List 44. Gospodarske stvari. Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan Tomaic. Znano je marljivim bralcem „Novic", da je si. mi-nisterstvo za poljedelstvo po sklepu 27. malega srpana, pod štev. 1901, vzajemno s si. ministerstvom za bogočastje in nauk sklenilo, naj se odpre na Dunaj i gospodarsko - kmetijska šola za ljudske učitelje, ktera naj traja o šolskih počitnicah, najmanje šest tednov. Malo ali celo nič jim pa ni znano, kaj se je letos v tej šoli godilo, kako in kaj se je učilo. Namenil sem se tedaj vsaj nekoliko opisati to vse hvale vredno podvzetje si. ministerstva, kteremu bodo gotovo vsi učitelji, kterim so bila odprta vrata v kmetijsko šolo, ves čas svojega življenja hvaležni za lepe nauke, ki so je slišali iz ust najspretnejih, v gospodarstvu in kmetijstvu vsestransko izurjenih učenikov. In kako ne bi tudi bili! vsaj je to prvi korak, ki ga je storilo mi-nisterstvo v izobraženje ljudskih učiteljev, ter jim pokazalo pot, po kterem naj delajo marljivo na blagor svoji domovini in na prid svojega lastnega izobraženja. Pa tudi v marsikterem učitelju izbudila se je še le zdaj neka živahna čut in gorka ljubezen do kmetijstva, o kterem je imel poprej le kaj malo pojma, da je trdno sklenil hoditi edini pravi pot, kteri mu je v kratkih obrisih načrtalo si. ministerstvo, da doseže zaželeni cilj občnega napredovanja. Hvaležno se mora priznati, da, kar zadeva revni učiteljski stan, še nobeno ministerstvo ni nikoli storilo takega koraka, kakor ravno sedanje, v ktero stavimo svojo naj boljo nado, da nam pomore k boljej bodočnosti, ter se spomni tudi nas — nas „in umbra mortis sedentium"! — Stopimo po tem vvodu v dunajsko šolo. Bila je ta šola odmerjena za 200 ljudskih učiteljev iz raznih dežel Čislajtanije; pozneje se je pa še 20 drugih sprejelo, in tako je narastlo skupno število na 220 poslušalcev. Iz Kranjskega je bilo osem učiteljev tako srečnih, da je je c. kr. deželna vlada poslala na Dunaj. 13. velikega srpana smo iz bele Ljubljane ter dospeli 14. velikega srpana na Dunaj, v veseli zavesti, da tako daleč kranjski ljudski učitelji niso še prišli po vladi poslani, kar svet stoji! Brž na Dunaj prišedši javili smo se naj pred pri ministerskem tajniku gosp. dr. Lorencu, kjer smo bili prav prijazno sprejeti in dobili sprejemnico v kmetijsko šolo s tiskanim opravilnim in zadržalnim redom. Drugi dan opoldne odprla se je kmetijska šola prav slovesno v velikej, zelo prostornej dvorani gospodarske družbe. Najpred nagovori čast. g. opat Hel-ferstorfer sebrane učitelje, kterih je bilo ta dan že okoli 200, s prav tehtnim in ganljivim govorom. Omenil je med drugim najpred namen in poklic ljudskega učitelja, njegovo težavno nalogo ter je posebno povdarjal, kako potrebno je, da je dober in pravi kristjan tudi koristen ud v državi, kajti ravno z molitvijo združuje se tudi delo. Naj kmetovalec dela še tako pridno in marljivo, ako blagoslova od zgoraj ne prosi, zabadav je ves njegov trud, in še le takrat, ako mu Bog svojega blagoslova ne odtegne, upati mu je dobrega vspeha in najboljega dobitka. — Za njim povzame besedo minister grof Potočki ter pravi, kako važni in tehtni so nauki, ki se je bojo učitelji v kmetijskej šoli učili, naj bi je tedaj poslušal vsaki z vso svojo pozornostjo ne le v svoje lastno izobraženje v tej prevažnej struki, temveč tudi na prid in korist svoje domovine. Po na-daljem govoru omeni govornik, naj se učitelji g. ministru pravosodja, ki zastopuje danes naučnega ministra, Sioho zahvalijo za njegovo nazočnost in gorko udeležbo pri tem ne ravno lahkem podvzetji, posebno pa, ker je tudi on, ki je izdelal načrt za ravnokar odprto kmetijsko šolo. In živahni slava-klici mu so doneli od vseh strani nazočih učiteljev. Konečno sklene minister svoj govor z besedami: „Moja želja je, da stopite iz pre-slavne naše stolnice zopet nazaj v svoje ljubo domovje kot apostoli in oznanovalci kmetijske učenosti med svoje domače ljudstvo, kteremu uglajajte in odpirajte pot ne le k njegovemu materijalnemu stanju, ampak tudi k veri in nravnosti, z eno besedo, pot — k vsestranskej, ve-soljnej izomiki. To bodi Vaš, to bodi naš namen; a da ga dosežemo, hočemo delati z vso marljivostjo, res-nobo in vestnostjo ter se truditi s pravo ljubeznijo do domovine pod branečo roko našega za vse dobro in blago vedno vnetega vladarja, kteremu izrecimo danes skupno in z živahnim glasom: Njihovemu Veličanstvu našemu svitlemu cesarju slava, slava, slava!" In donela je trikratna slava iz ust nazočih učiteljev. — Na to govori minister pravosodja dr. Herbst ter omenja namesti naučnega ministra prihodnjo prenaredbo šolskega postavodajstva ter pravi, da naučno ministerstvo se rado zlaga z ministerstvom kmetijstva, kar se tiče podučevanja o gospodarskem predmetu, in da je tudi pripravljeno pri prihodnjej šol-skej prenaredbi na to gledati, da se napredovalni nauk o kmetijstvu kar najbolj pospeši. — Baron Dobl-hof izreka v imenu spodnjo - avstrijske gospodarske družbe popolnoma zadovoljstvo z napravo takošne šole, kakoršna se je ravno danes za ljudske učitelje odprla. Ministerski tajnik dr. Lorenc javlja opravilni del in predstavi nazoče gospode profesorje. Ko je potem še g. profesor Puchs iz politehnike v svojem imenu in v imenu svojih tovaršev omenil, da bodo učitelji od gospodov profesorjev imeli ves čas svojega bivanja na Dunaji dovoljne podpore, govorila sta še v imenu se- ----- 356 ----- branih učiteljev mariborski ravnatelj g. Jane žic in pa učitelj Eder iz Tirolskega, kteri je bil v svojej do-mačej narodnej obleki ter je govoril jako živo in navdušeno prav iz globine srca vsem učiteljem. Pri odhodu ministra grofa Potockega zadonijo zopet gromoviti slava-klici. (Dal. prih.) List 45. v