največji izbir jagerskih srajc, hlač in otročje obleke, klobukovf kapic za tnoike in otroke, belih srajo in kravat, ovratnikov in deinikov. Velika zaloga redno svežega špecerijskega blaga, koruze, moke, ovsa in otrobov po najnižji ceni. _ Trgovina z vinom na debelo in drobno. Stenske ure z gcdbo je zadnja novost v izdelavanju ur. Te francoske mlniatur-stenske ure so 70 cm dolge, omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa, najfinejše poll-rana, z umetno Izrezljanim nastavkom in igra vsako uro najlepše koračnice In plese. Cena z zabojem le 8 gld. Ista ura brez godbe, vendar z bitjem vsake pol ure, z zabojem le 6 gld. — Z bit|em liki zvonu gld 6-50. Te stenske ure niso le zajamčene na minuto natančno idoče, triletno fiismeno |amitvo, marveč vsled krasne zdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z zvoncem in ponoči sve-teča gld. 1-70, budilka z godbi, mesto zvonca gld. 6—, nikelnasta Roskopf-rem. ura gld. 2" , pristna srebrna rem. ura gld. 5'—. Pošilja se le proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nikakega rizika Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj in franko. Josip Spiering, Dunaj I., Posfgasse 2- 59- 2017 D 10—2 Tisoče zahval- nih pisem iz vseh del sveta dobiva po-jas. in pouč. knjiga kot dom. svetovalec o A.Thlerry-Ja balzamu in cen-tlfol. mazilu kot nenadomestnem sredstvu. Ta knj. se pošilja pošt. prosto proti 35 v. (tudi v znam.) Naroč. dobč knjigo zastonj. 12 mal. ali 6 dvoj. stekl. balzama stane 5 kron. 60 mal. ali 30 dvoj. steklenic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centlfolj. mazila fr. z zab. K 3 60. Prosim nasloviti na lekarnar A. THIERRY v Pregradi pri Roga-ški-SIatinl. — Ponar. in razprod. ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sodnijsko 1903 D zasledujem. 24—3 Zastonj In franko dobi vsakdo moj najnovejši veliki cenik i 906 slikani o vseh vrstah ur, zlatnine ln srebrnlne po izvirnih tovarniških cenah. 1865 b Tovarniška zaloga nr 6—5 Maks BOhnel, urar Dunaj IV. Margarethenstr. 38P. Založnik e. kr. državnih uradnikov. Trgovina ustanovljena leta 1840. Odlikovana s Grand Prtz ln zlato svetinjo Pariz 1901. J4apt*ava gramoza Vrh Besnice poleg Pečarja v kamnolomu se odda 15.000 kubič. metrov gramoza za okrajne ceste napraviti. Kdor želi prevzeti delo od kubič. metra, naj se oglasi pri gosp. Fran Kor-barju, županu v Sp. Hrušici, alt pa pri podpisanem načelniku v Št. Vidu nad Ljubljano. 2107 D 1—1 Za okrajni cestni odbor okolice ljubljanske, v Št. Vidu, dne 16. decembra 1904. Anton fielee, načelnik. posredovalnica služb. Joief Erker, v Kočevju št. 69 Išče nujno ženske posle za hišna in poljedelska dela. 2113 D 1-1 i v< «in>> »iJo Id tarblno mmmmmmmm^^ammm Sučaik Sikaia sleparij m ■' ?r. Ljuštjaj -prs:ais ii dva učenca •i k.:vašk: .ert -ran j jj :i : šoj prva kranj«ka' itn oCa S™"1 -a,.^ ara,..:« -...28-3» « M,- Z**«! i »j. aifflanim - •. . ^ tovarna stolov Učenec za kovaško obrt star c :■« '.e: aapra;. po- itttn.j! -c -c tak : •*; a ii «4it..ua. ca- iiajvCA ir*«e<*Aaa ^itAi.asj- I^UUOT »r-u Ujfcriiji . ZJ*HUaac%. : JAi—A- t »jm. jica s ltrtia: itniLt ira » jr««**.. uucx*t —r-.