iske Novice Izhajajo 1. in 16. van,cega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo y „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Nai'oénino api-ejema tieniti dati,' plača za dvostojmo petit-vnsto 8 ki. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarske stvari. Keđaj niïj sekamo les zii starbo? Splošno pravilo je, da je les po zimi sekan, najbolji. Sekamo ga tedaj od vjihsTPt do pred-pusta. Malokdo se pa potruđf^azovati, ali je tndi mej tem ćasom sekan les ûs enak, enako trpťžeu; ali je pri enaki kakovosti v novembru ali pa v februvarju sekan les enako trpežen. — V srednjem veku ee je strogo tega držalo, da se je les konec adventa, to je v drugi polovici decembra sekal, in čudimo se èe daues, kako se je v starih stavbah les dobro ohranil. Rimljan Plinius, ki se je ob Kristusovem času rodil, je priporočš.l, les takrat sekati, dokler se skorja ne odloči. VegetiuH Renstus je omejil Čas sekanja od 14. do 23. decembra, in Constantius Columella na ves december. Da je ta trditev opravičena, dá se dokazati, ako se opazuje, kaj se z. drevesoni godi med njegovo rastjo. V naravi se opaiujete dve različni dobi mej rastjo drevesa, namreč od časa, ko je dan najkrajši, do časa, ko je dan najdalji, ali recimo od Na grobeli. (Spisal Vinko K--i.) O oflioiljenj, Podaj jim eveti raji Napočil je vernih duš dan. Turobno pojo zvonovi, vabeč vernike v cerkev, odkoder skupaj zbrani polagoma korakajo obiskat svoje raiyce na njihov dom — na pokopališče. Pridružimo se tudi mi sprevodu ter pojdimo z njim, eaj danes je dan, v katerem se nam vzbujajo spomini na ranjce bolj Živo. Vzbuja se v nas znova vsa otožnost po onih, ki so bili naèi prijatelji, naái sorodniki, naši roditelji. Doepevái na pokopališče zagledamo tu dragocene grobne spomenike, tam krasno okinČaue grobe, kjer 80 vsajene lepe cvetlice, bogato obležena gospoda položila jim je krasne vence. Dalje vidimo božiča do kresa in od kresa do božiča. V prvi dňbi, to ie od boí.iřa do kre.-«a, vrèi se vse življenje drevesa ; v tem času veje poganjajo in dalje rastó, in drevje sii debeli, ker se nov obroček dela mej deblom in skorjo V drugi dôbl, to je od kresa do božiČ» pa postaue raisirjenje, to je, kar je na drevesu novega izrasLlo v ]irvi dftbi, to dozoruje in pripravlja snov za novo življenje zopet prihodnje dôbe. Sok, ki se v prvi dôbi po lesu pretaka, se v drugi dobi, to je po kresu, popolno spremeni. Polagoma se zgostuje in se tako spreminja v les. Ako se tedaj drevo poseka v drugi dňbi, ter se veje ob-seksjo, deblo .ojupi, ter hlod na zračnem kraju suŽi, posuSi se zgoščeni sok v drevesu in zrak ne more veČ prešiniti notranjosti liloda. Tak les bi le stab postajal, ako bi bil slabo hranjen ; v njega notranjem se nima kaj pokvariti. Vse drugače se pa godi z lesom, kadar se pripravlja ali se že pričenja rast. Kedar se je sok v drevesu jel zopet nabirati in potrebne snovi v sé srkati. Kedar se tako drevo poseka, se mu s silo vse delovanje rasti vstavi, sok se ne more več pretakati, jame kipeti in pozneje kisati, kar preide v nekako gnjilobno kisanje, ktero ima tako grobe, razsvetljene z mnogimi luČicamt; ljudje, ki tu počivajo, bili so imoviti, modri in učeni — smrt jim ni prizanesla. Pojdimo dalje k onim grobom, na katerih gore le posamezne luČi ter je le tu in tam vsajena kaka cvetlica. Tu zemlja pokriva uboge stariše, ki so otroke Še nepreskrbljene zapustili. Reveži, na svetu stiskani od brezsrčnih ljudij, vijo tu roke stariŠem naproti. Ob novem grobu zagledamo stati mlado ženo, katere obraz je oblit s svitlimi solzami; nêmo toŽi nadloge, ki jo tlačijo, svojemu prerano umrlemu soprogu; in zopet tam sHŠimo deco plakati, stezaje svoje nedolžne roke proti gomili, kjer počiva nje zlata mamica. Zopet ondi oiedli stara Ženičica ob gomili, v katerej leži nje edini sin, nje edina podpora, ki jo je od njega imela, je sedaj za ta svet UDiČena. Mnogo takih in enakih prizorov vidimo tukaj. Tam v kotu nahaja se pa gomila, ob katerej ojstrost T sebi, da vso tisto lesiio tkanino, to je tiato, kar les inoj^an stori, razje in zdrobi. Kar navadno lesu po zuniinjem vplivu škoduje, na priliko mokrota in toplota, to v tem slučaju pospeši tudi notranje pokonèevanje. Tista kisloba je tem huja v času, ko drevo áe ni pognalo, in tisti vzduh ni mogel po listih izpuhtetl ; to se godi v mesecih januvarju in februvarju. Ako se pa drevo v mesecu marcu ali aprilu poseka, in se mu pusti nekaj dni veje in mladike, izpuhti velik del onega soka, predno da skisa. S tem si sicer les nekaj opomore, ker se manj one škodljive kisline napravi, toda les postane rekel bi nekako luknjiSaat, ker je sok izhlapel, je pa Tsled tega bolj nagnjen do vlage, raje se nategne, vlago v se posrka, zgubi pa tudi svojo trdnost in mož. Tu sledi dokazilo: Štiri smreke enake starosti, ki so skupaj na enaki zemlji