Sest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan Tomsid. (Dalje.) V pondeljek potem, to je, 16. velicega srpana, pričelo se je podučevanje v sobah c. k. politehnike ob 8. uri zjutraj. Učitelji so bili po svojej učnej sposobnosti razdeljeni v tri razrede tako, da je bilo v prvem razredu 48, v drugem 92 in v t r e t j e m 80 poslušalcev. Nobeden ni smel prostovoljno prestopati iz enega razreda v drugega. Tudi si je vsaki razred zarad splošnega reda volil iz svoje srede prvomestnika in prvo-mestnikovega namestovalca. Prvomestnik je imel nalogo, da se je razgovarjal o raznih potrebah s profesorji, ali pa z ministerskim komisarjem, kedar je bilo potreba. Za prvih osem dni volil je prvomestnika za vsak razred ministerski komisar g. dr. Lorenc sam, a potem so si ga volili po večini glasov poslušalci vsakega razreda sami. Prvomestnik je moral nadalje tudi vsa vprašanja, razna zahtevanja, želje in pritožbe, ki niso le poedinega poslušalca, ampak celi razred zadevale, predlagati profesorjem ali pa samemu minister-skemu komisarju. Tudi razna naznanila, prenaredbe in ukaze na posamesne razrede naznanjeval je le prvomestnik ali pa, če njega ni bilo, njegov namestovalec. ------364 ----- Iz vsega tega se lahko posname, da je vladal najlepši red. — Razun nedelj in praznikov so profesorji vsaki dan svoje nauke razlagali in sicer enako za vse tri razrede od 8. do 12. ure dopoldne o različnih go-spodarstvenih predmetih; popoldanske ure so pa bile namenjene sadjereji, čbeloreji, vinoreji in vremeno-znanstvu, kakor tudi po največ za kazalni nauk in izhode v bližnje okolice, kjer so imeli učitelji kaj lepo priložnost, da vidijo napredovanje umnega kmetovanja in na veliko stopinjo izomike dostiglega gospodarstva. Naj častitim bralcem najpred omenim vse predmete, iz kterih se je podučevalo, in naj navedem tudi profesorje, ki so učili in so imeli gotovo težavno nalogo, da v tako kratkem času dovršijo veliko. Iz navedenega pa bodo častiti bralci tudi lahko sodili, da smo imeli lepo priložnost, seznaniti se z najpotreb-nejimi nauki, ki spadajo k tako obširnemu znanstvu, kakor je ravno kmetijstvo, in da se nam je tudi pokazal pravi, naravni pot, po kterem se najlože izurimo v velevažnem, občekoristnem narodnem gospodarstvu. Jaz mislim, da kdor ima le količkaj ljubavi do svoje domovine in njenega napredka, in komur je mar za svoje lastno izobraženje, gotovo ne bode stopil s pota v kratkih obrisih mu načrtanega, temveč marljivo si bode prizadeval, da se zlata zrnica, ki si je je osvojil, krepko in živahno razvijejo ter najbolji sad obrode, Posamesni glavni predmeti, iz kterih se je predavalo, so bili naslednji: nauk o gospodarstvu in kmetijstvu, rastlinoslo vj e, živalstvo (zoolo-gija), naravoslovje, kemija v zvezi z zemljeznan-stvom (geologijo), živinoreja, gozdarstvo in nauk o stavbi ali zidarstvu. Razun navedenih glavnih predmetov smo imeli še izvanredne nauke o vreme-noznanstvu in hmelj arij i (Hopfenbau). Nadalje smo imeli bčelarijo, sadje- in vin o rej o za kazalni nauk (Demonstrationsunterricht), ki je bil namenjen popoldanskim uram in za večkratne izlete v naj-bližnje, pa tudi nekoliko bolj oddaljene okolice, koder se nahaja najlepše izgledno gospodarstvo. — Predmetov je bilo, kakor se lahko razvidi, precej lepo število; moralo je tedaj tudi obilo učenikov biti, kajti drugače se ne bi bilo moglo nalogi zadostiti. Gospodje učeniki so bili deloma iz Dunaja, deloma iz druzih bližnjih krajev; a največ jih je bilo iz Ogerskega-Staregagrada (Ungarisch-Altenburg). Mislim , da bode ravno tu na pravem mestu, ako je navedem po abecednem redu. Bili so sledeči: Bisching Anton, profesor na srenjskej zgornjej realki in obrtnijskej šoli v Wieden-u na Dunaji, je učil rastlinoslovje v 3. razredu. Grossbauer Franc, c. kr. profesor na gozdar-skej akademiji v Mariabrun-u, je učil gozdarstvo v vseh treh razredih. Haberlandt Friderik, profesor zoologije in rastlinstva na c. k. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil rastlinstvo v 1. in 2. razredu. Hecke Viljelm, profesor kmetijstva na c. kr. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil kmetijstvo v 1. razredu. Hoffmann F. M., gozdarski svetnik na Dunaji, je učil hmelj arij o za vse tri razrede. Dr. Hornig Emil, c. k. svetnik in profesor kemije na c. kr. višej realki na Dunaji, je učil kemijo v 3. razredu. Kaltenegger Ferdinand, namestni profesor kmetijstva na obrtnijskej (tehničnej) višej šoli v Gradcu, je učil kmetijstvo in živinorejo v 2. razredu. Krafft G vido n, pomočnik gospodarskega poduka v Ung. Altenburg-u, je podučeval kmetijstvo v 3. razredu. Kohler Viljelm, veliki vrtnar na c. kr. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil sadje- in vino-rejo in sicer sadjerejo le v 1. razredu, pa vinorejo skupno za vse tri razrede. Dr. Masch Anton, vodja in profesor živinozdra-vilstva na c. k. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil živalstvo in vremenoznanstvo. Dr. Melicher F., lekar na Dunaji, bčelorejo v 2. in 3. razredu. Dr. Moser Ignac, profesor kemije na c. kr. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil kemijo v 1. razredu. Dr. Oser Janez, profesor na c. kr. gozdarskej akademiji v Mariabrunn-u, je učil naravoslovje za vse tri razrede. Dr. Reitlechner Karol, profesor tehnologije na c. k. višem učilišču v Ung. Altenburgu, je učil kemijo v 2. razredu. Schaffer Ven cel, c. k. stavbeni inženir na Dunaji, je podučeval stavbo (zidarstvo) v vseh treh razredih. Schirnhofer P. Gerhard, kapitular Lilienfeld-skega samostana na Dunaji, je učil sadjerejo v 3. razredu. Schultz Bernard, zasebnik iz Emesberga blizo Wiener-Neustadt-a, je učil bčelorejo v 1. razredu. Dr. Wilhelm Gustav, profesor kmetijstva na c. k. višem učilišču v Ung. Altenburg-u, je učil živinorejo v 1. in 3. razredu. (Dalje prihodnjič.) ?