Tiskovina # Poštnina piačana pri pošti64190Tržič VESTNIK s SS F ^ °.3š= *Kc o- Sg,Se 3i'š.3 S ^5 P. n. Ljudska knjižnica 62391 Prevalje LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 7. NOVEMBER 1980 ŠTEV. 45 (1993) Goriška SKGZ praznuje 25-letnico uspešnega delovanja V stavbi nekdanjega „Šoiskega doma" v Gorici je biia včeraj prosiava, ki je veijaia 25-ietnici ustanovitve in uspešnega de-iovanja Siovenske kuiturno-gospodarske zveze za Goriško. Usta-novijena je biia na občnem zboru dne 5. junija 1955, katerega so se udeiežiii deiegati iz vseh krajev goriške pokrajine, med gosti pa so biii tudi predstavniki koroških Siovencev. Na ustanovnem občnem zboru so biii zastopani Zveza sio-venskih prosvetnih društev, Dijaška matica, Akademsko-sred-nješoiski kiub „Simon Gregorčič", Podporno društvo, Posojii-nica v Doberdobu in Goriška zadruga, pozneje pa so goriški SKGZ pristopita še druga društva, med njimi tudi Siovensko pia-ninsko društvo v Gorici in Kuiturno društvo „ivan Trinko" v Čedadu. Leta 1958 pa se je goriška SKGZ združita s tržaško SKGZ, ki od tedaj zastopa težnje vseh Siovencev v itaiiji. V minuiih desetietjih so Siovenci v itaiiji dosiedno nadaije-vaii svoj boj za uresničitev narodnostnih pravic. Njihova giavna zahteva tako na Goriškem kakor na Tržaškem, v Benečiji in v Kanaiski doiini pa gre za giobaino zaščito, ki naj bo odskočna deska za njihov nemoten vsestranski razvoj v mejah itaiijanske repubiike. V tem boju jim tudi koroški Siovenci izražamo bratsko soii-darnost in podporo, ko jim čestitamo ob 25-ietnici ustanovitve njihove goriške organizacije. Žeiimo jim mnogo uspehov pri na-daijnjem deiu, ki je podobno kot pri nas usmerjeno v ohranitev siovenskega živija na avtohtoni domači zemiji, ki smo jo prejeti od naših prednikov in jo hočemo očuvati bodočim rodovom. VOLiTVE V AMERiKi: Regan novi predsednik Republikanci občutno porazili demokrate TA TEDEN V AVSTRiJi: Ponovno o atomski energiji Od ponedeljka naprej in do vkijučno ponedeljka 10. novembra se v Avstriji ponovno vrti kolo atomske energije: v tem času ima avstrijsko ljudstvo spet možnost, da se odloči za ali proti atomskim elektrarnam. To vprašanje je bilo sicer odločeno že pred dvema letoma, točno 5. novembra 1978, ko so se volilni upravičenci s pičlo večino 50,47 proti 49,53 % veljavno oddanih glasov izrekli proti temu, da bi z ogromnimi sredstvi dograjena atomska elektrarna Zvventendorf začela obratovati. Izid tedanjega referenduma je privedel do tega, da je bil v parlamentu sklenjen zakon, ki v Avstriji sploh prepoveduje uporabo atomske energije. Vendar pa se določeni krogi — ne samo pri SPO, ki se je leta 1978 Združeni narodi PROT) RAStZMU )N ZA PRAVtCE MANJŠiN Socialni odbor OZN je z veiiko večino sprejet prediog, naj bi svetovna organizacija skieniia skiicanje druge svetovne konference za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Prediagaii so, da bi to konferenco prirediti ieta 1983. Na njej pa bi izobiikovaii specifične ukrepe, s katerimi naj bi zagotoviti popotno uresničevanje odiočitev OZN o rasizmu, rasni diskriminaciji in apartheidu. V besediiu tega predioga je strogo obsojena poiitika apartheida, rasizma in rasne diskriminacije, kakršno vodijo ziasti na jugu Afrike, pa tudi na zasedenem arabskem ozemiju in drugod v svetu. Posebej so pozvati vse države, da razgiase za nezakonite vse tiste organizacije, ki izhajajo iz rasnega sovraštva in predsodkov — tudi neonacistične in fašistične organizacije ter zasebne kiube in ustanove. Na prediog skupine držav, med katerimi je tudi Jugosia-vija, pa je sociaini odbor OZN sogiasno sprejet resoiu-cijo, v kateri izraža zadovoij-stvo, da je odbor za izkoreninjenje rasne diskriminacije posveti) vso pozornost zavarovanju pravic narodnostnih in etničnih manjšin ter deiav-cev-migrantov. Odbor je pozvat vse države, da sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi naj bi povsem zavarovati pravice teh skupin. jasno izrekla za atomsko energijo, marveč tudi v vrstah OVP-jevskih gospodarskih in finančnih mogočnežev — že od vsega začetka niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da je avstrijsko ljudstvo odklonilo atomsko energijo. Zato so se že od omenjenega 5. novembra dalje trudili, da bi čim prej prišlo do spremembe oz. revizije takratne odločitve, kar je končno privedlo do razpisa sedanjih dveh ..ljudskih zahtev", ko pri eni gre za in pri drugi proti temu, da bi atomske elektrarne gradili in uporabljali tudi v Avstriji. Tako na eni kot na drugi strani se agitatorji poslužujejo najrazličnejših argumentov, ki tu in tam segajo že daleč na področje demagogije. Zagovorniki atomskih elektrarn napovedujejo kot nujne posledice pomanjkanja energije med drugim tudi temne noči, nekurjena stanovanja in brezposelnost, pri čemer so jim naravnost ..dobrodo-šle" težave okoli nafte. Nasprotniki pa na podlagi znanstvenih dognanj opozarjajo na nevarnosti, ki jih pridobivanje in koriščenje atomske energije predstavlja predvsem za človekovo zdravje, pri čemer se prav tako ..okoriščajo" z negativnimi izkušnjami, ki so jih imeli v drugih državah. Kakor že povedano, imajo volilni upravičenci do vključno prihodnjega ponedeljka možnost, da se na podlagi argumentiranja ene ali druge strani, ali pa tudi na osnovi lastne presoje odločijo za podporo eni ali drugi ..ljudski zahtevi": v enem primeru lahko glasujejo za razveljavitev sedanje prepovedi in s tem za čimprejšnji pogon atomske elektrarne Zvventendorf; v drugem primeru pa se lahko odločijo za nadaljnjo zaostritev že veljavne prepovedi in obenem za „preure- ditev" atomske elektrarne Zvventendorf v navadno kalorično elektrarno. Seveda pa je to' ..odločanje" vo-lilcev samo navidezno oz. posredno, saj je cilj vsake ..ljudske zahteve" edinole ta, da je v primeru pozitivnega izida (podpora najmanj 200.000 volivnih upravičencev) parlament obvezan obravnavati dotično zadevo. V konkretnem primeru splošno računajo s tem, da bosta obe zahtevi dobiti potrebno podporo in bo torej potem parlament