- uca £ irr. c:* : l*: .:•_ asta c - 'a* ur: ia tir n ' : : asa . rr r * -t r - : - o -icar : i-*e tar- u. jr Eageirer-. Kril Tanj) Z . Tuont I" Pnšz^*, prflain. «n>Hii fl raju *t u t,- w Šrco a- ioj -t—č 2urea: h ŠT'.; en piača. ?~ra:sa pc- *iv»na a ente n iiaaank? Carh. £. 19»i* 0 3 3 SI«sko p l a r fi o n bombažno s« locira 2 j-7!ji nra ir. ""^'Tinr: L Kouaeika. Ouava. \nsr. -iiezija. HiJa naprodaj. . Nacacrc š;- « pr - -X v. a. " iecrsir. i. - :aran: e_i ; -a 3 pcC-TrSSa -O -o. + SuAosf + n»7«m. jn-una za ■».•r i.tiifc. , Jtat. «jn,.tm. - i« Z in*lignit -^:*.3taatKa Ica 3HK. a a 2D!J f; V*0 *edw 'taiiu imconjt. T iirTia. J) * ioi(» fi »a .'.mrrnt. >mu» 'ne. 3 n j.i -'50 >wu . nočiuaiikam fi ar Z2 b 2of. pd. fr-M in«^ tVIHl «3M«. »i as sna. 2 -a ioi^a m*. n: T D -nvara lear-raerTi-o ?tn n 10-Tiiš' : ni 'TI -301. Rszpošiitaioici L. Koudcika, Opeva, 0 Ane.-Srsiia. i—} t J WM ia ."» ftomšmm na la)m>. ■trmka-a. *trt./n ft, /»' .-anr-iunc >na i'lr.ra, i «m«i«i i- M mrtm^^ JKJ. J ,— 2 Kaametiik: zavoa » 3az:u. Sia»n» ra A/^m . .0.r»O»a ItiH.-ll, k: 5aca»«). .joes 59 o. ?!zen aa Stikam. Čevlji gld. I 30. Le 'idi 'etike zmage: t par r« /upa^i -* »a s«, -a ni pm* sa tir?«« «1 -r^ir* ui \trpia pn. J«»" ,nitka. rm *"« I-F" ,nl„.r t wA —/1 m imtaA io ■ulftne}** p., ~ntioT*Uo tu« *»'• M, JW->lt poru. Šamana — _ a -»vri ca«r- soit. 3ona!, VII .< m z 2 .-faks ar^ti giavo- 5«» a. ica i : : iiati C fil iii 20 ?':*'--. Euiao ?n-i - >.••" -tim. I:-:ora» .'-itj. trrdke FR. SVIGEU ia 3r»; a 'Tlesa. i*- :n:«a lesa. poi/i-aij _Jtaac ali 7 aa-Tn; laiitrnao. s* rifa. 1» u>tl« -.r-tka itina «mUm : « nihal, a Ubrll ittiiaa j a -»a^. me«««; a Krut«* li -Uiceio ijvoii se jcpuat I3Sc D 12-9 Pou (Sehnitti^icijn^ pmkuenani jJj vanja obuic Kom«. : i .tt/i 7 .:.a, 4 utl^r t: . ^ „HJ Modni šaJoo 3—: inv.i za rtlMja smni» nati/-«. trMbi :r. Pri« Z«aJ asa it 21. : »T D143 Kmetov IMastin xa prmiie«. pujske, krav^. teieta. voie. ovce. perutnino, konje. L^ ped :ssn nesen, iater-: ;a-.-xr - aas-.Aa. ienta :asesi ;r ics- r pi. i;;-- ev knajb«. pris.»;. prs.->.t. >"a:fcc!-ši ic^atuit krat. :jn -q 3 žetecčao ra Ti rirav irdatek krari i iccil zacčs sli -aima pisem. Sa -a^avza 7 Iona..no. Parau. ? n . s -a Z .sa,. aa/rjijc ajeda.Ie. — : ",i.Ia 5.. 7-so.-e-- n ^e : ci pri v»eh trgovcih: p<: p.:it:'po 5 a--nrr j iia-ne aLcgs lekaraa Tnk or- Ljubi.aaa. Trf->T«i iu. 4»fi :a polteno :eno obrne pa; i€ u: :ah:eva :en i od daleč ia okr e dobro pojaiae ioigo let otstceče : v r i k e Franc Čuden 1rv ■ trjo-fijo t zlatnino n »ra-Jmmo. oiesi n t^jm.m J{r,,i lem.čsr iraiij« jrvli tovan ir • Jnian' v Janev n Sila n }»i8i zaiagatelj j. «. jo,«,,«*, rjaaiioe f LjPijani. PrssenoT« jiic« nasproti trančišk. -Hmostana FiiijaJta Slavni trg nasproti njtoviu :a mag aros:;. Kmetska posojilnica! ljubljanske okolice! r^str. airtft z acaaqeaia r>rmm v LJUBLJANI, v lastni m I Qi Dunajski e^tl h. ai| romala Dalmatinove aLieo« ■ obreshij« hranila« vio|t po 23 D 24—24 :rsi :c=itka ranoeaa la ^r^a ae-a ?cac;:la:ca :št3c-iirxailniaeaa mi razerTaejp nuverllk4. Pr«en«i;i7c •-- iia0' enostavnim prssi ~ M kakor kaie iiika Soliden. trj«asi Absolutno aes^ -« ziožno lahko a.;-: - šep^ n-a se iahko lasiea.a. 9000 krat posv« flirikfl araa W'I ista dvojno i-.