------ 373 ------ Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan Tomšič.(Dalje.) Vsi govori so bili, kakor sem že omenil, tehtni in izvrstni; poslušali smo je marljivo vsi ter si tudi marsikaj v svoje nalašč zato napravljene bilježnice zapisovali. Ko je bilo na Dunaji 26. zborovanje tako imenovanih nemških kmetijskih in gozdarskih gospodarjev, ki je trajalo od 31. vel. srpana do 5. kimovca, prišlo je nekaj teh potnikov tudi v kmetijsko šolo, da si ogledajo osnovo in uredbo te šole, ter so to lepo, hvalevredno napravo za ljudske učitelje očitno pohvalili. Tudi mi smo dobili vstopnice, da smo smeli, kedar nam je čas dopuščal, na galerijo c. kr. redute, ko je bilo zgorej omenjeno zborovanje, ter smo enako vpisanim udom dobili vsa tiskana poročila, da smo je domd pre-biraje izvedeli, kaj se je v sejah onega društva obravnavalo. Za kazalni nauk so nam bile odprte različne in bogate zaloge prirodnih in kmetijskih reči. Tu naj omenim le velikansko c. k. geologično državno napravo, ki je bila ustanovljena leta 1849., in v kterej se nahaja za preiskovanje raznih zemljinih razlik na tisuče geologičnih in mineralskih nabir. Nadalje bogato zbirko različnega kmetijskega orodja na c. k. politehniki in velikansko mineralsko zbirko v ces. dvornej palači. Kmetijsko in obrtnijsko razstavo v Hietzing-u, o kterej za sedaj le toliko omenim, da se pri kakej razstavi kmetijskega okrajnega društva gotovo še nikoli toliko izvrstnega blaga ni videlo, kakor pri tej izložbi, pri kterej si je neutrudljivi uredovalec gosp. Fr. Grrutsch po pravici veliko hvalo pridobil. Mimogrede naj še omenim, da smo se peljali pod vodstvom gosp. Melicherja tri postaje z vlakom do Wagrama, kjer smo videli cele rajde pletenih panjev za čbele, ki so bile postavljene na velikanskem ajdovem polji. Kmalu potem smo bili v Klosterneuburg-u, da ogledamo tamošnjo sadje- in vinorejno šolo. V Mariabrun-u smo ogledali napravo gozdne šole, v Dornbachu najnoveje čbelnjake, v Rosenthalskem vrtu velikansko Ebersdorfersko drevesnico, kjer se nahaja na tisuče vsakovrstnih dreves, in v Kaisers-Ebersdorfu blizo Schwechata tamošnjo živinorejo, krasno drevesnico in vinorejno šolo. Tu se dobe skoraj vsa drevesa, kakoršna si človek le želeti more, bodi-si sadonosna ali gozdna. Videli smo tudi velikanskega bika, ki tehta dobrih 17 centov in mnogo druge lepo rej ene živine, ktero smo le gledali in gledali, pa si mislili: kdaj pač pride oni srečni čas, da se bode tudi pri nas videla enaka živina! Nazaj gredž smo pogledali v Schwechat-u veliko p i varno in se tudi z njenim izvrstnim pivom okrepčali. Vrček za 9 soldov; bogme, da ni bilo nikomur žal, da je je platil! (Dal. prih.) List 47. Gospodarske stvari. Šest tednov na Dunaji, ali gospodareko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan TomsiC*. (Dalje.) Namenivši se časoma marsiktero bolj važno mrvico iz posamesnih predmetov na korist našega domačega kmetijstva obširneje v „Novicah" popisati, naj za zdaj mojemu popisu, ki je namenjen le občnemu načrtu ali osnovi kmetijske šole, zadostujejo bolj površni obrisi poedinih predmetov, da častiti bralci izvedo, k a j in koliko se je učilo iz posamnih, v kmetijsko šolo spadaj očih struk. A. Nauk o poljedelstvu ali ratarstvu. Ta nauk je bil glavni predmet naši kmetijski šoli, iz kte-rega se je vsaki dan po eno uro podučevalo. Ko smo se najpred seznanili z rastlinskimi tvarinami, oziroma na one rastline, ki nam služijo v živež, in pa z glavnim namenom narodnega kmetijstva, govorilo se je potem o površji zemlje, o gnoji in njegovem uplivu na zemljine razlike. Nadalje: kakošne lastnosti mora imeti zemlja, da je na njej rastočim rastlinam ugodna in primerna; o raznih boleznih, ki napadajo poljske rastline; o uplivu, ki ga ima solnce, veter in zrak na zemljo in zelišča; kako se zemlja obdeljuje, gnoji in rahlja; o različnem kmetijskem orodji, o prahi in nasadbi poljskih pridelkov. Seznanili smo se z obstojnimi deli gnoja, in kako se njegovi najtečneji obstanki v njem zadržujejo, da ne izpuhti. Tudi smo culi kako se ravna s semenom, setvijo in pletvijo. Govorilo se je mnogo o poljskih pridelkih, o shrambah, in naposled še o praktičnem narodnem gospodarstvu. V pojasnovanje poljskega obdelovanja, to je , za kazalni nauk, služili so nam raznovrstni modeli kmetijskega orodja, ki so deloma lastnina c. k. politehnike, deloma gospodarske družbe. Za kazalni poduk nam je učenik kmetijstva odmeril posebne ure, o kterih nam je prav natančno razkazoval in razkladal razno kmetijsko orodje v pomanjšanih zel6 lično izdelanih podobah (modelčekih *), kterih večino smo pozneje tudi videli v njihovej pravej velikosti pri velikej kmetijskej razstavi v Hicingu. Tudi tu je postopal g. Hecke z nami vred od orodja do orodja ter nam prav marljivo *) Ali ne bi si mogla tudi naša kmetijska družba enakih modelov pripraviti? To se ve, da bi stali veliko denarja, toda časoma se pride daleč, in imeli bi tudi v našej deželi lepo zbirko raznega kmetijskega orodja, ki bi bilo gotovo našemu kmetijstvu na veliko korist. Pis. razkazoval, kako se orodje rabi, za kakošna zemljišča je najbolj pripravno itd. Med drevesi naj omenim tako imenovani češki plug (ruchadlo, od „ruvati"), ki je vpeljan že skoraj po vsej Galiciji in Marskem, in ki bi se tudi pri nas lahko z velikim pridom rabil. Brabantski plug je ustrojen bolj za peščena tla. Najbolj se mi je dopadal tako imenovani vitni plug (Schraubenpflug), kakor-šnega imajo Rusi in Poljaki, in paZugmeier-jev plug, ki je po Stajarskem že zelo v navadi; ali*) ga ima že kdo pri nas na Kranjskem, tega ne vem; dozdeva se mi pa, da so ga „Novice" že priporočale. — Hohenheimski in Kleile-jev plug sta narejena