rastle, so posekali v zimskih mesecih, io sicer prvo smreko konec decembra, drugo kon«c januvarja, tretjo konec februvarja in Četrto konec marca. Obsekali so jih na iisto enako debelost in dolgost, ter Čisto enako sušili, Polořili so jih potem na tesarske stolice, vse zmiraj enako oddaljene, in so jih v sredi obtežili. Konec decembra posekana smreka prenesla je dvojno teïo od one konec marca posekane. Pri enaki upognjenosti je prenašala smreka od konca januvarja 12 odstotkov, od konec februvarja 20 in od konca marca 38 odstotkov manj kot ona konec decembra posekana. Smrekove late, konac decembra in konec marca posekane, so bile prve Čez 16 let se dobre, mej tem ko so druge Čez štiri leta se zlomile. Dva enako stara in enako obsekana smrekova hloda, v vlažno zemljo nakopana, je bil prvi dec. sekan, čez 16 let Že primerno dober, mej tem, ko je bil oni marca posekan v 8 letih že sègnjit. Od istih smrek so napravili tla v konjskem hlevu. Prve so šest let trajale, druge pa Čez dve leti niso bile več za rabo. Gospodarjem mora biti na tem, da svoja poslopja s trpeitnim lesom krijejo, kajti ae tako lepo in pravilno delo ne nadomesti trpežnosti. Dostaviti moramo tu uže naprej, da naSim gospodarjem ta tako prepričalen spis najbrž ne bo segel do iSivega. V tukajšnji okolici trdijo, da je za smreke najbolji Čas sekanja začetek marca. Takrat se koža rada olupi, ki se da v denar spraviti, in les je bolji za delo, tako trdijo. Resnica je tudi, da se decembra meseca sekanim smrekam pod lubom črv zaredi. Če le naj manjša lušina na deblu ostane. Kíy je novega po avstrijskem cesarstvu? Poslanec dolenjskih mest, dvorni svetnik âllklje je izstopil iz slovansko-kršČanske narodne zveze, ki so jo bili ustanovili spomladi rusinski, hrvatski in slovenski državni poslanci. Slovenski poslanci so bili vsi v njej. Sedaj je pa Šuklje izstopil. Zakaj? Ker ni bil izvoljen v proračunski odsek. Zveza je z veliko večino glasov izvolila dr. Kreka. Državni zbor še vedno kaže staro lice. Nemški liberalci in nacijonalci nagajajo, Itar se da. Sedaj je bila veČ dni na vrsti založba ministra Badenija. Tožili so ga namreč nemški liberalci, ker je bil izdal neki tajni ukaz, kako postopati vladnim zastopnikom pri shodih, in ker je bil po leti neki nemški shod v Hebu prepovedan, in so se vršili tam veled tega burni dogodki. Tožniki so naprej vedeli, da ne bodo nič opravili. Ali tako delajo obstrukcijo, zavlačujejo vladne pred- ne vidimo nijednega človeka. Kdo vendar tam počiva? Pojdimo pogledati Je li mogoče? Da, to je grob njega, ki nam je bil prijatelj ; v življenju bil je drag marsikomu, a preselivši se v večnost, ni zapustil imetja, ne sorodnikov; z njim zamrl je ves njegov rod, gomila njegova je zapuščena, ni je roke, katera bi vsadila cvetlico ali prižgala luč na njegovem grobu; celo prijatelji smo ga poxabili, edina mati narava ostala mu je zvesta, ona okinčala je njegov grob sè svojo lepoto. Da, koliko vas, ki sedaj tu počivate, bili ste Se pred malo Časom mej nami, v vsakovrstnem razmerju, in danes ležite tu vai jednaki — črna zemlja vae je objela, na tem svetu ne vidimo se vei. Ljudje so se pri pokopališčni cerkvici skup sèâli ; mali zvončeki utihnejo. Duhovnik povzdigne roki ter prosi Boga za raiyce usmiljenja, odpu- ščenja grehov in večnega izveličanja. Ginjeni združujemo se splošni molitvi in tudi mi milo Boga prosimo za na§e ljube. Bolj ko kedaj s toplim Čutom k Bogu zdihujemo. Bomo li Čez leto obsorej še mej žiyimi ? — Marsikomu, ki je še danes tu zdrav ter si obeta še lepo bodočnost, bode mu spomladi nad grobom že trava zelenela. Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasůla ie lopata 1 Odprta noč in dan sg graba vrata ; Al' dneva ne pove nobena praťka. Kaj se hočemo tedaj, mi revni zemljani, toliko za posvetne malenkosti vleči, vsako besedo tehtati in toliko nestrpljivi in zamerljivi biti? Kako milujemo tukaj na pokopališču naše mrtve znaace, kako radi bi jim kako dobroto skazali, cvetlice in vence jim nosimo! — Bodimo tudi z žiyimi prijazni, prizanesljivi, saj ne vemo, bomo jutri ie mej lyimi ali ne. Smrt na tihem pride in veli: loge. — Zmeda je v državnem zboru res velika. Levica vpije, ropota, prepreèuje resno delo, desnica pa ni zadosti odločna in pogumna, da bi se ji krepko ustavila. Sedaj se je odpovedal řborniěni predsednik dr. K at li rein predsedstvu. Zmeda je sevedii Še vegs. — Baron Di Pauli ni mogel za BToj predlog glede jezikovnega zakona pridobiti ni desnice ni levice. — Dr. SuŠterŠié je a tovariši vloHl interpelacijo ministru za notranje stvari in pravosodje, ker upravna in sodna oblastva na Primorskem niso hotela neke Raiffeisenove posojilnice registrovat!. Ta poslanec je govoril tudi na splo^njem Avstrijskem poljedelskem shoda, ki se je vršil na Dunaju, o delovanju Raiffeisenovih posojilnic na Slovenskem. — V proračunskem