-2tiajo na -aista vi aer^trasse U3.-0. s W deiki so igrača. itfGuen s.rčaa sasr:a 1 i- ~ ^ iu:a po acvaet-u J- * posije aapre] V. Brazdaj Žaia^ateij ' ^^ ^ niioT. - D H f slks 3 K, Lobe 4 FC. mestna iiija po pcvaetju vT— ir. irraTaiS 1904 Dunaj Stras 3$2 LK5taCijUb Znlitevnjte i»fi nakupu , - 702 D 16 Scnicnt~ovo štedilno milo Var«tv«na znamka. w • OsJKi i z znamko jelen. Ono je zajamčeno čisto iu brez vsake škodljive primesi. —- Pere izvrstno. ===== Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno, znamko .JELEN". |Q JURIJ SCHIGHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini ^^TO8o8ooo8o8oo8oo8oo88§ooo%od A» E 19: 1980 D 24—2 0. Nizke cene t Ernest Hammerschraidt-a nasl. Madile, Wutscher & K trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernova ul. 50. Velika zaloga i „RED-STAR-LINE" Rdeča zvezda Oold. 70 v Ameriko preko Antwerpna v New-Philadelphia. ■a ielesnioo In barko. York, litra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto ostrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41, od nzn^a kolodvora na desno. 35 D 16-13 V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko soboto zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem ni. To je pribito. Uljudnost, snaga ln zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE" Ivan Ne p. Resman- Prejmeta se 2013 D 3-2 dva učenca P»duk pekovske obrti n i'rane Foršeku, peku «ovem mestu pod jako ugodnimi pogoji. Dva vajenca en pomočnik sprej-f takoj Ivan MarguS. lz0ar v škofji loki. 4 2019 D 3-2 Suhi slabotni, slabokrvni, bledimi se čudovito naglo srede po kratki uporabi moje odlik. redilne moke Kathe zakonito zavarovana, zdravniško priporočena. — Strogo reelno. Cena kartonu gl. 1'10 po povzetjM z navodilom vpo-1900 D rabe. 6—3 Mad. KSthe MenzeJ_ Dunaj XVIII. Schuigassejj", I. nadstropje, 10. Naročite si gosli za B, O, S, 10, 19, 10, DO, 80 K itd. ali eitre za 19, 10, 20 K itd., violoneello za 19, 16, 17, 96 K itd., kontrabas za 90, BO K itd., ali kitaro za 0-40, 1-90, 8, 11 K.itd., C-B rog, trombo f z Es-lokom le 90 in 39 K pri A. OfiMANEK in zadovoljni bodete z naročenimi instrumenti Vse godbene instrumente, pritikline in trpeine strune se pošiljajo najceneje. Naslov: 1908 D 4-3 A. Osmanek Schonbach, Češko. podfosfornokisli apoeni železni sirup. Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni wr prsni sirup je slez odstranjujoče ln kašelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospešuje reditev. To za tvorjenje krvi tako važno želrzo je v tem sirupu v lahko as mlllranl obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke posebno za utrjevanje ko ti, ker ima v sebi fosforovo apnrno sol. Cena eni stekknicl Herbabnjjevfgtt apnenega železnega sirupa K 2-50, po pošti 40 h več za zavijanje. 