na kolesca, kar je za obdelovanje zemlje jako praktično in tudi delo veliko bolj zlajšuje, nego naši navadni, še vedno po starem kopitu narejeni plugi. Videli smo tudi Bailey-jev plug, ki ga rabijo Angleži; nadalje škotski in flanderski plug. Tudi p o d vojni plugi (Doppelpfluge) nam so bili izpostavljeni na ogled, ki pa za naše razmere nimajo nobene posebne važnosti; angleški plug na kolesih, pri kterem je eno kolo veče od druzega, je ves iz železa in tehta najmanj 2 centa; na vsakem kolescu je napravljena strguija (Kratzeisen). Premenjevalni plug (Wechselpflug), ali tako zvani „kranjski plug", smo videli le v modelu. Tudi ame-rikansk in Read-ov podzemeljski plug sta nam bila izložena. Bran je bilo razstavljenih precej lepo število, to se ve da po razmeri zemlje osnovanih. Posebno nas je zanimala neka brana, ki ima s&m ter tj^ obrnjene zobce in se jej siksakasta brana (Zickzackegge) pravi. Okrogla brana (rotirende Egge) in pa dvo-členasta škotska brana, ste vsega priporočila vredni. Razrušavnikov (Exstirpator) starejega in najno-vejega stroja, nam je bilo pokazanih mnogo, deloma v modelih, deloma pri kmetij skej izložbi. Največi razru-šavnik, ki sem ga videl, — toda le v modelu — je bil angleški Collemann-ov ekstirpator, ki je ves iz železa in ima v svojej pravej podobi težo od 10 centov. Veljd neki 150 stotinjakov. Valjarje (Walzen) smo videli pa največ le v modelih. Kakor je namreč poljsko delo z valjarjem zelo različno, tako so tudi valjarji po potrebi zemljišč jako različno vstrojeni. Posebno me je zanimal zob-časti valjar (Stachehvalze), s kterim se trda in debela zemlja drobi, in je v ta namen z debelimi, ostrimi železnimi zobovi nasajen. Členasti valjar in s kolci ali krožki zarezani valjar (Ringehvalze oder Landpres- *) Že prav veliko, kakor je že tudi ruhadlov po deželi in druzega orodja, ki ga izdeluje gosp. Skale v kovaški učilnici ljubljanski. Vred. ----- 382 ----- ser) sta jako praktična, in pristajala bi po mojih mislih na marsiktero stran tudi našim zemljiščem. Izmed raznih druzih poljskih strojev so opomina vredni: Hohenheimska sejalnica za ogeršico; francoski valjar; Kane-jeva sejalnica za deteljo; tri- in štiričlenasti valjar iz železa; Al-ban-ova široko metavna sejalnica; Hornsby-jeva sejalnica, s ktero se seje na brazde. Ta sejalnica (Drill-saemaschine) je najpopolniša izmed vseh, kar sem jih videl. Ima težo okoli 18 centov in velja kakih 300 gld.; dobi se pa tudi, kakor nam je g. profesor pravil, za 200 stotinjakov. Croskill-ijev drobljivec (Pulve-risator) je ves iz železa in tehta v svojej pravej podobi 21 centov. Ta velikanski valjar ima 18 koles; vsako kolo se posebej vrti in razdrobi zbog svoje teže in ostrih železnih zobov, tudi najtrjo zemljo v prah. Nekaj tu omenjenega, posebno za naša zemljišča pristojnega orodja, hočem o svojem času natančneje v „Novicah" opisati, kakor sem si je namreč po svojej zmožnosti v bilježnico zabilježil. Pri razstavi v Hicingu smo videli tudi mnoge m 1 a-tilnice (Dreschmaschine), ki je sopar goni, o kterih se nam vendar ni nič razkazovalo, kajti namenjeni so le za prav velika in nerazkosana posestva, kakor je imajo navadno Angleži, da žito koj na polji izmlatijo. Toda tudi druge manje in bolj praktične domače mla-tilnice smo videli. Pri podučevanji se nam je čestokrat priporočevalo, kako dobro in koristno je, ako se na enem kosu zemlje mnogovrstno seme seje, ker na tak način se gotovo mnogo in pa različnega sadu pridela. To se ve, da se nam je dal tudi povod, kako se pri tem poslu ravnd. Priporočevalo se je nadalje, naj se suha zemlja, brž ko je mogoče, obseje in zarad zraka in gorkote, kterih vsako seme k svojemu kaljenju potrebuje, nikoli pregloboko ne seje. Da pa seme pregloboko pod zemljo ne pride, imamo mnoga pripomočna orodja, kakor: valjar, zavleko (Schleife) in brano. S plugom se seme nikoli vspešno ne zakrije; zarad tega pa imamo dobre in jako pripravne sejalnice (Saemaschinen), ki se v občno rabo čedalje bolj vpeljujejo. (Dalje prihodnjič.) ----- 398----- v Sest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan Tomaic. (Dalje.) 10. dne kimovca je bil kazalni nauk, ki je obsegal razno kopalno kmetijsko orodje, napravo gnojišča in sesalk (pump) za gnojnico. Kot najbolje gnojišče priporočalo se je gnojišče Schattenmann-ovo, ki si je tudi na Angleškem mnogo zaslug pridobilo. Pri tem kazalnem poduku nam so bili zopet mnogi modeli izpostavljeni, izmed kterih so bili najvažniši: Hohen-heimski gnojni sodeč in gnojni voz; Horskvjev šestredni plug; plug za izkopavanje koruna; plug za izkopavanje sladkorne repe; različne kopalne vile z močnimi in širokimi roglji; različne lopate in lopatice, motike, krampi itd. — Sti-rivogelne motike, kakor sem je tu videl, so neki veliko bolje in za delo pripravniše, nego trivogelne. Od pros& in sirka se je le kaj malo omenilo; a toliko več je bilo govorjenja o lanu in konoplji, kteri rastlini se na Badenskem, v Elsassu in Belgiji z naj-večo marljivostjo obdelujejo. Tudi o pridelovanji tobaka se je mimogrede nekoliko povedalo, ter želja izrekla, da ne bi bilo napačno , ako bi se tudi pri nas v neogerskih deželah, posebno zdaj, ko ogerski tobak nima več tolike važnosti in veljave kot njega dni, skušalo s to rastlino kaj pridobiti. Izložba različnega tobaka v Hicingu bila nam je v pojasnjenje, kako se tobak prideijuje in kako se ž njim od najmanje do najveČe rastline ravna, da je naposled pripraven za napravo smodek in različnega dru-zega tobaka. Tu smo imeli tudi kaj lepo priložnost videti, kako se iz tobakovega perja različne smodke (cigare) napravljajo; bilo je namreč mnogo mladih in prav ličnih žensk, ki so delale smodke tako urno, da se je človek kar zavzeti moral. Posebno obširno so se omenjali