odseku je predlagal in utemeljeval dr. Krek eledeČo resolucijo: „C. kr. vlada se pozivlje, da takoj presoja zahteve, ki jih je sklenil shod 15 županov dne 17. oktobra t. 1. v Krškem z ozirom na postopanje ob živinski in praíiřji kugi in jih navede v proénji na notranje ministerstvo, in da jih Žim najprej resi v blagohotnem smislu". Kaj je nOTCga po širokem sTetn? Kubansko vprašanje ni še rešeno. Španska vlada je mislila, da tio precej, Èe odpokliíe dosedanjega guvernerja Weylerja in nastavi novega. Pa ne gre, Z novim guvernerjem Kubanci niso prav zadovoljni. Tudi razmerje med Španijo in severoamerižkimi Zveznimi državami se je še bojj poostrilo. Nemški socijalistifini vodja Uebknecht, star že 72 let, bo moral v itirimeseřni zapor, ker je razïalil nemèkega cesarja. ćlovek, pojdi 1 menoj pred sodiiji stol ; ondi se ti bode odkazala bodočnost po zasluženju; ako imas s seboj dobra dela, imel bodeá gotovo mnogo mnogo lepšo bodočnost, kakor jo zairores pričakovati na Kemiji. Položila vas je v tihe grobe, kjer ste naěli svoj pravi dom, in kamor vas hodimo obiskovati ter se v duhu pogovarjati z vami. Ne bode dolgo, ko si nemila smrt t nas izbere svoje žrtve ter nas položi med vas v hladne grobe, kjer bodemo z Tami Čakali dneva, da nas vse zbudi glas trobente, ter nas Gospod pokliče k vstajenja : VBftj iriž nam svetd govori. Da viđ'fflo Eopet se nad rveEđamil In sedaj, predragi ranjci, prižel je èas ločitve ; 8 tužnim srcem zapuščamo vaS mirni dom — tihe grobe. Pošiljajoč vroče želje proti nebu prosimo Gospoda, naj vam podeli večni mir in pokoj. Spavajte sladko, nebeška luž naj vam sveti, ter angelj miru naj kraljiye nad vamil Fiátí 80 uam; Iz Belokrajtne. — V 16. atev. „Dol. Nov." stran 141, naznanja gospod župan obiine Creánjevec, kako veliko škodo je prizadda toča dne 23. jul. in '2. avg, t. 1. v dotiâni občini. Nadalje priporoča tudi reveže usmiljenim urcem t podporo. In res, naâlo »e je nekaj blagih dobrotnikov, med temi tudi vis. deželua vlada, kateri so hiteli pomagat a svojimi darovi prizadetim občanom. Emaln se je nabrala primerna svota, b katero bi se imelo pomagati ubogemu kmetu. Laliko Bi toraj mislite, dragi bralci „Dol. Nov.**, da je kmet trpia nestrpno pričakovat, kedaj ga županstvo pokliče k sebi in mu izroči njegov delež, češ, laode vsaj nekaj obresti odrajtal, ter s tem vsaj za nekaj čaea potolažil sitne dolžnike, kateri mu žugajo áe to prodati, kar mu je toča pustila. Pa áe druga mu roji po glavi. — V nedeljo je razglasil občinski sluga pred farno cerkvijo, da mu bude na dražbi (lici-tanti prodajana mrva, katero je on z velikim trudom kosil, suâil, domov vozil in pod streho spravljal; in zakaj ? Zato, ker nima s čim davke plačati. Zadnjič ga je priéel opominjati upnik, naj mu plača vsaj obresti, ako ne, ga bode zatožil in pognal na kant. Ta pa ga prosi: Počakaj vsaj âe en teden, bom dobil kaj milo-gčine in ti bom dal, vse ti bom dal! Kako se pa zavzame vsakteri, ko poči glaa : „Podporo nabrano za po toči prizadete posestnike so razdelili med same osobenke sploh med take, kateri nimajo niČ ali čisto malo polja, katerim ni toča nič vzela". Ta je lepa, tisti, kateri ima po toči ravno toUkO kot pred točo, dobi podporo, tisti pa, ki je podpore v resnici potreben in se jo je tudi najbolj nadjal, ne dobi pa nič. Orožnik je delil temu 10 gld., onemu Ï5, drugemu zopet 20 itd. Resnica pa je, da pridelek nekaterega teh osobenkov ni vreden od petih let skupaj 16—20 gld. A med temi so pa tndi taki, ki jim ni toča nič vzela, ker so osamljeni, kamor pa toča ni dosegla, Razun tega, da jim je toča pustila, (vsaj mi jim nismo zato nevošljivi, ker jih ni toča, Bog obvari) iniajo pa celo leto pri kmetu hrano in zaslužek, bodiai z rokodelstvom ali dnino, tako, da mu ta se mora dolžan ostati v gotovi nadi, da bo jeseni prodal moŠt in poravnal dolg. Vzemimo le enega za vzgled, kateri ima svojo biáico in nekaj polja na koncu občine, kjer ni toča naredila nič ikode, zato ker je kajžar, je dobil 10 gld. Lahko je potepi skakal in vriskajoč šel domov rekoč : „Dve toči sti me pobili, zato sem dobil deset goldinarjev, jujuhihi! Ti ubogi kmet pa glej obupan, kako tvojo krmo, katero si tako skrbno skupaj vlačil, drugi vagajo, na voz nakladajo ter kar tebi nič meni nič odpeOejo, se Bog plati ne rečejo. Ni toraj čuda, da se med ljudstvom oglaáa vedno nezadovoljnost, goji nevoiljivost in sovraštvo. Kako bi pa bilo vstreženo vsem ljudem ? Bo morebiti vprašal marsikateri. Kako neki? Ako je prišlo res kaj podpore, razdelili naj bi jo po prizadeti íkodi ali davku oziroma kolikor toliko davka plačali, tako bi bil vsak zadovoljen in hvaležen. Kajti, kdor plačuje več davka, ima več polja in vinogradov, kdor ima pa več po^ja in vinogradov, temu je toČa več škode naredila. Potreben pa je pri nas vsak posestnik podpore že zaradi trtne uši, prašičje