N ove karte območnih vodnih skupnosti Slovenije (O V S D olen jsk a , O V S S avinja-Sotla, O V S L jub ljan ica -S ava), 1 : 175000. Izdelal G eodetsk i zavod SRS. K artografsk i od d e lek , L jub ljana 1985. 1986. To sicer niso h idro loške, h id roekonom ske ali hidrogeografske k arte , pač pa k a r­ te , ki ozem lje posam eznih vodnih skupnosti p rikazu je jo zaokroženo na enem listu, so pa v bistvu m alce prire jene topografske karte . Poleg jasne om ejitve vodnih obm očij in občinskih m eja je na njih nekoliko poudarjena vodna m reža, kar pa je poleg druge topografske osnove pravzaprav vse. T o seveda ne pom eni, da takšne karte niso ko­ ristne. M orda ne toliko s h idrološkega vidika, kakor bi pričakovali, pač pa kot p ri­ pravna osnova za celoto teh obm očij. Pom em bnejše pa je nekaj drugega. O bm očne vodne skupnosti pravzaprav niso h idrološke en o te , sicer se jim p rib ližu jejo , a se s porečji ne u jem ajo . Poleg tega pa, če na tanko pom islim o, izraz »vodna skupnost« ni sm iseln, pom eni kvečjem u vode ne­ kega obm očja. Z njim seveda niso m išljene vodne, tem več vodnogospodarske ali vo- darske skupnosti. Tu tudi ne m islim o načenjati vprašan ja o sm iselnosti takih enot, ker je to širša p rob lem atika naših upravno-terito rialn ih razm ejitev sploh, vseeno pa naj opozorim o, da so nekakšen kom prom is m ed, recim o, strokovnim i pogledi (h id ro ­ loškim i, h idroekonom skim i) in drugim i. Na to kaže že dejstvo , da se od drugih eno t sicer razliku jejo , ker v osnovi vendarle sledijo lastnim načelom , se pa s hidrološkim i m ejam i (razvodnicam i) u jem ajo le delom a ali pa sploh ne. N azoren prim er je do ­ lenjsko vodno obm očje, ki ga prikazuje ena od obravnavanih kart. Ž e naslov ni hi­ drološki, ka jti s tem , ko obsega jugovzhodno S lovenijo, zajem a poleg porečja K rke (a niti tega ne v celo ti), čeprav je njegovo osrčje, tudi še neposredno porečje spodnje Save od Z idanega M ostu navzdol (vendar brez Sotle), poleg tega pa tudi še belo­ kranjski del Pokolpja. Ni čudno, da so ga označili lahko le kot O VS D olen jska. Z a ra ­ di takih neskladij je pom em bno, da bi bile na tovrstnih kartah prikazane ne le razlike med po tekom vodnih skupnosti in občinskim i m ejam i, tem več tudi po tek razvodnic, posebno na kraških tleh. N enavadno je m erilo kart (I : 175000). ki pa pri prvih treh kaže, da dim enzijsko ustreza, saj karte niso ne prevelike in ne p rem ajhne. N eposredna prim erjava s k a rta ­ mi običajnih m eril pa seveda ni najbolj prip ravna. Pristaviti še velja, da je izrisana vodna m reža popo lnejša , kakor bi jo za to m erilo pričakovali, k ar je verje tno pogla­ vitna p rednost teh kart. Še posebno , ker so tudi po tok i, razen najm anjših , oprem ljeni z im eni. Ž e bežen preg led kaže, da so im ena p re teh tan a in da napak , ki se sicer s kar­ te na karto rade p renaša jo , skoraj ni. O čitno so sestavljalci upoštevali različne vire. T udi ob tem prim eru je m ogoče reči, da se im enski inventar naših kart čedalje bolj iz­ boljšu je. V odna m reža z im eni vred je ustrezno poudarjena tudi zato , ker je relief s sen­ čenjem kom aj nakazan , žal pa zaradi tega višinskih odnosov s karte ni m ogoče raz­ bra ti, tudi o rientacijsk ih ne. D rugače pa sloni vsebina na osnovi topografske karte 1 : 50000 in vsebuje zato n jene dobre in slabe strani. Topografski e lem enti so tako p ri­ kazani na način, kakor ga poznam o iz podobnih kart G eodetskega zavoda. M ed do­ brimi stranm i so tudi prikazi naselij z njihovo dejansko razporeditvi jo, čeprav shem a- tizirano. B istveno pa je vendarle to , da na teh kartah pogrešam o več hidroloških p o ­ javov, ni pa jim m ogoče glede na njihov naslov tega očitati ali od njih zahtevati. D oslej so izšle karte treh sosednjih vodnih obm očij. P rim erjava kaže, kako živa je njihova že prej om en jena terito ria lna p rob lem atika. V odno obm očje Savinja-Sotla je še najbolj zaokroženo , saj se u jem a, če izvzam em o m anjši vzhodni del, s porečjem Savinje. Z