znova razpravljal o vprašanjih, ki so bila urejena že pred dvema letoma. To pa pomeni, da se bo po medigri ljudske demokracije, kakor bi lahko imenovali trenutni referendum, cela zadeva spet nadaljevala tam, kjer je bila prekinjena leta 1978. Spet bomo doživeli, da bodo povsem stvarno vprašanje, ki brez dvoma bistveno prizadene celotno prebivalstvo, ponovno prefunkcio-nirali v medstrankarsko prerekanje, ne da bi se kakorkoli ozirali na mnenje, ki ga je izpovedalo ljudstvo. Edina novost pri ponovni razpravi o atomskem vprašanju bo v tem, da bo morala tokrat OVP najprej v lastnih vrstah najti skupno stališče, kajti ravno v tej stranki je tekom zadnjih dveh let prišlo do ostre delitve mnenj (najbolj merodajni krogi iz gospodarstva so danes vneti zagovorniki atomske energije), medtem ko pri ostalih dveh strankah ni opaziti večjih sprememb v stališčih, ki sta jih zastopali že pri prvem glasovanju. Zato se marsikdo upravičeno sprašuje, ali je bila ponovna zloraba demokracije res potrebna, ko pa je vsakomur jasno, da bodo izvoljeni predstavniki ljudstva končno odločali ne glede na voljo ljudstva. Po volilnem boju, ki je ostal povsem odprt in neodločen do zadnjega trenutka, so ameriški volivci v torek odločili o tem, kdo bo kot novi predsednik prihodnja štiri leta krmaril Združene države Amerike. Že po objavi prvih rezultatov je postalo očitno, da bo to republikanski kandidat Ronald Regan, ki je zadal hud poraz svojemu nasprotniku Jimmyju Carterju, kandidatu demokratske stranke, ki je — kakor zdaj poudarjajo v komentarjih — prejel račun za svojo štiriletno politiko. Zmaga Ronalda Regana sama na sebi niti ne preseneča, saj so obema kandidatoma do zadnjega napovedovali precej izenačene izglede, tako da ne v eni ne v drugi smeri niso pričakovali kakšne senzacije. V kolikor gre za odstotek glasov, oddanih za posameznega kandidata, je ostal izid volitev dejansko precej v mejah dosedanjih izkušenj, kajti zmagovalec je dobil 51 odstotkov glasov, poraženec pa 41 odstotkov glasov (tretji, neodvisni kandidat John Anderson je zbral 7 odstotkov). Bistveno drugačen in naravnost senzacionalen pa izgleda izid volitev v luči števila tako imenovanih elektorjev ali „volil-nih mož", ki jih ima Regan na svoji strani kar 489, medtem ko jih za Carterjem stoji le še 49. Tako je zmaga, ki jo je zabeležil Regan na torkovih volitvah, pač še dosti bolj prepričljiva in pomeni obenem tudi zmagoslavje republikancev, ki so Regana izbrali za svojega predsedniškega kandidata. In za stranko je še posebno razveseljivo to, kako se je uspešno uveljavila v posameznih zveznih deželah: po nepopolnih podatkih je namreč republikanski kandidat zmagal kar v 44 državah, medtem ko se je kandidat demokratske stranke Carter ..obdržal" le še v 6 državah. To pomeni, da so republikanci „osvojili" poleg svojih tradicionalnih držav še celo vrsto takih, ki so veljale za izrazite trdnjave demokratov; prav tako pa so prodrli tudi na jug, kjer je Carter kot domačin doslej imel večino za seboj. V celotnem obsegu pa bo uspeh, ki so ga v torek zabeležili republikanci, viden šele tedaj, ko bodo objavljeni podrobni podatki tako za predsedniške volitve kakor tudi za istočasne volitve na drugih ravneh. Prav tako v torek so namreč ameriški državljani volili tudi nove predstavnike v obe zbornici parlamenta — v predstavniški dom in v senat, nadalje nove guvernerje in končno še nove člane lokalnih upravnih forumov. Vendar je — zaradi položaja in vpliva, ki ga ima po ameriški ustavi — v ospredju zanimanja razumljivo izvolitev novega predsednika. Zato tudi tisk po vsem Svetu glavno pozornost posveča temu delu volitev ter v svojih komentarjih poleg krivde in vzrokov, ki so privedli do takega rezultata, izčrpno obravnava tudi perspektive in posledice, ki jih prinaša zamenjava na vodilnem položaju ZDA. Pri tem pa imajo verjetno najbolj prav tisti, ki menijo, da med ..naprednim" Carterjem in ^konservativnim" Reganom ni bistvenejših razlik. Pred madridskim sestankom o varnosti in sodelovanju v Evropi Prihodnji teden — v torek 11. novembra — naj bi se v Madridu začel sestanek v okviru helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Vendar pa v teh dneh še ni mogoče napovedati, kako bo z madridskim nadaljevanjem te konference, kajfi v nasprotju s položajem pred dvema letoma, ko so tekle priprave za podoben sestanek v Beogradu, so razmere sedaj dosti bolj zaostrene. To se kaže predvsem na trenutnem pripravljalnem sestanku za madridsko konferenco, kjer je bila še ta teden odprta cela vrsta vprašanj o vsebini in načinu dela bližnjega glavnega sestanka evropskih držav ter Amerike in Kanade. Prvotne napovedi za Madrid so bile optimistične in so poudarjali, da nihče noče, da bi se sestanek izrodil v tribuno za medsebojno obtoževanje, marveč nasprotno vsi — z velikimi silami vred — da si želijo konstruktivne razprave, da vsi hočejo zagotoviti kontinuiteto procesa evropske varnosti in sodelovanja in podobno. Po štirih tednih pogajanj v okviru pripravljalnega sestanka pa se je zgodilo natanko tisto, česar so se na tihem vsi bali: da se bosta veliki sili — Amerika in Sovjetska zveza — zakrknili v svojih taktičnih izhodiščih. Tako so bili na začetku zadnjega pripravljalnega tedna pred dejstvom, da ni bilo mogoče doseči potrebnega soglasja o vsebini tako imenovane .rumene knjige" — to je o dnevnem redu in o modalitetah madridskega sestanka. V bistvu je šlo za dvoje stališč: zahodne države so se pod vodstvom Amerike zavzemale za to, da morer biti v Madridu glavni poudarek na razpravi v tem, kako je 35 držav-podpisnic helsinške listine uresničevalo sprejete obveznosti, na primer na področju človekovih pravic in na področju varnosti; vzhodne države pa želijo čim bolj omejiti tisti del razprave, kjer bi na primeru Afganistana utegnilo priti do obtožbe kršenja osmih od desetih načel o odnosih med državami. Vse to je seveda razumljivo v luči dogodkov, ki tvorijo ozadje sedanjim pripravam in poznejšemu glavnemu delu madridskega sestanka. Tukaj