kuge itd., posebno pa sedaj, ko mu je vzela toča ves poljski pridelek, vni-čila vse nove nasade ameriških trt, za katere je žrto-val toliko tmda in stroškov, da se je zakopal v dolgove, iz katerih ven ne more. Pri nas niso kapitaUjti doma, da bi imeli denar naložen na obresti, ali shra- njen za slal)o leto. So že nekateri da iii prihranijo kake krajcarje, pa to so le redke bele rrane. Zatoraj p» še enkrat rečem, ubogi kmet, sedaj vidiš, da nobeden zn te ne mara, ako padeâ, nI ga, da bi ti roko podal in te vzdignil. Skrbi si sam, muči 8« sam in napredaj kakor veš in znai, kadar je treba pa plačati, takrat pa vzemi kjer moren, ako ne te pa poženemo, Osobenek pa bo pac lahko rekel : „O da bi le vsako leto toča pobila. Iz Studenca pri KrSkem. — Slavna c. kr, vlada prav stori, ki daje priliko kmetovalce po svojih nastavljenih živinozdravnikih o živinoreji poučevati, jih seznaniti b toliko pogubnimi živinskimi boleznimi in tako preprečiti marsikatero nesreio posameznikom, in za sJncaj epidemije celim okrajem alt deželi. Tako smo imeli priliko v nedeljo 24. bktobra na Studenci po popoldanski sluibi božji poslaiati tak pouk po gosp. živinozdravniku Virglerji iz Krškega. Zbralo pa se je mnogo Ijudiitva in vsi so prav verno poslušali popularno pa temeljito razpravo glede živinoreje, raci-jonalnega krmljenja, osobito pa o boleznih pri govedi in praličih, ki se tako pogosto pojavljajo v naših krajih in ubozega kmetovalca čestokrat uničijo. Navedel je uzroke bolezni, povedal sredstva, a kojimi jih je odstraniti in upamo, da tudi popolnoma iz glave izbil praznovernim kmetom pomo5 coprijanov. Y teku jednega leta imeli smo tri predavanja; dve ate obsegali kmetijstvo osobito vinorejo ; poučevala ata gg. dr. Komih in GombaĆ, |ter sta ž njima pripomogla do zboljšanja vinoreje. Ziidnja razprava bila je v prid živinoreje, ki je pri nas Se precej na nizki stopnji, a večkratni pouk jo utegne povzdigniti in na boljši stan privesti. S koristnim je bilo združeno tudi prijetno. Zbralo se nas je več mož iz fare in stopili smo z nekako ponosno radostjo pred preč, g, župnika dr. Čekal-a ter mn udano Častitali k pridobitvi doktorskega dostojanstva. Završek vsega je bila stara dolenjska navada, da smo si po končanem delu razvedrili tudi duha z dobro ameriško kapljico, koja je za vinorejo vzgledni posestnik goap. A. Hočevar že letos v obilni meri pridelal. _ DomaČe vesti. (Duhovske premembe.) P. T. gospod Uan Nagode bîl je kanonično vmeščen za dekana v Treb-iye, kjer j« že poprej služboval; Mihael B u lovec od Sv. Petra v Ljubljani kot podvodja v ljubljansko semenišče; Dr. Gregor Pečjak iz Žužemberka k Sv. Jakobu T Ljubljano; Jan. Tapin iz Iga za beneíicijáta v Šmartno pri Litiji; Dr. Jan. M au ring iz Št. Vida pri^Zatični na Ig; Matija Kastelic iz Kostanjevice v fît. Vid pri ZatiČni; Vilko Mlejnik iz Vinice za IL kaplana v Semič; Earol Jaklič iz Dobrnič za beueficijata na Vače ; Fran S t u r m iz Suhorja v Podzemelj ; Janez Dol i nar iz Črnomlja v Staritrg pri Ložu; beneňcijat Jakob Pavlovoič iz Vač za administratorja na Suhor; Josip Benkovič ix Naklega za spirituala v ljubljansko Alojzijevišče; Franc Traven iz Dobrepo^ja v Naklo. — Na novo stopijo v sluibo bedeči Častiti gospo^'e: Janez Jereb za II. kaplana T Žužemberk; Janez Baloh v Kostanjevico; Janez Zavli v Hinje; Josip Eppich t Dobmče; Jakob Bamoveii v Vel. Laáče; Janez Sever v Črnomelj. (f Anton Navratil), zasebnik iz Metlik«, bivii deželni poslajiec, utnrl je SI. oktobra v Bosni nenadoma vsled srčnega mrtvouda, ko je svojega nečaka obiskal; bil je star 66 let. N. v m. p. (Strahu umrl.) 39. septembra proti poludne Šel je petletni fantiček Janeza B e v č i č a iz Jasen sà tvojo sestrico Miciko po kolovozni poti proti domu. Ko gresta proti hiši Dodiča, priteče jima sedemletni Anton Basa naproti in ačnvn mladega psa na otroka. Mladi Jožek, od psa preganjan, beži pred istim kacih 50 korakov t»r pade, Vstal je, a takoj zopet padel ter mrtev obležal. Zdravniki so spoznali, da je vsled strahu umrl. (No vomesčanom) dobro znani Franc Briick-ner je obhajal koučem preteklega meseca petdesetletnico, odkar se je posvetil trgovskemu stanu. Pri tej priliki so gospodu došla od vseh strani najprisrč-nejsa voščila; mnoga društva so ga imenovala „častnim članom" ; tudi „katol društvo rokodelskih pomočnikov" T Nov. mestu imenovalo ya je svojim častnim članom, (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) napravi 14. novembra ob Vt8 nri zvečer v lastni hiši veselico z igro : „Smolo ima" ter s tombolo. Nase občinstvo se teh društvenih predstav sploh rado udeležuje, zato upamo, da tuli ob tej priliki ne izostane. (tukežev semenj) dné 19. oktobra v Novem mestu bil je izvanredno žiyahen, in šteti ga je mej največje semnje na Dolenjskem. Kar se tiče prešičjega semnja, je pa prvi na Kranjskem. Pripeljali