travniki (seno-žeti); za povzdigo njihovo se nam je mnogo skušenj in sredstev navedlo in tudi priporočala Diinkelberg-ova najnoveja knjiga, ki neki prav obširno popisuje, kako bi se travniki z najboljim vspehom dali zboljšati tako, da bi zadostovali sedanjemu času in sedanjim potrebam. ----- 399 Naposled so se nam še omenila vsa kmetijska poslopja, pri kterih napravah naj bi posnemali praktične Angleže, ki na svoja kmetijska poslopja nikoli toliko kapitala ne obrnejo, kakor je to žali-bog pri nas navada, ki se po največ le na to gleda, da se zida prav drago in okusno, in vendar imajo Angleži pri vsem tem vsa svoja prihišna poslopja kmetijskim in gospodarstvenim potrebam veliko priležniša, nego mi. Ne da se sicer tajiti, da ne bi bila trdna in vkusno napravljena poslopja tudi močna in trpežna, toda za našega kmeta so le vendar predraga. Kolodvori in fa-brike so pri nas čestokrat cele palače, pri Angležih pa — proste hiše. Tudi o delavcih in plačilu, ki jim ga navadno dajemo, o raznih zaprekah in ovirah vspešnegakmetovanja, o kreditnih napravah in posojilnicah, o kapitalu, o zakupnih ali v najem (štant) danih zemljiščih, podučevalo se je marsikaj zanimivega in našemu kmetijstvu v obče jako potrebnega. Navedla so se nam pravila, po kterih naj bi se ravnalo, da bi zemljiški dohodki ostajali jednaki, in: se ne bi vsako leto zmanjševali, marveč kaj najbolj zdatno pomnoževali; pravila o različnem ravnanji se zrnjem, travo itd. Precej obširen je bil nauk, kako naj se s setvijo najvspešneje preminja, to je, da ne raste na isti njivi vsako leto ravno isti sad, in kako se je treba pri tem poslu ravnati, da nam polje kar največ mogoče dobička donaša. V ta namen se nam je načrtalo mnogo in zelo različnih redov ali potov, po kterih se ravnajo dandanes najspretneji in izurjeni poljedelci. Kmetijski dnevnik, v kterega naj bi si vsaki pridni kmetovalec marljivo zapisaval, koliko in kaj mu vrže vsa-ktera njiva, kaj in koliko je na leto izkupil in izdal, koliko ima dobitka in koliko zgube, je sklepal nauk o kmetijstvu, iz kterega častiti bralci lahko sodijo, da je bil ta nauk zelo obširen in važen , in da se je v tem kratkem času vendar le mnogo velevažnih gospodarsko-kmetijskih mrvic pretresovalo. B. Rastlin o s lov je. Temu nauku so bile odmerjene štiri ure na teden. Obsegal je prve in najpotrebniše pojme (zapopadke) o rastlinah, oziroma na poljske in domače rastline. Vsi poedini rastlinski deli, od korenine do vrha, so se nam prav natančno razkazovali in marsikterega učitelja je ta nauk jako zanimivaL Glavne točke tega nauka so bile: živež, ki ga zahtevajo rastline sploh, posebno pa poljske rastline; — kakošen upliv ima zemlja, voda, zrak, gorkota, svitloba itd. do rastlin in njihovo rast; — v kakošni kemijski zvezi mora biti zemlja, da pospešuje rastlinsko rast; plevel (setaria) in mnoga druga škodljiva zelišča; najnavad-niše žitne bolezni, odkod izvirajo in kako se najlože odvrnejo. Precej obširno in prav natančno se nam je razkladalo navadno snetje (uredo segetum), in pa tako imenovano skrivno snetje (uredo sitophila), ki se čestokrat pri žitu, a posebno pri pšenici nahaja. S plavim vitrijolom se neki obd lahko popolnoma pokončata, toda ta operacija je deloma predraga, deloma pa tudi težko izpeljavna. Rja, ki se pokaže, kadar žitna stebla in perje nekove rujave pike dobe, je zel6 različna, in mnogo smo slišali od raznih plemen te bolezni, kakor tudi od različnih gob, ki napadajo rastline in je čestokrat popolnoma vničijo. Za kazalni nauk služile nam so različne rastline in razna semena mnogovrstnih poljskih pridelkov, ki so shranjena v botaničnem kabinetu c. k. politehnike. Imeli smo tudi demonstracije s povekšavnikom (mikroskopom) ; v ta namen nam je služil izvrstni Marz-ov mikroskop, ki vsako stvar 700krat povekšuje in je v Monakovem (Miinchen) izdelan. Skoz povekšavnik so nam se razkazovale: povrhna koža turšičinega perja (to je, od storža); različna snet; povrhna Čebulina koža; krompirjev močic (Starkemehl); povrhna koža od navadnega bezga; poprečna in podolgasta zarez turšičinega stebla; poprečna in podolgasta zarez laueue bilke. Močno smo obžalovali vsi, da je bil čas prekratek za izvrstne demonstracije z mikroskopom, kajti, dasiravno smo imeli dva mikroskopa in je nas za eno uro kakih 20 odločenih bilo, vendar se ni mogel nobeden zadostno na-gledati krasnih in prečudnih podob, ki je s prostimi očmi nikakor videti ne moremo. Gosp. Haberlandt si je zaslužil občno pohvalo s svojimi govori, s kterimi nam ni le površno pot pokazal, po kterem naj se v rastlinstvu dalje izobražujemo, ampak njegovi govori so segali daleč in globoko v rastlinsko življenje, s čemur nam je hotel gotovo pokazati, da je treba obširnega in globokega znanja za spoznavo rastlinskega življenja in njegovih posamesnih delov. (Dal. prih.) List 50. Gospodarske stvari. Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan TomSiC*. (Dalje.) C. Živalstvo (zoologija) je obsegala najpred različne živalne tvarine, ki je imajo rastline za vspešno vzdrževanje naše domače živine; — iz kterih kemičnih delov je zložena klaja, s kterim pitamo navadno domačo živino; — potem se je pa govorilo o splošnem organizmu vprežne živine. Temu nauku so bile štiri ure na teden odmerjene in to le meseca velikega srpana, kajti meseca kimovca je g. dr. Masch predaval vre-menoznanstvo ali meteorologijo, ki pa ni bila obligaten, ampak le prost nauk. D. Naravoslovje se je podučevalo le prva dva tedna in to po eno uro na dan. Ta nauk je bil le nekaka priprava k bolj važnemu in temeljitemu nauku o kemiji, iz ktere se je skoz ves mesec kimovec po eno, o četrtkih, petkih in sobotah pa cel6 po dve uri na dan podučevalo. E. Kemija je obsegala vse tako imenovane prvine (Grundstofie) in razkrojbe v njihove posamne dele ali drobce, iz česar se lahko sodi, da je bil ta nauk zelo važen in zanimljiv za ljudske učitelje. Nekaj popoldanskih ur je bilo tudi odločenih za demonstracije o poskušnjah (eKsperimentih); mnoge bogate zbirke so nam služile v kazalni poduk. 