ni le Afganistan, ki je brez dvoma najbolj zaostril proces popuščanja napetosti; videti je treba tudi novi zalet oborožitvene tekme, ki ga je sprožila Amerika; prav tako pa vpliva na celotni potek seveda tudi oboroženi spopad med Irakom in tranom. Kljub vsemu pa na obeh straneh računajo s tem, da bo le uspelo doseči sporazum glede dnevnega reda, poslovnika in drugih modalitet bližnje konference. Možnost za tak kompromis sta v začetku tega tedna vsaj posredno kazali obe strani, kajti ne ena ne druga velika sila si ne more .privoščiti", da bi bil helsinški proces prekinjen po njeni krivdi. Zato splošno prevladuje mnenje, da bo madridski sestanek stekel in da bo tudi zagotovljena kontinuiteta tistega procesa, ki se je pred leti začel v Helsinkih in katerega duh je v vsem tem času že v marsikaterem vprašanju pomagal zgladiti nasprotja, ki so ogrožala odnose med državami. V današnjem svetu, ki je poln nesoglasij, pa je že to veliko. O koroških .tabujih' JEZiKOVNA ENAKOPRAVNOST V VOJVODiNi: TPsnz%c grovcrn pcc sc vendar vsi raznzncjc Vojvodino, ki je kot avtonomna pokrajina sestavni de) SR Srbije, viasih imenujejo tudi Evropo v matem. in to tudi upravičeno, saj v tej pokrajini iivi ceia vr!ta raztičnih narodnosti, ki so jim z u:tavnimi, zakonskimi in drugimi predpisi zagotovijene narodnostne pravice. Z usta-vo pa je v Vojvodini zagotovijena tudi popotna enakopravnost petih jezikov — srbohrvaikega, madiarskega, siovafkega, romunskega in rusinskega. Enakopravnost jezikov je de) spiofne enakopravnosti, ki je v Ju-gosiaviji zagotovijena narodom in narodnoztim. Samo pokrajinzka skupfiina Vojvodine je doziej zprejeia ie !0 zakonov, z katerimi je urejena ta enakopravnozt na vzeh področjih javnega iivijenja; trije najnovejiimi med temi zakoni urejajo enakopravno uporabo jezikov giede večjezičnih krajevnih imen, imen podjetij in ozebnih imen. V Vojvodini, ki ima i miiijona prebivaicev, ima vzaka narodnozt zvoj iaztni tizk, zvoje teievizijzke in radijzke oddaje, foiski pouk v materinščini ter zagotovijeno uporabo svojega jezika pred zodiSči, v upravi in v ceiotnem družbenopoiitičnem iivijenju. V Tl občinah Vojvodine je biia z občinzkimi ztatuti urejena enakopravna uporaba v dveh jezikih, v H občinah zo enakopravni trije jeziki, v 6 občinah Štirje jeziki in v eni občini ceio vzeh pet jezikov — pač odvizno od tega, koiiko narodnozti živi v pozamezni občini. Deiegati (aii pozianci) v pokrajinzki zkupSčini in zeveda tudi v ob-činzkih zkupSčinah imajo pravico govoriti v zvoji materinščini in je povzod pozkrbijeno za zimuitano prevajanje v oztcie jezike. V Vojvodini je pred kratkim izSei pozeben ziovar, ki ztrokovne izraze z področja zamouprave in druge pojme toimači v madiarzkem, ziovaSkem, ro-munzkem in ruzinzkem jeziku, kar pripadnikom teh narodnozti omogoča, da pojme iz zamoupravnega iivijenja zpoznajo tudi v zvoji materinščini. V državnih in družbenih uztanovah Vojvodine zo tudi najraziičnejSi žigi petjezični in zaradi tega nekoiiko večji kot običajno. To morda ni ravno ..estetsko", pravijo, je pa zato enakopravno! Zbiižanje med narodi in narodnoztmi v Vojvodini — in podobno v drugi avtonomni pokrajini Kozovo — ze odraža tudi v tem, kako ze pripadniki ene narodnozti učijo jezike drugih; madžarzki otroci ze v Soii učijo tudi zrbohrvaSčine, zrbzki in hrvaSki otroci pa madžarščine oz. na Kozovu aibanSčine. Zato za Vojvodino upravičeno veija gezio; Vzak govori v materinščini, pa ze vendar vzi razumejo. in za konec Se nekaj podatkov o manjSinzkem tizku v Jugoziaviji: v jezikih raznih narodnoztnih manjšin izhaja kar IH periodičnih pubii-kacij od dnevnikov preko tednikov do mezečnikov; v madžarzkem jeziku je teh čazopizov in revij 40, v aibanzkem jeziku 30, čeSka in zio-vaSka manjšina imata 14 raziičnih pubiikacij, v ruzinzkem jeziku jih izhaja 8, v boigarzkem in turskem jeziku jih je po 6, v itaiijanzkem jeziku pa $. Pri tem pa veija Se poudariti, da zi vzega tega manjšine zame ne morejo privoščiti, zato zo deiežne Širokogrudne pomoči ceie jugoziovanzke družbe, ki tudi z tem urezničuje v čazu narodnoozvobo-diine borbe započete poiitike bratztva in enotnozti narodov in narodnozti Jugoziavije. Na Južnem Tirolskem se odnosi naprej zaostrujejo V bivšem nacističnem taborišču Mauthausen je bila — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — ob nedavnem državnem prazniku poleg velike protestne manifestacije, ki jo je priredil nadstrankarski protifašistični komite, tudi še posebna spominska svečanost, katere prirediteljica je bila ..mlada generacija v SPO". Na obeh prireditvah so se spomnili žrtev, nacističnega režima in obenem opozorili tudi na nevarnosti zopetnega oživljanja nacionalizma in neonacizma. V tej povezavi sta bita omenjena tudi Kameradschaftsbund in koroški Heimatdienst in to je bilo za določene kroge že preveč — naravnost bogokletno. Demokracija na Koroškem je res posebne vrste cvet. Vsak lahko vsakomur zmeče vse na glavo — le malo jo bo stresel in nesnaga bo odletela. Toda ena stvar je na Koroškem, ki je menda nedotakljiva: koroški Heimatdienst. Kdor se tako daleč spozabi, da reče kaj proti KHD, mora računati s tem, da ga bo doletela domovinska anatema, in to znajo prakticirati zelo spretno, da morebitne dejanske ali tudi samo namišljene užaljenosti ne omejijo na prizadeti krog okoli KHD, marveč jo razširijo kar v žalitev vseh ..domovini zvestih". In kdo na Koroškem ne bi hotel biti ..domovini zvest"? Najnovejši primer takega identificiranja KHD s koroškim prebivalstvom je sprožil sekretar koroške OVP Hofer, povod pa mu je dal predsednik mlade generacije v koroški SPO Ambrozy, ki se je tako daleč spozabil, da se je udeležil zgoraj omenjene prireditve v Maut-hausenu, kjer je dunajski govornik postavit nezaslišano zahtevo, da bo v bodoče treba bolj kritično spremljati tudi dejavnost Kameradschafts-bunda in koroškega Heimatdien-sta. To je bilo Hoferju dovolj, da je od predsednika koroške SPO VVagnerja zahteval, da se distancira od Ambrozyja in njegove udeležbe na