so toliko prešičev na semenj, da je bila „Loka" popolnoma zastavljena, razun te pa Se pri trtnici ležeči na „Loki" neograjeni del novega sejmišča. Govedi so pripeljali 1100 glav, konj pa 120. Kupčija bila je Živahna, posebno na prašičjem semnju; seveda niso pri ogromnem števila živali vseh poprodali, čemur so največji vzrok zaprtije drnzih dežel proti uvozu za rejo namenjenih kranjskih prešičev iz neokuženih krajev. Na Kranjskem je sedaj prešičji promet popolnoma prost, izvzemši le nekaj va^i v črnomaljskem, kočevskem in krškem okr, glavarstvu. Kako potrebno je bilo novo sejmišče, pokazal je letos Lukežev semenj. Ako bi novega sejmišča ne bilo, kam bi spravili toliko množino živine? Pri tej priliki moramo tndi pohvalno omeniti pripravno lego in uredbo novega živinskega sejmišča. Dogon živine na sejmišče vršil se je v najlepšem redu in primeroma tako hitro, da ni bilo pri vhoda nobenega drena in da je bil promet na državni cesti vedno prost Z nevoljo pa smo opazovali grozno gnječo pri ozkem prehod« med Rozmanovo hišo in kresijo, kot nasledek neodpustne napake, da se namreč pred par leti pri gradnji oziroma popravljanji kresije ni ondi državna cesta potrebno razširila. (Frančiškanske ulice) so menda ponoči najbolj zanemarjene med vsemi, kar jih ima Novo mesto, Svetilnica z velikega trga jej ne sveti nič, ona iz šolske ulice tudi nič, tako da imaš ravno pred cerkvijo, samostanom, pred Avsenik-ovo hišo in nasprotnimi vrtovi pravo egiptovsko temo, kadar ni mesečne svitlobe. Ljudje hodijo tudi zvečer v cerkev, v adventa bode osemdnevna pobožnost, pa vsi ti naj tavajo po temi! — Pa to naj bi že bilo. Huje je, da to Črno temo izrabljajo nekateri ljudje s tem, da ulice onesna-žajo, v kar jim prav navlašč slnži tema. Nadejamo se, da bode slavni magistrat temu opomogel stem, da napravi na voglu frančiškanskega samostana svetilnico. (Telefon) je sedaj tudi y Ljubljani vpeljan ter se naročniki kaj lehko mej seboj dogovarjajo. Storjena je pa tudi zrezs s Trstom, Gradcem in Dunajem. Za pogovor s« plača 80 kr. do I gld. (Prešernov večer) priredi „Dol. pevsko droStvo" v Novem meitu v saboto dtié 13, novembra 11. v prostorih „Narodnega doma". Vspored obsega moáke d mešane zbore, dvo- in samospeve. Po kon-carta ples. Začetek ob polu 8, uri zvećer. (Pobiranje letaine od Slanov o. kr. kmetijske družbe) se je že pričelo, Pri p. n. novomeških članih se bo pobirala letiiina z nabiralno polo, vnanje p. n. člane novomeške podružnice pa pro-aimo, da blagovole priličao izročiti letaino blagajniku g, Fr. Per k o-tu v Nivem mestu in sicer tekom meseca novembra. Vsak naj izřoli pri izročitvi zneska povedati oziroma zapisati v nabiralao polo, ali želi sadnega drevja ali ameriških trt in kake vrste. Kakor prejšnja leta, dobi brezplačno tudi letoj vsak član po 4 drevesi ali po 100 vkoreninjeiiih ameriških trt, Kdor hoče posebej naročiti već drevja ali trt za ptačo, naj to posebej pripocnni. Kdor želi glede družbenega lista „Kmetovalca" kake premflmbe, nij to tudi ua-znsni. — Pri tej priliki se ob.'aËamo do naših gospodarjev, da se blagovolé nam iiridinžiti in stopiti v vrsto članov c. kr. kmetijske družbe, a ozirom na koristi katere ponujá družba ssfojiiti člitnom. Novi Člani ua se oglasijo naravnost prt kmetij-tki podrnžnici ali na. se pa zapišejo na nabiralno polo. Nivo prijtoplim Članom je plaSati 4 gld., in sicer 2 gld. za pristop, S gld. pa kot letalno. Ker raste s átevilom udov tudi moč in delovanje družbe je želeti, da pristopi kar bo mogoče dosti novih članov k nali kmetijski druibi. (Predavanja) o živinozilravniítvn imel je valed naredba vis. deželne vlads tukajšnji okrajni živino-zdravnik g. Otmar Skale v llsrni, Oateža, Sraihelu pri Žužemberku in v Ambru-m. (3-oporil je splošno o živinoreji in najpotrebnejši vednosti o reji konj, govedi in prešičev, o živinski soli, o apnu za ïnnijenje, o navadnejših boleznih domaČe živali ter o prvi pomoči z domačimi zdravili, o živinski kugi in živinski kup-iiji. Pokazal je, kako ae zdravita dadč, kako ge pri napenjanju vamp predre in knko se v požiralnik» obtičale stvari odpravijo. Poslušalcev bilo je precej, in marsikdo si je žele), tak poduk^še slišati. V Mirni bilo je kacih 80 poslušalcev, na Čatežu 55, v Šmihelu 45 in v Ambrusu kacih 60. (Shodozadevivarstvenihnaredbproti živinskim kugam.) Vile j vabila Krákfga županstva se je v pogovor zaradi živinskih h'jleini sèilo 17. oktobra petnajst občinskih zastopnikov iz Kranjskega in Štnjerakega, Vložili so po Krákem županu gosp, dr. Uomihu na vis. c, kr, miuiiterstvo prošnjo za prenaredbo nekterih predpisov pri postopaiiju kužiiili bolezni. (Delitev skupnih zemljišč,) Z več .strani nam prihajajo vprašanja in pritožbe, ki jih izgotivljajo agrarni geometri. Tako se nam poroâa od àt. Petra, da se je lansko leto delil pašnik v Žilitii vaai Delitev se je