20. kimovca smo bili z gosp. Moserjem v geologičnej državnej zbirki, kjer smo si ogledali razne rudnine, kristale in mnoge pre-čudne zemeljne snove. A kmalu potem smo zopet bili v ces. dvornej nabiri, v kterej je shranjena bogata zaloga mnogoternih natornih (prirodnihj reči. Se ve, da se tu ni mogla vsaka stvar razkazovati in natančno razlagati; kajti namen je bil le ta, da se seznanimo z enakimi zalogami, in da umemo, kaj je prav za prav zbirka prirodnih stvari. Kdor bi pa hotel o kakej bolj važ-nej stvari, bodi-si v kemiji ali natoroznanstvu sploh, to ali uno natančneje pozvedeti, obljubil je gosp. profesor, da vsakega učitelja, ki se pismeno do njega obrne, tudi pismeno prav natančno rad poduči.. F. Živinoreja se je učila prva dva tedna po štiri, a drugi mesec po tri ure na teden. Nauk o različnih živinskih plemenih, živinskem organizmu in po-samesnih vnanjih živalskih delih bil je vvod temu obširnemu znanstvu; potem se je pa podučevalo o po-samnih plemenih tako natančno in umevno, da, kakor sem tudi od drugih učiteljev slišal, so vsi poslušalci z gosp. Wilhelm-om, ki je ta nauk predaval, še najbolj zadovoljni bili. Za kazalni nauk služile nam so premnoge podobe, fotografične in druge različnih plemen goveje živine: vse so bile tako dobro posnete, da si je ne moreni boljih misliti; lastnina so kmetijske više šole v Ungar. Altenburgu. — Al naj si bodo podobe še tako izvrstne, ostanejo vendar le podobe. Zato nam je dobro došla velika razstava v Hicingu, kjer smo videli čez 200 glav najboljih in najlepših plemen goveje živine iz cesarske pristave v Laksenburgu, mnogo plemen iz pristave nadvojvode Albrehta, ki jo ima v Ung.-Altenburgu, pa tudi iz mnogih druzih odličnih kmetij, kakor so kmetija Liechtenstein-ova, Rabenburška, Steinitz-ova, Feldberška itd. Tudi iz češke, moravske in štirske dežele je bilo mnogo lepe živine izpostavljene. Ne morem se tu spuščati v popis imenitnih k6nj, izvrstnih goved in žlahnih ovac, ki smo jih tu videli, ker moral bi ta popis preobširen biti, da bi bil pravičen vsemu razpostavljenemu blagu. Pri živinorejnem poduku se je posebno povdarjala raznovrstna k laja in kako je treba s klajo ravnati, da se živini najbolj prileze. Konečno smo imeli kazalni nauk o različnosti volne, pri kterem smo imeli priložnost videti mnoge razlike med naj bolj o in najslabejo volno, ki nam e dajejo razna plemena ov&c. 24. kimovca popoldne smo bili v Mariabrunu, da si ogledamo in seznanimo z različnim orodjem, ki se čestokrat rabi pri živinoreji. Tu smo videli troa-kar, to je nož za vbod napete goveje živine, kterega so nam „Novice" že prav na tanko popisale. Videli smo tudi ječnik ali požiralno cev (Schlundrohr); peril-nico za ovce; švicarsko, amerikansko in Sinclair-jevo pinjenico; hohenheimsko pripravo za pridelovanje sira: švicarsko širno stiskalnico (Kasepresse); Murton-ove vrteče police za pokladanje sira, ki pa nimajo po mojih mislih nikove praktične posebnosti, da bi se mogle v obče priporočati, in še mnogo druzega bolj praktičnega orodja za spravljanje in hlajenje mleka itd. Iz tega je zopet razvidno, da nauk o živinoreji je bil jako obširen in zanimiv. (Dalje prihodnjič.) ----- 414 ------ v Sest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan Tomsid. (Dalje.) Gr. Gozdarstvo. V tem sila važnem in zanim-ljivem predmetu podučevalo se je po eno uro na teden. Malo je sicer to, a vendar smo culi in videli mnogo, kar zadeva gozdno rejo in različna plemena gozdnih dreves. Drevesa so se nam opisovala od korenine do vrha in marsikaj se nam je s kredo na šolsko tablo poočitovalo. Potem se je govorilo od visoko-, nizko-in srednjevisoko ležečih gozdov, kako se morajo vspešno obdelovati, trebiti in sploh k boljemu stanji pospeševati. Za kazalni nauk nam je služila zopet gospodarsko-kme-tijska razstava v Hicingu in pa viša gozdarska šola v Mariabrun-u. V Hicingu smo videli različno lesovje, kakor tudi druge gozdne plodove, mnoge lesne skaze, bolezni, izrastka, lesne grbe in hrge in druge prečudne lesne tvorine in oblike. Vse to je bilo v piramidah tako lepo in vkusno sestavljeno, da se je nismo mogli zadostno nagledati. Vrh tega smo videli razna semena gozdnih dreves, različno orodje za obdelovanje gozdov in premnoge druge bogate izložbe najspretnejih čeških, ogerskih in štirskih gozdnih gospodarjev. Vse tu omenjene stvari razkazoval nam je profesor g. Grrossbauer sam, ki nas je peljaje od oddelka do oddelka podučeval o vspešnem obdelovanji in gleštanji gozdov in nam tudi povsod omenjal domovino izpostavljenega lesovja. Njegovim tehtnim govorom v prostej naravi pod milim nebom pridružilo se je še mnogo drugih obiskovalcev, ki so prišli k omenjenej razstavi ter so z nami vred pohajali od oddelka do oddelka, da si ogledajo gozdne tvarine in si je po zadanih govorih profesorjevih tudi pozneje še lahko poočitujejo. Toda to praktično postopanje vrlemu profesorju še ni bilo zadosti, kajti uvidevši, da je temu razteznemu nauku le premalo ur odmerjenih, povabil nas je neko popoldne (to se ve vsaki razred posebej) vMariabrun, da si ogledamo tamošnjo gozdno akademijo in gozdno-bota-niški vrt. — C. k. gozdarska šola je bila že leta 1813. ustanovljena, a v višo šolo ali akademijo še le 1867. 