taki menda za „vse domovini zvesto prebivalstvo Koroške" provokantni in žaljivi prireditvi. Ne bomo razpravljali o tem, kako dosleden ali nedosleden je bil Wagner v svojem odgovoru, ko je Ambrozyja zagovarjal, češ da v Mauthausenu ni nastopil kot go- vornik in da kot udeleženec pač ne odgovarja za vse tisto, kar je bilo tam povedanega. Mislimo, da je bistvo vprašanja nekje drugje, predvsem pa je dosti globlje: Kakšno mesto dejansko zavzema na Koroškem KHD — ne kot organizacija s toliko dejanskimi ali toliko dozdevnimi člani, marveč kot takšen faktor miselnosti in vpliva, da ga je očitno mogoče identificirati kar s koroškim prebivalstvom in ga proglasiti za tabu, tako da vsaka kritična beseda v to smer praktično zveni (in tudi dejansko razume, kakor kažejo številni primeri) kot prekršek zoper nedotakljivost najvišjih vrednot, kar so nekoč imenovali ..Majestatsbeleidigung"? Na to vprašanje bi bil potreben jasen odgovor predvsem tudi s pristojne uradne strani, da potem ne bi bilo več dvoma o tem, kaj je na Koroškem res nedotakljivo in kje so tabuji samo namišljeni. Trenutno stanje je vsekakor skrajno slabo spričevalo demokratičnosti, če avstrijski državljan niti toliko osebne svobode nima več, da bi se po lastni presoji udeležil ene ali druge prireditve, na kateri je morda izrečena tudi kakšna kritična beseda o tistih krogih, ki se na Koroškem imajo za nedotakljive. Posebno zaskrbljiv je ta pojav še zato, ker je tako ..občutljivost" opaziti samo tedaj, kadar besede kritike prihajajo iz vrst naprednih in protifašističnih sil. Zakaj pa tisti, ki se tako radi delajo užaljene, ne poskrbijo za nedvoumno opredelitev v lastnih vrstah? Kdaj pa so se KHD in njemu sorodni krogi distancirali od tistih svojih privržencev, ki so obremenjeni z rjavo preteklostjo; in zakaj se ne izjasnijo glede tistih-grupacij, ki jih po njihovi usmerjenosti in dejavnosti splošno uvrščajo v krog desničarskih skrajnežev ter bolj ali manj neonacistično pobarvanih sil? Jasna opredelitev bi tukaj marsikaj razčistila in k stvari gotovo dosti več prispevala, kot to zmorejo množeče se tožbe in procesi, katerih vsebina in potek mečejo značilno luč tudi na koroško sodstvo. Na tem, bo treba KHD in njegove priveske v bodoče še bolj kritično ocenjevati v zvezi s členom 7 državne pogodbe in zlasti njegovega 5. odstavka, pa ne more ničesar spremeniti niti sklicevanje na razne note in druge izjave, s katerimi je Avstrija pred mednarodno javnostjo skušala prikriti svoje protimanjšinske ukrepe. Nekako v dneh, ko je Koroška obhajala 60-letrtico plebiscita, je minilo 60 let tudi od podpisa senžermenske mirovne pogodbe, s katero je bila Južna Tirolska dodeljena Italiji. In za obletnico te odločitve, ki so jo nemški krogi razumeli v preteklosti ter jo še danes razumejo le kot „zgo-dovinsko krivico", so na Južnem Tirolskem primerno poskrbeli — z novim valom bombnih atentatov, ki so jih spremljale enkrat bolj drugič manj odkrito izražene zahteve po plebiscitni odločitvi v imenu samoodločbe naroda. Take zahteve na Južnem Tirol- skem gotovo niso nič novega in tudi nič presenetljivega, saj jih v krajših ali daljših presledkih vedno spet postavljajo tudi na „uradni" ravni, to je v vrstah vodilne južnotirolske ljudske stranke. Celo njen predsednik Magnago, ki ima menda najmanj tako dobre odnose s Straussom na Bavarskem kot pa z avstrijsko vlado na Dunaju, je v zadnjih letih že večkrat namignil, da bi morebitna vključitev italijanskih komunistov v vladno koalicijo utegnila postati povod za zahtevo po plebiscitni odločitvi glede pripadnosti Južne Tirolske. Seveda pri tem ne gre samo za izraz Magnagovega antikomunizma, marveč tudi za obliko pritiska na rimsko vlado, kateri Južni Tirolci z izdatno podporo Avstrije bolj ali manj 'upravičeno očitajo,' da zavlačuje izpolnitev takoimenovanega „pake-ta" — čeprav morajo po drugi strani samokritično priznati, da so na tem zavlačevanju vsaj delno tudi Sami krivi. Za razmere, kakršne vladajo danes na Južnem Tirolskem, je vsekakor značilno, da se vidno množijo glasovi tamkajšnjih Italijanov, češ, da je treba odprta vprašanja rešiti tako, da se bodo tudi državljani italijanske narodnosti počutili tam kot v lastni domovini. Znano je namreč, da odnose med obema narodnostnima skupinama v zadnjem času zaostrujejo predvsem Nemci, ki namesto sožitja pridigajo segregacijo ter svojim italijanskim sodeželanom enostavno odrekajo pravico, da bi svoje otroke že v predšolski dobi učili drugega, to je nemškega jezika. Prepad med narodoma s tem gotovo ne postaja manjši, kakor si je tudi težko predstavljati, da bi s takšno politiko uveljavljanja rasistične nestrpnosti mogli zgladiti pot do popolne uresničitve vseh še odprtih določil „paketa". Ali pa je to morda namen, da se potem lahko vključi v debato še ..govorica dinamita", ki so se je na Južnem Tirolskem že vedno radi posluževali? Premetena logika Med tistimi, ki so z vseavstrijske ravni dati svoj prispevek k prosiavijanju 60-ietnice koroikega piebiscita, je bit tudi predsednik avstrijskega vrhovnega sodiHa dr. Woitgang Lassmann. Svoje bivanje na Koroikem pa je poteg tega izkoristi) te za pogovor s predstavniki korotkega sodstva in posebej z zastopniki okrajnih soditi Piiberk, Zeiezna Kapia in Borovije, pri iemer je v prvi vrsti iio za vpraianje dvojeziinosti pri teh treh sodiiiih. tz uradnega po roiiia o razgovoru je razvidno, da je bii predsednik dr. Lassmann izredno za-dovoijen, ker giede dvojeziinosti pri omenjenih treh sodiiiih baje ni priiio do nobenih teiav. Svoje zadovoijstvo je ie podkrepit z izjavo, da vrhovnemu sodiiiu dosiej ni biia predtožena nobena pritoiba zaradi morebitnih napak pri uporabi dvojeziinosti v smisiu zakona o narodnih skupinah. O upraviienosti takega zadovoijstva ne moremo razpravijati, ker so nam podrobnosti premaio znane. Vemo pa, da edina tri okrajna sodiiia, pri katerih je formaino dopuiiena tudi sioveniiina, vedno spet siužijo kot „aiibi-dokaz", kadar je treba javnosti prikriti diskriminacijski znaiaj sedanje