večkrat popravljala; z nepotrebnimi presekami «e je gozd áiíodoval, da ao se nekateri že pred letom za to pritožili, da pa se sedaj ni nobenega pravega odgovora iz Ljubljane in da se ne ve ali je ta delitev veljavna ali ne, gozd pa da se vničuje — Od dnigodi se pritožujejo, da ao plačali ž^ visoke troške, da ae pa zahteva zopet plačilo n>vjh stroškov. Tako, da se za merjenje pri Beli cerkvi in na Raki, v Škocijauu itd. zahtevajo nerazumljivo visoki troški. Popraševali ■mo zaradi teh pritožeb in reklo se nam je, da ako ne pomorejo pritožbe na agrarno komisijo v Ljubljani, naj te to poroči poljedelskemu ministerstvu na Dunaji in deželnemu odboru v Ljubljani, ki ima pravico o stvari poizvedovati in račune nadarati. Dobro bi bilo, da se o tem spregovori tudi v deželnem ali državnem zboru! — (Drnštvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celji) je po državnem poslancu gosp. Jožeiu Žičkarju predložilo dve proiiýi državnemu zboru in sicer eno gledé npeljave nedeljskega počitk» v odvetniških in notarskih pisarnih, dnigo pa gledé zavarovanja za starost in onemoglost zasebnih uradnikov spioh Ne moremo si misliti, da bi tej nedolžni in opravičeni zahtevi odvetniških in notarskih gradnikov vlada ne mogla ali pa nehotela ustreči, — Odvetniškim in notarskim uradnikom pa priporočamo, da se oklenejo tesno svojega društva, ker z združenimi močmi bode vspeh tem gutovejši. (Mohorjevo društvo) je letošnje knjige izgo-tovilu in jelo razpošiljati, Kedaj pridejo naše dekanije na vrsto, bomo že priobčili. Dobili bodemo šestero knjig in sicrir; 1. „Kolridir" za leto 1898, v dosedanji obliki z mnogimi kaj zanimivimi Članki in lepimi podobami, „IV. snopič svetega pisma" v Žb znano lepi opravi. 3, „Poljedelstvo" I. snopič z 81 podobami, spisal Viljem Roh rman. T& knjiga bo kmetovalcem silno zanimiva in koristna. 4. „Baj za pravico," povest, spisal Mil o vršni k. To bo prijetno berilo za zimske večere. 5, „Bolgarija in Srbija," opisal Anton Bezenšek, Tudi ta knjiga je okrašena z lepimi podobami. Ze tiljepiđ iu zgodovina naŠe bralce vedno zanima. Knjiga je pisana po domaČe v zabavno-poučnem smisli. Radi bodemo brali kaj o naših jugoslovanskih bratih. 6, Slednja molitvena knjižica je „Sveti rožni venec." Ta lepa molitvena knjižica ne bo nič maiý se priljubila kakor dosedanje iz Mohorovega društva izišle molitvene knjige. R)S je obžalovati, da se je Število udov nekaj zmanjšalo, Toda za prihodnje leto se to ne sme zgoditi, Gotovo je boljše, da si karkoli pritrgamo, da g.)ldinar za društvo prihranimo. Ljnbezen do pončljivega branja in ponos do tega velikanskega zavoda nas mora do tega dovesti. Pa še nekaj. Marši-kteregi bi ne bolelo, ako bi za tega ali onega soseda ali revnega sorodnik» goldinar dal. Kolikor toliko bi 3 tem za omiko in napredek storil. Uaziie Testi. * (V čeških gozdih) postřelili «o leta 1896 jeleuov in srn 16,903, Črne divjine 667, zajcev in kuncev 337,006, raznih gozdnih kokoši in ptičev 7067, fazanov 37.158, poljskih kokoši in prepelic 306.448, gozdnih kljutiačev 2414, močvirnih kljunače? 563, gosi 521, rac 10,858. — Škodljivih živali: 3009 lisic, 2920 kun, 9309 dihurjev, 257 vider, 327 jazbecov, 804 podlasic, 744 različnih sov, 42,973 različnih jastrebov, 4391 vran in srak. Dfilalslta zavaroîalûica proti nezgodam ï Wo. o volitvi v ta odbor smo že vzadnjič govorili. Danes prosimo podjetnikii, kteri imajo pravico voliti, da volijo sledeče gospode po kat^orijah v predstojniitvo: I. kategorija: član: Schiwitï Matija Valentin, iugenieur v Trstu ; nam-: Mankoč Ivan, veletriee z lesom v Trstu, II. kategorija: Član: Tfinnies, tovarnar v Ljubljani: nam. : A, C. Achtschin, ključavničar v Ijabljani. IIL kategorija: èUn: Kosler Peter, tovarnar y LjubljaĐi; Bam. : Lukman Anton, tovarnar v Ljubljani. IV. kategorija: Élan: SupanSií Filip, itavb. mojster v Ljubljani; sam.: Treo Viljem, stav. podjetnik v Ljubljani. V. kategorija: tiso; Oassner Andrej, tovarnar v Tržiču; nam-: Grilc Luka, tovarnar v Zgosn. VI. kategorija: tlan: KuSar Joflip, posestnik mlina v Domžalah; nam. ; Vrbii Josip, tovarnar v Vrdu pri Vrbniki. Pre d »to j n ifl t v o za delavce: L kategorija: Član: Gherbitz Valentin, kotlar v Trstu; pam.; Borri Anton, delavec v Trsta. n. kategorija: élan: Krečič Andrej, mehanik pri Lloydu v Trsta; nam. : Sadež Ivan, livar v Tratu. m, kategorija : Član: Škof Franc, tobačni delavec v Ljubljani; nam.: Zavrsnik Frauc, tobačni delavec v Ljubljani. IV. kategorija: ëlan: Kolman Friderik, kranj, stavb, družbe ui'adnik v Ljubljani; nam.: Wolf Anton, arhitekt v Ljubljani. V. kategorija: član : Eutting Earl, faktor pri Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani; nam. : Gostinfiar Josip, paznik v predilnici v Ljubljani. VI. kategorija: £lan.