1. povzdignjena; vsled tega se tudi poslopje še zmiraj marljivo popravlja in predeluje, kajti staro poslopje je bilo njega dni samostan tako imenovanih Avguštinov, in treba mu je mnogo poprave, da se časoma priredi v dostojne poslopje više gozdarske akademije. V velikanskem muzeji, ki se nahaja v tej šoli, smo videli 415 premnoge gozdne živali, različno gozdno orodje, lesovje in razne druge stvari, ki se pri gozdarskem poduku potrebujejo. V botaniškem kabinetu je gosp. profesor na kratko, a jako zanimljivo govoril o rastlinoslovji, pri kterem nam je s povekšavnikom (mikroskopom) razkazoval 16sno lakno (Holzfasern), gobe in prhnenje lesa. Po končanem nauku smo šli na botaniški vrt, v kterem se nahaja 360 plemen raznega gozdnega drevja in pa precej prostorna, prav lepo vredjena drevesnica. — Ko smo se naposled z dobrim avstrijskim vinom nekoliko okrepčali, podali smo se zopet nazaj na Dunaj. (Dalje prihodnjič.) ------ 422------ Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan Tomsid. (Dalje.) H. Naukostavstvu (Baukunst) se je predaval po eno uro na teden. Obsegal je kmetijsko poslopje z vsem drugim pristranskim prizidjem. Pri tem nauku se je posebno povdarjalo, da se mora temeljno kamenje vsaj eno leto pred zidanjem razvetrovati, les pa, ki je za stavstvo namenjen, vselej le meseca grudna posekati. Pri vsakem kmetijskem poslopji naj se gleda na to, da ima poslopje primerno lego, da ni od zemljišč preveč odstranjeno, da stoji na suhem (močvirnost škoduje domačej živini), in da je blizo zadosti vode. To so razlogi, ki se pri stavstvu kmetijskega poslopja ne smejo nikoli prezirati. — Stranišča in čumnate za posle se postavijo v zadnjem oddelku poslopja; ravno tako hlevi, skedni itd. ob straneh, in to nikoli spredaj, ampak vselej za poslopjem. Nadalje se je obravnovalo o napravah dobrih in pripravnih klet, ledisnic, podov, mostov, kanalov in drugih v kmetijstvu spadajočih stavb. Mnogi načrti, kako se najbolje kmetijsko poslopje priredi, da je ljudem in živini priležno, poočito-vali so nam ta nauk dostojno. L Vremenoznanstvo, kakor sem že omenil, ni bil obligaten predmet, a vendar mu je prizistovala večina učiteljev že zarad tega, ker se je bil profesor g. dr. Masch v predavanji živalstva poslušalcem jako prikupil. Različne zračne prikazni, kakor zračje (klima) sploh, obravnavale so se prav po domače; to se ve, da z vednim nameravanjem na zemljišča in na njih rastoče rastline in zelišča. J. Hmelj o rej a (Hopfenbau) je imela v vsem skupaj le dve uri; nauk je bil tedaj jako skrčen, toda jako jedernat in lahkoumeven. Vrh tega smo bili še obdarovani z izvrstno Hofmanovo brcšurico, ki ob-ravnuje hmeljorejo v kratkih, a temeljitih obrisih in bi marsikterega hmeljorejca zanimati znala. K. Bceloreja je bila odmerjena bolj kazalnemu (demonstrativnemu) poduku. V ta namen nam je zopet kmetijska izložba v Hicingu dobro došla, kjer je bilo premnogo in zelo različnih čbelnih pletenic in panjev, kakor tudi druzega orodja, ki se čestokrat pri čbelo-reji potrebuje, izpostavljenega. Ta razstava je imela sicer mnogo, a le malo praktičnih in za v občno vpeljavo priporočila vrednih čbelnjakov in čbelnih panjev. Po največ je bilo tako imenovanih Wieprechtovih pre-kladnic (Stockform), ki so bile tudi s sreberno svetinjo obdarovane. — Kmalu potem smo imeli izhod v Dorn- bach in pozneje v Wagram, kamor smo se peljali tri postaje po severnej železnici, da si ogledamo čbelorejo na prostem ajdovem polji. Tu se nam je razprostrlo velikansko z ajdo obsejano polje, ki ga oči ne presežejo, in na ktero tudi iz najdaljnih krajev čbele na pašo izpeljujejo; po več tisuč čbelnih pletenic in panjev je tu v velikih in dolgih rajdah razpostavljenih. Iz Wa-grama nazaj grede naj omenim Maverjevo gostilnico, v kterej smo se vrlo dobro imeli. Tu so se pele nemške, Češke in slovenske pesmi v najlepšej učiteljskej slogi; posebno ste ^naši pesmi „Otok bleski" in „Naprej" Nemcem in Cehom dopadali. Se celo v vagonih se je razlegalo petje po vseh postajah biizo do Dunaja, kjer smo se še le po bratovski razšli. Nikoli ne bodem pozabil lepe velikanske ravnine , po kterej so leta 1866. nam sovražni Prusi hodili, in na kterej je leta 1809. Napoleon svojej armadi zapovedaval, kakor tudi veličastne Donave ne, ki sem jo na tem potovanji videl. — Poslušalci druzega razreda so se nekega dne po za-hodnjej železnici tudi v Neulengbach peljali, kjer so imeli še posebej izvanredno podučevanje v čbeloreji in razstavo raznega čbelorejnega orodja. L. Sad j e- in vinor ej o učili smo se deloma v šoli, deloma po bližnjih in daljnih izhodih, izmed kterih naj omenim posebno krasni in mi nepozabljivi izlet v Klosterneuburg. — 13. kimovca ob 7. uri zjutraj odpeljali smo se v tako imenovanih ,,Omnibus" ob veličastnem bregu Donave v to preprijazno okolico. Dobre pol ure daleč prišel nam je profesor vinorejne šole gosp. Schellenberg iz Klosterneuburg-a s svojimi učenci naproti in nas je prav prijazno sprejel. Na to smo se podali naj pred v lepo obdelane nograde , kjer so se nam razkazovala različna grozdna plemena, kakor tudi obdelovanje vsakega plemena posebej. Vinorejna šola obsega, ako sem namreč prav razumel, dobrih 10 oralov zemlje in je izvrstno vredjena. Grozdja je bilo vsakemu učitelju na ponudbo in smel si ga je tudi vsaki sam odtrgavati, kolikor ga je le njegovo srce poželelo. Cez nograde hode smo dospeli okoli 11. ure v Klosterneuburg, odkodar smo se naj pred podali v ta-mošnjo drevesnico, kterej je sila veliko prostora odmerjenega, a vendar ni tako izvrstna, kakor sem je videl v Kaisers-Ebersdorfu in Rosenthalskem vrtu, kteri se smete po vsej pravici vzorni drevesnici imenovati. Drevesnica v Klosterneuburgu daje po 50 tisuč drevesec na leto, izmed kterih se pritlikovci po 10 soldov, a odrasla drevesca po 20 soldov prodajajo. Vsa drevesca stoje prosto in niso na nikakoršen kol privezana. Srčna mladika (Leitzweig) se namreč en- do dvakrat nazaj poreže, da steblice pri