zakonske reiitve, ki dvojeziinost omejuje na tri od skupno devet soditi dvojezii-nega ozemija. Po drugi strani pa je prav tako znaiiino, kako se na merodajnih mestih trudijo, da Siovenci ne bi prevei zvedeti o pravicah, ki jih menda imamo. Na nekaterih podroijih je biia v zadnjih ietih dejansko uvedena dvojeziinost, toda ie nikjer ni biio razgiaieno, kje in kdo se je iahko posiuiuje. Tak prispevek k zamoiianju je tudi novi vodii, ki naj bi omogoiii „boijii dostop do pravice": v njem je navedeno vse do najmanjiih podrobnosti, toda niti besedice o tem, ie in kje se je moino posiužtti siovenskega uradnega jezika. Ob taktni praksi se naravnost vsiijuje vtis, da gre pri vsem tem za namensko moiieinost, s katero naj bi dosegii kar dva ciija: ie Siovenci ne vedo za moinosti, ki so biie formaino ustvarjene, se jih tudi ne morejo posiuievati in ostanejo brez pravic; statistiino zajeto nekoriiianje [nepoznanih) moinosti pa je obenem iahko ..argument", da take moinosti in pravice spioh niso potrebne, saj se jih tako nihie ne posiuiuje. Res premetena iogika! Wdgnerjeva „Ideo!ošba bomlslja" v zvezi z Ob-fož?rs^;?M taborom očitno n! zmedla /e novinarje nemšbega tlsba na Aorošbem, pač pa tad! nebate-re !jad; Iz Mašil; vrst. To dobazaje zadnja štev!!-ba Našega tednlba, v bater! nebi /. 77. podaja „bonstrabt!vno" brltlbo Obtobrsbega tabora. Ne mislim se ta spaščat! v podrobnost! nit! ne b! re-be!, da je brltlba v celot! neatemeljena — na to bodo verjetno odgovor!!! pristojni Iz organlzaclj-sbega odbora Obtobrsbega tabora, labbo pa tad! tisti „rnao!st", b! je bandldlra! pr! občtnsblh volitvah, vendar n! bi! ..odgovorna oseba" ne za letabe ne za tlsb Obtobrsbega tabora. Preden se objavijo tabšn! očltbl, je treba stvar! pač bolje preveriti. Men! gre tabaj le za nebaj stvari, bi j!b objavlja /. N. In b! so po mojem Izraz določenega, po mojem mnenja preozbega političnega gledanja na solidarnostno gibanje. Najprej je to slovensba ponižnost napram višjim oblastem. „/deo!ošba bomlslja" borošbe SPO, b! je menda analizirala Obtobrsb! tabor In pr! tem prišla do zabljačba, da se morata slovensb! organizacij! distancirat! od te prireditve, še papirja n! vredna, na baterem so njen! zabljačb! napisani; še manj je vredna papirja slovensblb časopisov; nesramne laži, podtlbavanja In posbas! Izigravanja pa niso vredni nit! Ignoriranja. A!jab tema pa čatljo nebater! Slovenc! stalno potrebo po opravičevanja pred neblm! anonimnim! bomlslja-ml, b! potem balmlnlra v agotovltv! dr. Grilca, da s! ..prijateljev ne moremo Izbirati". Ta jorma-!ac!ja, b! jo je dobro razame! In se je poslažaje tad! /. N., v zadnji bonsebvenc! ne pomen! nič dragega bot dejstvo, da nam je pač žal, da Imamo samo tabšne prijatelje — bomanlste, mlade socialiste, sbratba „!ev!čarsbe ebstremlste", b! so na Obtobrsbem tabora s svojo prisotnostjo dobazal! svoje prijateljstvo do nas. /lil pa to morda tad! še pomeni, da nam tedaj, če b! Ime!! dovolj dragih prijateljev (npr. borošbo SPO a!l OVR), prvi ne b! b!!! več potrebni In b! jih odslovi!! z brco? Trenatno to še ne gre, zato prihaja pisec omenjenega „p!sma bralca" šlrobogradno do zabljačba, Solidarnost in prijateljstvo nista cesti-enosmernici naj naš! prijatelj! sicer prihajajo na Obtobrsb! tabor, vendar naj tam ostanejo anonimni, naj sbrlvajo svoje mnenje, da nas ne bodo dlsbredltl-ra!l (pred bom baj?j. Pač čadno pojmovanje prijateljstva, b! b! moralo bit! obojestransbo. /. N. se je čatl! nadlegovanega od nebega zbiralca denarja za Rdeč! brlž Rampačlje. Prež dvoma je njegova osebna zadeva, če hoče za Rdeč! brlž baj darovat! a!! ne. Vendar v zvez! s tem agotavljatl, da „na Obtobrsbem tabora za to n! prostora", gotovo ni več njegova osebna zadeva, marveč sbapna zadeva vseh tistih, b! so pripomogli b tema, da je Obtobrsb! tabor tabo dobro aspel. /sto velja tad! glede deljenja letabov In širjenja drage Ilteratare; vsab, b! n! očiten provo-bator, Ima možnost, da na tej p-rlredltv! !abbo tad! javno pove svoje mnenje. Sam sem bi! na številnih prireditvah na Danaja, bi prav nič niso bile povezane z manjšlnsblm vprašanjem, pa m! b!jab tema nihče n! brani! a!! očita!, ber sem tam zbira! denar npr. za pravne strošbe v zvez! s političnim! proces! prot! sloven-sblm abtlvlstom a!l de!!! letabe In prodaja! časopise o slovensb! pvoblematlbl. Vese! In ponosen sem b!!, da so t! ljudje, b! navadno ne prihajajo ravno Iz premožnih slojev, rad! prispeva!! svoj delež Iz solidarnosti. Solidarnost pa je menda nedeljiva. Če apravlčeno očitamo borošblm polltlbom, da njihovo politično obzorje ne sega dalje bot od Ve-!!bega R!eba do Raravanb, potem s! moramo sami še tollbo bo!j prizadevati, da bo naše politično obzorje vsaj malo širše bot od pllberšbega do šmohorsbega zvonlba. 7n bončno še besedo o sodelajočlh oz. nesodela-jočlh ametnlblh. Rlaharjeva In Qaa!t!nger nista bila nlbdar napovedana, da prideta na Obtobrsb! tabor. Sam sem deloma sodeloval pr! pripravah In vem, da sta oba sicer nag!aša!a svojo pripravljenost, vendar potem zaradi termlnsblh razlogov nista ategn!!a priti. V noben! Izjav! In na nobenem plabata Obtobrsbega tabora, pa tad! v S!o-vensbem vestnlba nlbjer n! b!!o zapisano, da bosta prišla. Da je v javnost! !abbo nasta! vtis, da dejansbo prideta, je posledica neserloznega In senzacionalnega poročanja v dragih listih, Iz baterlh je očitno tad! /. N. črpa! svojo napačno Informacijo. Tabšno neserlozno pisanje pa včasih dejan-sbo In v bonbretnem primera tad! persRebtlvno labbo več šbodaje bot borlstl. Franci Zwi!ter m!. Jakčevi koroški pasteli na koledarju „Aule slovenice" za leto 1981 Konec prejšnjega tedna je „Aula slovenica" v Celovcu predstavita zastopnikom koroškega tiska svoj umetniški stenski kotedar za !eto 1981. Pri tej svoji zdaj že tradicionatni pubiikaciji je tudi tokrat upoštevata od vsega začetka začrtano usmeritev, da bo pri izbiri motivov upoštevata izmenoma po enega umetnika iz treh sosednih dežet: Koroške, Stovenije in Furtanije-Juiijske krajine. Tako je najprej predstavita