* Novak Alojz, ključavničar v velski papirnici, nam.: Plevnik Josip, delavec v velški papirnici. V predstojnistvo voli vsaka kategorija za-sé. V raíaodiáče voli vseh lest kategorij podjetnikov skupaj io zopet nHdednje kandidate vseh Sest kategorij delavcev skupaj. Razsodiflie od podjetnikov: Predsednik; Ivan Hribar, župan v Ljubljani. Namestniki: 1. Bamberg Otomar, tovarnar v Ljubljani ; 3. Knez Ivan, opekariiar v Ljubljani; 3. Peterca Janez opekaruar v Černudah. Razsodišče od delavcev: Prisednik: Zanon Josip, kalafat v Trstu; namestniki: 1. Moravec Makso, tiskar t Trstu; 2. Rizzi Anton Cillo, kalafat v Miljah; 3. Pock Anton, livar v Trstu. Vsa pojasnila daje gospod S. pl. Sladovlè v Novem mestu, kamor naj se blagovolijo volilni listki gotovo do torka doposlati ali prinesti. OarovI za dijaško kuhinjo: Gg. Simon Brgant, o^a; Jakftc, TreSo krompirja; žtipiiik Igu, SaJehar íOgld,; Iv, Doliuar, kai)],5glJ,; svetnik J. Kinaky 8 gltl. ; J. K., ka^. 6 gld. ^ Neimenovan kapku I gld, ; Karo] Knnc 1 gld.; gOB m Vojaka 2 gld,; gospodje konkurentje v Ljubljani »o ■ložiJi 18 g d. 20 kr.; Val. Oblak 2 gld.; Maks Brunner fi gld, župnik Fr. Brulec 6 gld. — Dobrutuiki iz Novega nieata in Kiw dye 37 gld. 95 kr,, in sicer mesečne doneske gg: Bergman 1 gl. r^a Cbianittini 60 kr. ; g. dr, Befrauceschi (za dva meseca) 2 gld. Ii^i. Detela S gld. 60 kr.; gospa Oeetrin 1 gld, 2& ki,; pi«(l ■ednik GerdeSiČ 2glđ.; Antoit Jarc 60 kr. ; Jelenec 30 kr.; knn monsign. Jeriha (za 2 m«eeca] 2 gld, ; Krajec 60 kr, ; nadevetnJk Loger 2 gld.; Molinr 1 gld.; dr, K. Pamer 1 gld,j gospa Pauser 1 bM-; guepa Poljanei; 1 j^Ul.; gciaiiodiina F. Pollack 50 kr; ka-ntiuik Fr. Pováe i2a dva meseca) 2 gld. ; dr. Poziiik 1 gld. ; vikarij Preleiiiiik (za 3 lueKece') I gld, 50 lir. ; K, Roztnan 60 kr, ; goapa Tufek 1 gld.; J. Wiadisclier (zíi 3 mesecei 90 kr.; Jos. Zurc 50 kr,; prof. A. Virbiiik 1 gld,; dr Žitek 1 gld,; dr. K. Slano za poIlHta 50 gld ; kaplan Iiidof 5 «Id. ; dr. K, Pamer 1 gld. za dva mesecu; Janez .lakšii; je pripeljnl 2 vreii krompirja; Ditrini 1 sežeuj bukovih drv; Ant. AleS, deknii v Seinifiu 10 gld., mesto venca na grob prijatelja Aiit, Narratiln ; gospa H. Ugoreutz 2 gl. Imen teh dobrotnikov (raiuii novih, ki niurila še dojdejo): kakor lani tudi letos ne hudem navajal vfiik mesec, marvei objavil samo skiijiuo svoto, kojo bodu blagovoljno poklonili potrebnim dijakom, Zalivaljevnje se zn veliko podporo jirav lepo pro-aim, naj se tem dobrotnikom pridružijo ae novi, kajti preohćutno-se iirejtritiijem, koliko so letos živila dražja nego Inni, Prav po-»ebno bi se mi vsireglo, ako se dobrotniki spomnijo našili dijakov z živili: zelje, krompir, iižol, iito itd. Tisočero plaĚilo naj d4 Gospod I Dr. Jos, Marinko, Loterijske átevílke. Gradec 16. oktol m 57 50 9 12 47 Trat 23, „ 29 43 69 65 18 ZÍVHYAI.A. Za miKigohrojno vdeležitev pri pogrebu prećasti' tega gospoda zlatomašnika, častnega kanonika, dekana v p., viteza Franc Jožefovega reda Itd. zalivaljujemo Be ttm potoir vsem častit, spremljevalcem, osobito precast, gospod« dekanu řemiSkemn za sprevod in opravljeno slovet-uo sv, mašo in vsej lelećastiti duhov-ičini od blizo in dalei, visokorodnenm goapodn okrajnemu glavarju v (''rnnmlju in vsem gg. uradnikom, si. niesineiiiu (ibiiiiskemu znstopu, gg. uiiteljem, udeleživ-,^im se s šolsko mladino sprevoda, gg, pevcem za ganljivo petje pred biîo in n« gnihu, častni poirrehui bratovščini žalostne JI. B , slav, požarni bramhi in mestni godbi v umomlji, vsem drugim gospodom in gospem, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsemu občinstvu. Ob enem prisrčna lahvala vsem onim, ki so nam pismeno ali ustno izrnzili svoje odkritosrčno sožalje, ter prosimo, da blagpga pokojnega pospoda kanonika obranijo v trajnem spcmiuu in molijo za večni mir in pokoj njegovi duái, V Črnomlju, dué IG. oktobra 18£)7. (238) Žalujoči ostali. :2îahyaïaA. Zq mnoge dokaze prijateljskega soču^a o prerani izgubi diKzega nam soproga oziroma očeta, gospoda davkarskega eksekutorja, ter za obilo spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem, BoBehno ie preč. dubovšfini, gg. uradnikom ter slavni uovomefki godbi, kakor tudi vsem ostalim ude-ležnikom pogrf'ha naiprierčnejěo zahvalo. fg348-i) lïrt cfic+vi^ na prodaj v Hruicl pol ure od farne 1- UScStVU cei-kve Stopiče, poita Novo mesto, obstoječe iz hiše, vrta, njive in gospodarskega poslopja, — Več pove lastnik Jože Šašelj, HruŠca št. 26. (rnS'i'îltl*! ^ obiskana, se daje VTU<llUui y najem! Pred liiso se križajo dve dflželtii eesti, in je liiŠJi posebno pripravna za vsako trgovino. Naslov se izvé pri opravniàtvu tega lista. T^iï^Acf VA ^ Gorenjem Polju je na prodaj. — UMvMjVU Yeiè pove Anton Dular v Gorenjem __^ Trířovskí nomo^.nîk f i . 1 I x^'J-' puiuui^uin, iotj-o izurjen -LfVil Stro lil za koruzo lUSCltl manufaktnnat in jpeceriat, veáč slovenskega ia netn- ■ - ■ ikega jezikf., želi svojo sluibo premeniti. Ponudbe blagovolijo nsj ae poslati uredništvu tega lista pod žlf-.. 