a naše razm ere se je na njem zajezevanje m anjših voda, kar je značilnost razvitih dežel, že kar uveljavila, kakor poleg m anjših kažejo prikazani vodni zbiraln i­ ki (Sotelsko, Slivniško, Šm artinsko, Ž ovneško jeze ro ) te r rudniška jeze ra v V elenjski kotlini. O b tem si znova zaželim o, da bi bile prikazane še druge an tropogene »korek­ ture« voda (regulacije, h idrom elioracije, za je tja itd.). K arte so optično prije tne in na ustrezni tehnični višini, k ar postaja za izdaje G eo ­ detskega zavoda SRS sploh značilno. U pajm o , da bodo prvim trem km alu sledile šc karte drugih vodnih obm očij, z željo seveda, da bi bile hkrati tudi bolj hidrološke. D arko R adinja Veliki geografski atlas Jugoslavije. Sveučilišna nak lada L iber, Z ag reb 1987. Pred nami je eden od dolgo pričakovanih kom pleksnih geografskih pregledov Ju ­ goslavije, ki zlasti širši javnosti pa tudi v izobraževanju kar dobro služi pri poznava­ nju celo tnega državnega ozem lja z vsemi njegovim i »geografskim i sestavinam i«. K a­ kor je znano , obstaja o Jugoslaviji doslej le nekaj bolj ali m anj uspešnih in največkrat ne preveč sodobnih geografskih univerzitetnih učbenikov. Še slabše je s kartografski­ mi prikazi, saj po m etodološko, vsebinsko pa tudi tehnično sila skrom nem in delom a neustreznem P lanerskem atlasu , ki ga je leta 1973 izdal Jugoslovanski inštitut za u r­ banizem in stanovanja v B eogradu , novejšega tovrstnega dela pri nas pravzaprav ni bilo. K ongres jugoslovanskih geografov v Bečičih 1981. leta je sicer obnovil sklep iz šestdesetih let o nujnosti p riprave N acionalnega atlasa Jugoslavije, ki pa je zaradi p rešibke organiziranosti geografskega znanstveno raziskovalnega dela šele v p rip rav­ ljalni fazi. V eliki geografski atlas Jugoslavije, o katerem je govor, je pravzaprav nekakšna kom binacija atlasa in m onografije pa tudi statističnega prikaza. V tis je , da želi posre­ dovati čim več inform acij. T o kaže že sestava štirih osnovnih delov: štirinajst to p o ­ grafskih kart za posam ezne dele Jugoslavije v m erilu 1 : 500.000, ki sledijo pregledni topografski karti Jugoslavije v m erilu 1 : 2.000.000; tekstovno kartografski prikaz zgodovinsko-geografsko-ekonom skih elem entov za celotno Jugoslavijo na 94 straneh ; tekstovni in slikovni prikaz po regijah na nadaljn jih 85 s traneh , slednjič statistični pregled na straneh 181 do 240. Sledi še 31 strani dolgo im ensko kazalo. D obra stran takšne zgradbe je nedvom no veliko število različnih inform acij, sla­ ba pa vrsta nedoslednosti in neenotnosti, še posebej pri regionalizaciji, op rede ljeva­ nju eno t in njihovi uporabi. V prvem delu atlasa da je jo k arte , ki sta jih pripravila Ivan B ertič in Z vonim ir K rižovan in ki so rezultat sodelovanja z našimi znanim i v uvodu navedenim i k arto ­ grafskim i zavodi, dober pregled nad inventarizacijo p rosto ra . M otijo pa dokaj neizra­ zite barve, kar nakazuje že barvna lestvica v legendi. T ako ni m ogoče docela dobro razlikovati višinskih pasov, čeprav jih dopo ln ju je jo izohipse na 100, 200 in 1000 m , ki pa zaradi debeline in tudi prem očnega rjavega barvnega od tenka preveč izstopajo. Z a to je zlasti v gorskih obm očjih preglednost m očno zm anjšana. K tem u p ripom ore­ jo še številni toponim i z močnimi črkam i pa tudi prevelike in prem očne številke za nadm orske višine hkrati z dokaj poudarjen im cestnim om režjem . S lednje je tudi nee­ notno kategorizirano , tako da ni vedno sm iselna opredelitev na dve najbolj pogosti kategoriji: sodobna cesta in cesta z asfaltnim cestiščem . Če se om ejim na S lovenijo, je v slednjo kategorijo uvrščena tudi stara glavna ce­ sta m ed M ariborom in C eljem , m edtem ko je vrsta drugih cest, m ed njim i tudi C e lje - K rško, uvrščena m ed prve. G oren jska avtocesta in v nadaljevanju avtom obilska cesta pa sta sploh pom anjkljivo zarisani. N edoslednosti se po jav lja jo tudi pri im enovanju regij. V ečji del kotlin , ravnin in polj ni im enovanih , povsem napačna je lokacija Piv­