našega domačina Vatentina Omana, njemu je stedit kot zastopnik osrednje Stovenije Tone Kratj, kot tretji pa Lojze Spacat iz Trsta. Lani se je začet drugi krog s koroškim umetnikom Markom Per-natom, ietos oziroma za teto 1981 pa je spet na vrsti Stovenija, ki jo tokrat zastopa Božidar Jakac, ki pa po motivih obenem predstavija tudi Koroško, namreč s svojimi koroškimi pašteti. Te svoje umetnine je akademik prof. Božidar Jakac predstavil prejšnji teden v „Auli slovenici" in smo o tej razstavi poročali že v zadnji številki. Njegovi koroški pasteli so deloma nastali v letih 1961 in 1962, v pretežni meri pa šele letos poleti, potem ko je že bil dogovorjen glede koledarja. Kako in v kakšnih pogojih (ko je deževje pogosto prekinjalo umetnika) so slike nastajale, je umetnik živo naslikal ob predstavitvi koledarja, ko je zastopnikom tiska tudi sicer pripovedoval zanimive podrobnosti iz svojega bogatega umetniškega življenja in ustvarjanja - zlasti tudi iz dobe narodnoosvobodilne borbe, ko so v partizanskih ..ateljejih" v najtežjih pogojih nastajale njegove edinstvene umetniške stvaritve — nenadomestljivi dokumenti težkega časa, s katerimi je Božidar Jakac zaslovel po vsem svetu. Iz zbirke njegovih koroških pastelov je bilo za koledar izbranih skupno 13 listov: motiv z Gospo Sveto za naslovno stran, potem pa za posamezne mesece še Veliki Klek, Št. Pavel pri Zilji, Pogled s Plešivca na Rož, Žužejev stug v Zahomcu, Čače pri čajni, Preseško jezero z Dobračem, Ostrovica, Otok na Vrbskem jezeru, Pogled s šta-tenske gore proti Obirju, Straja vas z Dobračem, Krnski grad in še enkrat Gospa Sveta. Za vsak mesec so navedeni državni prazniki, kakor veljajo v treh deželah; prav tako pa so kot v zadnjih letih listi za posamezne mesece opremljeni tudi z izbranimi pregovori in izreki - v treh jezikih, vendar za vsako deželo posebej značilni (da tistemu, ki obvlada dva ali tri jezike, ni treba isti rek brati v dveh ali v treh jezikih). Koledar je tudi tokrat izšel v nakladi 5000 izvodov, oblikoval ga je spet dr. Miran Zvvitter, tiskala pa celovška tiskarna Ritter. In še razveseljiva vest: deželni glavar VVagner je za koledar in sploh za delovanje „Aule slovenice" obljubil enkratno podporo v višini 30.000 šilingov. S koledarjem, ki ga je napolnila s čudovito izpovedjo velikega umetnika, nam je „Au!a slovenica" predstavila Božidarja Jakca še z ene strani njegovega mnogostranskega mojstrstva. O tej plati njegovega snovanja govori tudi poznavalec, umetnostni zgodovinar dr. Luc Me-naše, ki je v spremni besedi o Jakčevih koroških pastelih med drugim zapisal: Zdi se kot dobro znamenje, da nas bodo celo leto spremljale te nežne podobe Koroške. Z ljubeznijo in preudarkom so odbrane, z ljubeznijo in zanesljivo roko oblikovane. Takšni, tako mehki so spomini na mladost; takšni, tako čvrsti in zaupanja polni naj bodo pogledi v svet in prihodnost! Prav takšno je tudi naše razmerje do te Rojstna hiša Božidarja Jakca bo postaia gaterija Velikemu slovenskemu umetniku akademiku prof. Božidarju Jakcu je zdaj tudi njegov rojstni kraj — Novo mesto — izrekei posebno priznanje za njegovo bogato umetniško ustvarjanje: novomeška občinska skupščina je namreč prof. Jakcu podarila njegovo rojstno hišo, v kateri bo umtenik uredii galerijo svojih del. Tako se bo Jakčevi galeriji v Kostanjevici na Krki pridružita še druga galerija, ki bo hranila in javnosti predstav-ijaia bogati opus tega pomembnega slovenskega iikov-nega umetnika. zemlje, po kateri tokrat usmerjamo pogled in korak z mojstrom Jakcem — kakor da bi se bili nalezli njegove modre vednosti, tankočutnega opazovanja in neugnane vedrosti, vseh teh dandanes tako redkih oblik!... In tako med tisoč in tisoč dragocenimi vezmi, ki spenjajo svet tostran in onstran Karavank, zveni tudi Jakčeva trubadurska pesem. V njenem napevu pozvanjajo zvonovi od Gospe Svete, se odzivajo Ziljska dolina, Rož in Podjuna — odmevajo cerkve, gore in oblaki, prepevajo trate, vode in gozdovi... Jakčeva zlata roka je obogatila tudi tisto posebno ikonografsko poglavje, ki je posvečeno Koroški. Slovenskemu kmečkemu sinu, krajinarju in slikarju panoram Marku Pernhartu je sledila še vrsta bolj ali manj pomembnih upodabljavcev Koroške. Najnovejši in gotovo najbolj prikupni prispevek pa je pred nami: čist, neoma-deževan svet, kot da bi ga umetnik umil od tal do neba in vsega pražnje oblekel; upe zbujajoč, kot da bi bite že zbrisane žalost, bridkost in tisočere krivice ... In z avtorjem spremne besede lahko ugotovimo, da so takšni lahko samo Jakčevi pasteli, priče neuničljive mladosti tega osemdesetletnika, ki je ob predstavitvi koledarja navdušeno dejal, da ga veseli, ker je lahko napravil ta koledar, ker ljubi Koroško, ki mu je postala drugi dom. Koledar „Aule slovenice" za leto 1981 z reprodukcijami koroških pastelov Božidarja Jakca dobite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, kjer stane 110 šilingov. Vez, ki zbližuje dva naroda, mora biti živa fn Maj nrnogo govorimo o mostn, Ei povezuje Jv% ngroJd, J ve EMjtKri; pravijo, Ja je rnanjšm^ poEiicgnc, Ja tvori fa^ most. Korošci Slovenci vseEgEor želimo iJti vez meJ JvenM EnitKranM, ža/ ^a je ta pojem povezave čestokrat zgreši; vez, Ei in rnoraia inti živa in vzajemna, večinoma po .stane mrtvo ogrodje po katerem Jragi bojijo. Z*ega scveJa ne želimo, Eer smo snEjetEi, Eer želimo inti enakopravni. Da je tako joJe/ovanje in opiajanje Enitnre večinskega naroJa z manjšinsko in okratno možno, je (etos pokazaia Pomarska založim v JJarski Kokoti, ki je založila in izJaia pesniško zkirko s pesmimi Ernesta Knžiča in ŠznnyogEa SanJorja poJ skapnim nasiovom „Nzt/ EEG". Prvi je pripaJnik siovenskega naroJa v Afarski Sokoti, Jragi pa č(an madžarske naroJne skapnosti v EenJavi. Pesmi so ok-javijene v s/oveMŠčini in maJžarščini, preveJla pa sta jik oka pesnika tako, Ja je krajca na voijo izvirno keseJiio in prevoj. Za tako Je(o je seveJa koristno, Ja oka avtorja okviaJata jezik naroJa sose-Ja, kar je za preJstavitev kaitare Jragega