11 pii_ ^ggg XUctijSIjVU lenjem Štajerskim med Sevnico in Rajhenbergom, eno uro in pol ol železniđke postaje ležeče ; obstoječe iz 4 oralov gozda, I orala vinograda, 500 že rigolanega iu na novo nasajenega, in 9 oralov njiv in travnikov skupaj se držečih in brei kamenja, potrebnim gospodarskim poslopjem. Gozd je komaj 10 minut od doma oddaljen in ravna tako tudi iiialni. — Več o tem pove iz prijaznosti gosp. c. kr. notar dn Albin Poznlk v Rudolfovem ali pa poseatuica Jožefa Šribar v Bell cerkvi. (S37—i) Pft^Asi'Vrt o^stf^jfi^^ " 11''®®! kjerjeaedaj poátni J- UOcSIjtU urad, » tremi sobami, vežo in ku-liipjo, pripravno za gostilno in štacuao, zraven hlev, klet, listnica, na tej poil, dve senici, svinjski hlevi, kozolc, vrt in travnik je na prodaj. Vse skupaj cenjeni le na dva tisoč gld. — Več poyé Janez Pungerier v Skocijanu._(245-i) sprejme se takoj v prodajalno s apece-iJ^JclltJO rijskim blagom in Železnino; isti mora imeti vsaj ljudsko šolo. Adolf Gustín, Nova mesto. rw na proda), na katerih se do 100 mernikov zhisči na dan. Za vrtenje zadostuje oseba pri 12. letih. Cena enemu stroju je 12 gld. pri posestniku Janezu Kette, pošta Dvor pri Žužemberku. (242) Kovaškega učenca poštenih stariiev, krepke postave in vsaj 14 let starega, vsprpjme v poduk Jožef Perko, kovaški mojster v Vel. Leseh št. 26, pošta Krka, Dolenjsko._(22&-3) PňTdaja prašičkov. plemena, sedem tednov starih, ima na prodaj graj-Sćina Ruperćvrh pri Rudolfovem^__(246) Tk^Xfilr kateri ima veselje do pekovskega obrta -Lřt-CDlij in je 15—16 let star ter lepega vedenja, «prejme se takoj v poduk. — Kje pové vredniltvo tega lista. (143-7) šifro „U." Hào Mor okusno Ica-ru, itote adm-r owttttl In al prUkr*nltl. 184 «iriQ, J'ULKNJSKK NdViCK MrV 2\ ingerjevi šivalni stroji -^isg so nepreklicno najbolji! Isti dobiTali ae bodo od sedaj naprej po tovar-nipki ceii pri Jos. Medvedu prejo Jan. Surz v Novem mestu. Ob jedněm pa tudi iiaziiaitjam, du sem evojo prodajalno že z novim blagom zatožii in fii bodem prizadeval, vaaceg» z najboljšim po8tre(Si, i'rosei zaiipanja, se priporočam s spoštovanjem (206- 5) Job. Medved, preje Jan. Siirz./Novo> mesto. Posestvo z vBem gospodarskim poslopjem, z lepim sadnim vrtom, njiva z& 18 mernikov pogetve In z dvema oraloma hoste je ua prodaj iz proste roke. — Več pove lastnik Anton Mikllč, Vrhpeč pošta Mirna peć. -----——~-----aBœiBË»x»3aBŒSie3SaeH Jedino pravi BALSAM (Túíctnia baisEumcft) Pristna Fingferjera PIIZENSKA PIVNA GRENČICA znana kot uajboljla idravstveua pijaía,] tloliiva ae pri^ivnlki AIIOtFi;PiUSER, HOVÛ KESTO. Ti iz lekarne pri „angelju varhu" jij In tovarne farmacevtičnih preparatov A. TMerry-ja y Preirađi IM I ■t)! «3 IN pri Rogateo-SIatinl. PiukuSeu in potrjen od zdraTStveiiih oblaiteT. V ivrbo TamoBtl ob-SluBtvft pred niivred- tiJml ponatyijuiJiuQglm od bmI^ iiua|(je to-la obiAitvenoreiiatrova- I . . .... . , . no varatveco xnmko. i nejstarele, najprlstneje, najreelneje in ----najceneje ljudsko domaèe zdravilo, ki uteSI prsne In pluine bolesti, ieIod6en krč itd. ter je vpo-rabno nttranje In zunanje. V mak pristnosti je xaprta visaka steklenica a siebrno kapico, rkatero je vtiinjena moja tvrdka Adolf Tliierry, leksrna prt „angelju varhu". Vsak balz&ni, kine non igoraj «tojeËe zelena tiskane varstvene niaiuke, naj se odkloni kot Čim ceufjo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natanúno na zeleno varstveno znanko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce mojega Jedino pravega balzama, kakor tudi prekupoe alč vrednih ponarejenih, obćinstvo varajoâlh drugih balza-BDv, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varetvenlh znamkah. Kjer ge ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno In naslovi: Na angelja varba lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatinf, 12 malih ali 6 dvojnih steklenlo Rtaue franko do vsake avatro-ogrske poâtne postne 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ati C dvojnih eteklcnio 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majlimb ali 6 dvojnih steklenic se oe TaEi)uSil)a. BaipoSilja se samo proti pred-plafiln ali poátnemn povietju. Pazi naj se vedno natan&no na zgoraJSno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka ateklealoa. (IS» Adolf Thierry, lekarnar y Pregradi pri Eogatec - Slatini. v Kaurtiji pri Xoveiii mestu priporoča prečastiti diihovaéini in slavnemu oTbiinstvn svojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih lončenih poči {88-U) ÍD štedilnih ognjišč, kakor tuai z emailiranimi kahelcami. Postavljanje se vestno, točno in po nizki ceni izvršuje. Za dobro blago se jamči. Vse blago se oddaja po kaj mogoče nizkih cenah, ter p6 dogovoru tudi na obrokia. Novomeato: Odgovorni nrednik, itdi^atetj, laloinik in ticker J. Krajec.