2007 D 14—2 Svarilo! enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „IIerbabnyjev aiineiioželeznl sirup*' in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. Edino Izdelovanje In glavna razpošiljatev: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkeit" Wien, VII« Kaiserstrasse 73-75. Zaloga skoro v^vseii lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschlager, I. Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; B el j a k: L. Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. Iilsasser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, K. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; S o vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst; Volšperk: I. Huth. 1968 18-4 oooooooooooooooo 349 D 20—20 Samo 6 dni! Havre-New~York vozijo zanesljivo najhltrcjil brzoparnlkl Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajša in najcenejša črta čez Pariz m Havre v Ameriko. Prosta hrana Se od Basselna naprej. Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18, nasproti znane gostilne pri .Figovcu" v novi hiši „Kmetske posojilnice". T«'" v SIH5 atii/. < * ^ZrvK Cenjenim svojim odjemalcem! _so v. M«.« " ier~ mamifakturnim, špecerijskim, železninskim. galantemskim .n papirnatim blagom tekom časa znatno poslabšalo. odjemalcem popolnoma ustavijo obi. Z ozirom na to so trgovci vseh teh strok sklenil., ^ . 'zajo vrednost 20 vin., b,disi čajna novoletna in vsa pod kakim drugim Lo v -blagu, gotovini ali takozvanem konsumnem popustu, zato pa b -do darova, t v dobrodelne namene. Vsak trgovec sTje zavezal z besedo in pod 8lobo prvič 50 K, v ponavljajočem slučaju do 500 K, se bode strogo držal v to svrho podpisanih sklepov. To naznanjamo cenjenim svojim odjemalcem v blagohotno uvaževanje ! V Kranju-, dnč 1. decembra 1904. Babič Pavla, Crobufk Fran, Dolenz Fran^ Fabiani Karol, Min and. Kocin ut & Kalan, Omersa * ..........- --------------- - - , F. & F., Saj ozn c Fcrd., Slabe Iran. Irbanc beliks. °avla Crobuth Fran, Dolens Fran, Fabiani Karol, HonanKarol, Hlebi Ferdinand, 'Janko, Krenner Josip, KuSlan Jernej, Krisfier Kaj m und Likosar Josip I par iMaidithah, Majdii P,'ter, Marenčič Marija, MaliaStč Marhn Mtklavčtč hng.. Fran Perrssini fakob, Pire M., Polak Ferdinand, Puppo I\arol, Kant Albin, Kooss ... . . T. f < - 7 1 . ____ j '../. v ..is,,like Stanje vlog 31. dec, 1903: čez 9 milijonov kron. Majboljša in najsigurneJSa ** prilika za štedenjel 00 Pt*eje: Gradišče št 1, Denarni promet t leta 1903: čez 46 milijonov kros, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*g št. 2, L nadstropje sprejem« hranilne vioje vsak delavnik od f ji q brez Kakega odbitka, tako, da fpw 8. ure zjutraj do t. ure popoldan ter jih if L 0 vlotnlk od vsadh vlotenlh 100 K il^ obrestuje po - 1 w --4 K 50 h Bil* Stanj« vlog 31. deeambra 1903: 9,000.790 H 39 h. Denarni promat vi. 1903: 46,898.497 K 83 b HRANILNE KNJIŽICE >8 »prejemajo kot joto? denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo._ Za nalaganje po požt! M jj^iE hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1904. Dr. Ivan ŠusterSlč, Josl Slgk ^^^ kancur, 61D 14-14 predsednik i_ ... "7 , . ... Odborniki: podpredsednik. Anton Beleo, posestnik, podjetnik in trgevec v Št Vidu nad Liubliann Ja.«. t___ , „ j j v n, An