naroJa neokkoJno po-trekno, ziasti, če gre za prevajanje. V tem primera Jejansko gre za živ most, za vez meJ Jvema naroJoma, ki živita na istem prostora in kjer nastaja njikova književnost. Pesniška zkirka Pažiča in SanJorja ni naieteia na Joker oJziv (e v njani ožji Jomovini, marveč je kiia Jeiežna Jokrega sprejema in oJzivnosti v vsem siovenskem kajtarnem prostora — taji pri nas na Koroškem. Veiikega oJJokravanja je kija Jeježna taJi ok 2. meJ-naroJnem pisatejjskem srečanja konec avgasta na Okirskem, kjer je kija preJstavjjena prijateljem in pesnikom manjšinskik naroJov. Pesniška zkirka „AK4/ EEG" je razJeijena na več cikiov in se pesmi okek avtorjev prepietajo v karmonično ceioto. Poj nasiovom „Pesmi" je najprej cikei siovenskik keseJii Ernesta Pažiča, poieg njik pa vzporeJni prevoJi kzanyogka SanJorja v maJžarščino, potem je ta spet cikei „Nosta(gija" izpoj peresa SanJorja in v siovenskem prevoja Pažiča. Pako je na 777 stranek okjavijenik skapno 46 pesmi v izvirnika in v prevoja. Oka pesnika imata poieg naveJenik še cikie „VoJa" (Pažičj, „Za(jak(jeMci" (SanJorJ, „$poroči(a" (Pažičj in „Nosi(ci kakeij" (SanJor). Pesnika v svokoJnem verza opevata (jakezen, zemijo, naravo in taJi kako propaJajo vinograJi na (enJavskem krika aii o tišini živijenja poj voJo. V tej poeziji ni nikakršne tožke o zapostavije-nosti pripaJnika manjšinskega naroJa, ampak se pesnika pogiakijata v svet, ki ja okJaja, sta veseia pa taJi žaiostna, venJar nista okre-menjena z nasprotji, ki čestokrat kremenijo oJnos meJ večino in manjšino. Pijak tema je njan svet raznoiik, kot je raziičen pri pes-nikik ene in iste naroJnosti. SeveJa sta v pričajoči pesniški zkirki razpoznavna svetova Jvek kaitar, Jvek naroJov. Že sama ritmika verzijikacij je raziična in taJi pristop k enema in istem motiva je pri vsakem pesnika svojstven. Prav to pa je tisto, ki tej zkirki Jaje posekno ceno in mesto v soJokni književnosti, ki nastaja v mejak SP Slovenije. Pesnik maJžarske naroJnosti Szanjogk SanJor nam je poveJai, Ja sta pri izJaji zkirke naieteia na široko poJporo tako v okčinskem kot v repakiiškem meriia in Ja sam kot pripaJnik manjšinske naroJne skapnosti nima nikakršnik težav gieJe tiska (iteratare, ki jo piše. (SleJnji je skapno s svojimi rojaki Jai ta Ji pokajo, Ja ki izJaji antologijo poezije koroškik Slovencev in maJžarske naroJne skapnosti v Pomarja, ker žeiijo, Ja ki tako preJstaviii Jej njikove književnosti koroškim Slovencem oziroma koroške maJžarski na-roJni skapnosti v Sjoveniji in taJi preko njenik meja.j Pesniška zkirka „Nzl/ EEG" je krez Jvoma posnemanja vreJen zgiej živega mosta meJ Jvema kajtarama, s tem pa taJi enakopravnega meJsekojnega apoštevanja, kar je pogoj za mirno sožitje Jvek naroJov. Pakik pogojev in soJeiovanja si žeiimo ta Ji na Koroškem, saj poznavanje kačtare soseJnjega naroJa pomaga oJpraviajti nacionai-no mržnjo in Jrage preJsoJke. Dr. Anton Svetina Prispevki k zgodovini Skočidoia V uvodu te razprave bo najprej podan etimološki pomen imena kraja Skočidol (Gottestal) v slovenščini in v nemščini. Ko so v času preseljevanja narodov v šestem in sedmem stoletju našega štetja naselili koroško deželo Slovenci, so dali krajem, kjer so se naselili, slovenska imena. Slovensko ime kraja Skočidol je koroški zgodovinar Štefan Singer v svoji monografiji o cerkveni in kulturni zgodovini zgornjega Roža pojasnil takole: Slovenski koroški jezikoslovec profesor Josip Scheinigg v Celovcu je razložil, da so Slovenci kraj nazivali Kačji dol ali s Kačjega dola. Scheinigg utemeljuje svoje navedbe s tem, da dela reka Drava tam kačje vijuge, morda pa je bilo v teh krajih svojčas tudi mnogo kač. V teku stoletij je iz KaČjidol nastal današnji Skočidol. Skočidol se v neki listini iz leta 1360 glasi Schotidol, 1370 Gottzidol, 1403 ChozdeaH, 1406 Gozededall, 1430 Gotschidol, 1431 Skozidall. V matrikah beljaških župnij so v začetku pisali Kozentall in Gozentall. Ime Gottestal je torej fonetična izpeljava iz slovenskega KaČjidol in poznejšega Skočidol. Nemški jezikoslovec univ. profesor Eberhard Kranzmayer je v svoji knjigi o koroških krajevnih imenih slovensko ime Skočidol enostavno prevedel v „spring hinab" in to svojo razlago pojasnil s tem, da je v Skočidolu ob reki Dravi strm breg, s katerega so ljudje skakali v Dravo. Taka razlaga pa ne more biti v skladu s etimološkimi pravili. Ko so začeli na- seljevati koroško deželo Bavarci, so poskušali slovenska krajevna imena prevajati v nemščino. Za kraj Skočidol niso našli primernega imena in je v listinskih virih škofijskega arhiva v Ljubljani zaslediti za kraj Skočidol do konca 17. stoletja tele označbe: Khozenthall, Chozenthall, pa tudi Gozenthall. Šele ob koncu 17. stoletja in tekom 18. stoletja se pojavi za ta kraj ime Gottesthall; po vsej verjetnosti je začel eden od tamkajšnjih vikarjev tako pisati in je potem pri tem ostalo. Če je zgoraj prikazano tolmačenje profesorja Scheinigga o izvoru besede Skočidol pravilno, bi se nemško ime tega kraja moralo glasiti Schlangental in ne Gottestal. Kakor je bilo že v razpravi Prispevki k zgodovini Šentruperta pri Beljaku prikazano, je bila po podatkih koroškega zgodovinarja Got-berta Moroja župnija v Skočidolu ustanovljena leta 1360, ko je takratni župnik v Šentrupertu na Blatu Ivan dne 1. maja 1360 obljubil, da bo postavil pri cerkvi sv. Marjete v Skoči-delu, ki je dotirana z 14 hubami, „župnika in pomočnika", ki naj upravljata tudi cerkev v Podravljah (Foderlach). Za dokaz, da ta cerkev spada pod župnijo Šentrupert, naj novo nastavljeni župnik v Skočidolu, kakor tudi vsi njegovi nasledniki plačujejo župniji Šentrupert letno eno marko oglejskih novčičev. Listino so pečatili župnik Ivan, lavantinski škof Peter, ki je bi! istočasno višji duhovnik za Koroško, in deželni glavar Koroške Ivan pl. Pfann-berg. Kot podružnice so v listini navedene cerkev sv. Štefana v Podravljah (Foderlach), cerkev sv. Janeza Krstnika v Domačalah (Dam-tschach) in grajska kapela sv. Valburge v gradu Vernberk (Wernberg). Pravico