LAD. OGOREK:
Poletni čas.
as so nam učeni možje pomaknili za eno uro naprej s tem, da so 30. dan aprila skrajšali i& eno uro — ob 11. ponoči je bilo polnoči — a dan 1. majnika podaljšali za eno uro. Zadnji dan aprila t. I. je štel torei le triindvaiset ur, prvi dan majnika pa petin-dvajset ur. Sedaj gre čas in z njim gremo mi svojo staro pct naprej proti večnosti, ki končno čas in nas pogoltne s svojo nepovratnostjo!
Tako ustanejo ure naravnane do 30. septembra. Tedaj jih bo treba opolnoči ustaviti in čakati, da mine ena ura. Ko bi niorala biti 1. ura po polnoči, bo pravzaprav šele polnoč. Torej se zgodi 30. sep-tembra^ da b» ta dan za eno uro kraiši — zgodilo se bo ravno narobe, kar se je sedaj med zadiijim aprilom in prvim mainikom. Od 1. oktobra pa zopet urežemo svojo staro pot dalie ...
Ta čas od 30. aprila do 1. oktobra imenujemo p o I e t n i č a s. Čemu so napravili to prekucijo v naših starHi navadah? Pravijo, da z ozirom na štedljivost. — Poleti' iinamo dnevne lnči v izobilju, pozimi pa nam je primanikuje. Izobilje lahko prenašamo, pri-manjkljai pa moramo nadomestiti. To ie človeka dovedlo do izuma uinetne luči, ki pa stane mnogo densrja. Ker se poleti svetloba zjutrai prej začenja nego pozimi, začnimo torej tudi z vsakdanjim rednim deloni eno uro prej, da moremo delo eno uro prej tudi končati! Potem nam ostaja še toliko časa po dovršencm dnevnem delu, da se lahko oddah-neiim in odpočrjeino na dnevni luči, kar je bolj zdravo in cenejše, nego ie bi nani gorela umetna luč. Pozimi se pa zjutraj svetloba pozneje začenja nego ix)lctr, torej začnimo tudi z delom eno uro pozneje, da oa nioremo obaviti vendarle še v prvem mraku! Tako si v prvem in drugem slučaju prihranimo kolikortoliko na umetni luči, kar prihaja v korist vsakeinu ix>samezniku in skupnosti-.
Računajmo! Ta nova odredba obsega dobo petih mesecev alr sto-triinpetdesetih dni. V tej dobi pridobimo vsak dan po eno uro dnevne svetlobe. Ta prihranek smemo v teh dragih časih ceniti> povprečno na dan za vsako osebo po dva; vinarja, kar da v petili mesecih okroglo
-¦   ¦ -   -            —.   128   ~—
3 krone. Če vzamemo rodovino 5 oseb, vidimo. da prilirani ta v po-letnein času 15 kron. Za posameznifca se ta priliranek na prvi pogled ne vidi posebno velik. Če pa upoštevamo samo število Slovencev (1,500.000), vidimo da prištcdimo na ta način na timetni luči 4,500.000 K •— torei vsoto, ki je treba pred njo spoštljivo dvigniti klobuk z glave! V vsej naži državi pridobimo tem potoin nad 130 milijonov kron! Lepi denarci, ki se iih da dobiro obrniti v katerikoli namen!
Tak poletni čas uporablja že od nekda) kmetiški stan: vstaia k delu in Iega k počitku, kakor mu to kaže delo in narekuje dnevna svetloba. Po tej se ravna mnogokje tudi šola, ki se poleti začenja zjutraj prej nego pozitni!
Sedaj je ta; zgodnejši zafetek, oziroma konec našega pehanja za Ijubim vsakdanjim kruhkom zakonito ustanovljen. Ugodnosti poznamn, slabo stran pa spoznamo! Od vseh teh izkušenj bo odvisno, ali ostane ta odredba tudi za bodoče iase.
Enaka izprememba se je izvršila doslej samo šele enkrat, in sicer dne 1. aprila 1893., ko so uvedli takozvani srednjeevropski čas, ki se po njem ravnaijo n. pr. na železnicah.