tleh nove postranske mladike zaredi, ktere se najpred nekoliko okrajšajo, potem pa popolnoma odrežejo; na ta način se deblo močno odebeli, in drevesce ne potrebuje nobenih kolov. Iz drevesnice smo šli v vinorejno šolo, v kterej se trte za presajo izrejujejo; tudi tajinorejna šola je jako raztezna in marljivo obdelana. Se le okoli pol dveh popoldne dospeli smo v gostilnico „k streljišču", kjer smo imeli na vrtu krasen obed , a še krasnejši izgled v Korneuburg, kamor je marsikterega učitelja mikalo, in bi bil tudi gotovo šel, ako ne bi že tako pozno bilo. Pri obedu smo imeli tri naše profesorje, ki so se z nami prav prijazno pomenkovali in nam vmes tudi tehtne nauke o boljem napredovanji kmetijskega stanja razlagali. To se ve, da tudi napitnic v tako veselej družbi ni manjkalo. Po obedu smo šli v sadje- in vino-rejni zavod, da si ogledamo napravo te izvrstne doljno-avstrijske vinorejne šole, kjer se nahaja vse, kar se le pri sadje- in vinorejnem poduku potrebovati zamore. Učenci tega zavoda so nam kazali svoja lepa risanja in pa velikanske bilježnice, v ktere si nauk svojih pro- fesorjev zabilježujejo. Marsikteri učitelj je debelo gledal in se zavzemal, da zamore človek leto in dan toliko pol papirja popisati. Gotovo lep izgled, kaj premore pridnost in marljivost človeška! Mene je posebno zanimala velikanska in prav praktično ustrojena Knieber-gerjeva stiskalnica za grozdje (Weinpresse), ki je v nalašč zato priredjenem prostoru postavljena. Ko nas je še gosp. Schellenberg z najboljim vinom, ki ga imajo v ondašnjem zavodu, pogostil, odpeljali se smo veseli, kakor še nikoli, zopet nazaj v cesarsko stolico. — Ne-kteri učitelji druzega razreda, ki so bili pozneje v Klo-sterneuburgu, so obiskali tudi velikanski sod, ki ne drži nič manj, nego tisoč avstrijskih veder. Eni so se še celo v trebušje tega velikana spravili ter v njem vesele pesmi prepevali, med tem da so drugi po pristav-ljeni lestvi na njegovo hrbtišče zlezli ter se po njem sem in tje sprehajali. (Kon. prih.) ------ 423 ------ ------ 432 ___ Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje. Napisal Ivan Tomsic". (Konec.) 23. kimovca na večer zbrali smo se do malega skoraj vsi učitelji z gospodi profesorji vred v krasno ozaljšanej dvorani gostilnice „pri avstrijskej cesarici" v Dornbachu, da obhajamo skupno večerno veselico, predno odhajamo iz slavne cesarske stolice v drago nam domovje. Tudi ministerski tajnik gosp. dr. Lorenc nas je počastil s svojo nazočnostjo, ter je bil pri tej veČernej zabavi ves čas v našej sredi. Raznih in za-nimljivih govorov, deklamacij, napitnic, kakor tudi veselega petja ni bilo konca niti kraja. Posebno iz srca nam je govoril ministerski tajnik gosp. dr. Lorenc, ki je med drugim tudi omenil to, da se ljudski učitel; *-e ------ 433 stokrat primerja cestnemu kazalu, ki kaže vsakemu potniku namenjeni mu pot, a sam sebe mnogokrat zanemari in ostane vedno le na istem stalu. Temu ne sme dalje tako biti, temveč tudi ljudski učitelj mora s časom napredovati, mora se vsestransko izobraževati, da kazaje drugim izobraževalno pot tudi on ne zaostaja, marveč v znanstvu in vedah napreduje in tako dospe do više izomike, veseleje in bolje bodočnosti. Vlada pa bode energično skrbela za to, da se časoma ne samo dušno, ampak tudi materijalno stanje ljudskih učiteljev zboljša! — Gromoviti slava-klici so mu doneli od strani ljudskih učiteljev, ki so pri zadnjih besedah nekako globoko vzdihnili in sem ter tje slišale so se besede: da bi temu le tudi res tako bilo! V soboto 26. kimovca je bil slovesen sklep kmetijskega podučevanja. Ob sedmih zjutraj smo imeli slovesno sv. mašo v Karolovej cerkvi, ktero nam je služil ravnatelj mariborske normalke g. Janežič in pri kterej so učitelji vrlo dobro peli. — Iz cerkve prišedši smo dobili od si. ministerstva za kmetijstvo obiskovalna spričevala in pa prav lepo število podučljivih knjig, kakor tudi drugih manjih brošuric gospodarskega ob-sežka, izmed kterih omenjam le izvrstno dr. Hammovo veliko knjigo, ki obsega v premnogih podobah vse v kmetijstvo spadajoče struke in velja po naročilnem potu najmanj 5 goldinarjev. Ob 12. uri opoldne zbrali smo se vsi učitelji v prostornej kemičnej sobi c. k. politehnike, kjer nam je baron Karol Weiss vpričo vseh profesorjev govoril o prevelikej važnosti gospodarsko-kmetijskega poduka, ki je bil za 6 tednov odmerjen ljudskim učiteljem, da se jim v kratkih a najboljih obrisih pokaže pot, po kterem naj se vsaki sam na dalje izobražuje in ta prevažni nauk v svojej domovini po najboljih svojih močeh tudi pospešuje. 8 trikratim gromovitim slava-klicem Njihovemu Veličanstvu cesarju Franc Jožefu I. in s cesarsko pesmijo končala se je prva šesttedna kmetijska šola za ljudske učitelje v letu 1868. Bog daj, da ta početek ni zadnji, in da bi hvalevredno podvzetje obilo zaželenega sadii obrodilo! To je površen popis osnove prve kmetijske šole za učitelje, iz kterega častiti bralci lahko uvidijo, kaj in koliko se je učilo in kako je šola vredjena bila. Mislim, da mi bode vsak rad pritrdil, ako rečem, da je bila šola v obče tako osnovana, da si je ljudski učitelj (ako je le imel dobro voljo in ljubav do kmetijskega znanja) tudi mnogo koristnih naukov iz nje lahko zajel. Kar se mene tiče, priobčiti hočem časoma, kakor sem že obljubil, vse važnejše mrvice, ki si je sem na tej šoli pridobil, a častiti bralci naj je preso-jujejo in to, kar je dobrega, tudi na svoj lastni prid obračajo. Po tem potu mislim, da bodem tudi ustrezal želji si. ministerstva, ktero za velike stroške, ki je Je imelo pri tem sila težavnem podvzetji, od nas učiteljev nič druzega ne zahteva, nego to, da nauke, ki se je smo na Dunaji pridobili, tudi med prosti narod kar najbolj mogoče razširjujemo.