odvetništva nad župnijo Skočidol kakor tudi nad vsemi ostalimi župnijami beljaškega cerkvenega okrožja so imeli v svojih rokah vsakokratni lastniki grada in gospostva Landskron, patro-natske pravice in s tem zvezano pravico do prezentacije novega vikarja pa so imeli v svojih rokah vsakokratni lastniki grada in gospostva Vernberk, ki pa so morali to pravico po letu 1461 deliti s stolnim kapitljem ljubljanske škofije. Prvotno je spadalo vse ozemlje župnije Skočidol pod župnijo Šentrupert. Sveti Rupert ie bil prvi solnograški škof, ki je umrl leta 718. Že on je dal verjetno sezidati cerkev v Št. Rupertu (St. Ruprecht am Moos). Ta župnija se je prvotno razprostirala do Drave in proti vzhodu do Vrbskega jezera, zajemala je vse Osojsko jezero in je na severu segala preko Trebinja (Treffen) do Arriacha. Tekom časa so na ozemlju župnije Št. Rupert nastale nove župnije. V začetku 11. stoletja je bil v Osojah ustanovljen benediktinski samostan, leta 1195 pa so se med osojskim opatom Hildegardom in med takratnim župnikom Urhom vršila pogajanja za ustanovitev samostojne župnije v Gradišču (Gratschach); v 12. stoletju je tudi v Trebinju nastala Samostojna župnija. Nastanek župnije v Skočidolu leta 1360 opisuje Singer enako kot Moro in nadaljuje, da je kmalu po letu 1360 nastala samostojna župnija pri cerkvi sv. Miklavža v predmestju Beljaka, ki je prevzela leta 1400 od župnije Šentrupert tudi vse pravice nadžupnije. Ravnotako so v tem času nastale samostojne župnije v Dvoru (Kranzelhofen) in v Lipi nad Vrbo (Lind ob Velden). Župnija Skočidol je pred jožefinsko cerkveno reformo leta 1787 obsegala tudi kraje Do-mačale (Damtschach), Hovše (Kaltschach) in Trabenče (Trabenig), ni pa obsegala krajev Umbar (Umberg) in Dragajne (Ragain), ki sta spadala pod župnijo Šmiklavž v predmestju Beljaka. Župnik Singer opisuje nato še cerkveno poslopje in notranjo opremo cerkve v Skočidolu. Med vikarje skočidolske župnije našteva Singer tele: 1519 Stephanus Korber 1625 Johannes Asberus 1636 Lukas Fortuna) 1698 Lambertus Wuttey 1707 Bartolomaus Rainer 1708 Valentin Tropper 1709 Matheus Kulnig 1718—1724 Matthias Sigot 1726—1742 Marcus Alphonsus Zollner 1745 P. Romanus Zussner, zadnji osojski opat 1745—1767 Matthias Andreas Lassnik 1767— 1768 Antonius Tscheschar, ki je pozneje priiel za vikarja v Dvor 1768— 1772 P. Romanus Huebmershoffen, član družine, ki je bila lastnica (užin v Borovljah in je dobila pozneje plemstvo s predikatom pl. Silbernagel 1772 so vpisani v krstnih matrikah P. Ansel-mus Kriegsberger, P. Anselmus Bernd), prior in Jacobus Bailach, administrator 1772—1788 Matthaus Aichholzer, ki je pokopan v Skočidolu. Njemu je v starosti pomagal P. Christoph Rainer. (Se MdJgjjKjf) Krajevna preskrba z živiii in mešanim htagorn nazaduje Vetikovški okraj ima najsiabšo preskrbo V zadnjem desetletju se krepi vioga veiikih trgovin v večjih mestih dežeie, vioga manjših trgovin na podežeiju pa močno nazaduje. Vsakdanja preskrba z živiii in mešanim biagom postaja vedno večji probiem, posebno za prebivaistvo v manjših krajih in tiste ijudi, ki nimajo prevoznih sredstev. Od ieta 1960 se je oskrba prebivalstva posiabšaia za 4 "/o, kar pomeni, da 22,4 "/o (aii 120.771) prebivaicev v domačem kraju nima zadovoijive preskrbe z vsakdanjimi potrebščinami. Za nasiednja štiri ieta napovedujejo še hitrejše nazadovanje maiih trgovin, tako da bo še nadaijnjih 6 "/o, to je 23.000 prebivaicev — izgubiio zadovoijivo krajevno preskrbo. Te podatke je zadnji teden na podiagi posebne študije objaviia Koroška trgovinska zbornica. študija je zajela celotno Koroško in raziskovalci se niso zanimati le za položaj celotne občine, temveč tudi posameznih krajev. Zanimalo jih je v prvi vrsti, koliko prebivalcev doseže peš v 15—20 minutah trgovino za živila in mešano blago. Pri tem so ugotovili, da doseže le 77,6 % prebivalstva v omenjenem času trgovine, se pravi da so zadovoljivo preskrbljeni. Sicer še nikoli ni bilo zadovoljivo preskrbljeno vse koroško prebivalstvo, ki večinoma prebiva v naseljih z manj kot 1500 prebivalci, posebno še v gospodarsko nerazvitih področjih Koroške. Kljub temu so ugotovili, da v primerjavi z letom 1960 zadovoljiva preskrba nazaduje in da bo v prihodnjih štirih letih nazadovala še za toliko, da bo zadovoljivo preskrbljenih le še 90 °/o tistih ljudi, ki so imeli zadovoljivo preskrbo leta 1960. Regionalne raziike Krajevna preskrba z živili in mešanim blagom kaže seveda velike regionalne razlike. Najboljša je v velikih mestih Celovec m Beljak, kjer je zadovoljiva za več kot 92 odstotkov prebivalstva. Razmeroma dobra je tudi v okrajih Spittal in Beljak-dežela, kjer občutno vplivajo na lokalno trgovinsko mrežo tudi turistična žila, ki vodi od severa proti jugu. Ostali okraji z eno izjemo pa so si zelo podobni glede gostote preskrbovalne mreže, okraj št. Vid doseže 69,9 "/o, Wolfs-berg 68,5 "/o, Šmohor 67,3 % in Ce- lovec-dežela 65,6 %. Daleč pod deželnim povprečjem pa je okraj Velikovec, v katerem ima samo 57,7 odstotka prebivalstva zadovoljivo lokalno oskrbo z živili in mešanim blagom. Poročilo Koroške trgovinske zbornice obravnava tudi rentabilnost trgovin, in pride do zaključka, da so ogrožene v nadaljnjem obstoju posebno trgovine v krajih pod 500 prebivalcev. Računajo, da bo do leta 1984 nehalo delovati še 62 trgovin. Najbolj prizadeta bosta od tega razvoja okraja Velikovec in Wo!fsberg, v katerih bo stopnja preskrbe padla za 8,5 "/o oz. za 8 odstotkov, tako da bo v štirih letih imela več kot polovica prebivalstva v velikovškem okraju razmeroma dolgo pot do trgovine. Po podatkih, ki jih je objavila trgovinska zbornica, lahko sklepamo, da tudi razvoj turizma v teh krajih južne Koroške ni zadržal nazadovanje preskrbovalne mreže. Če si ogledamo investicijsko dejavnost trgovin, je možno ugotoviti, da 47 "/o trgovcev z živili od leta 1960 sploh niso investirali. Vrhu tega pa ugotavljajo v študiji, da donosnost koroških trgovin leži daleč pod avstrijskim povprečjem. Objavljamo še nekaj podatkov o stopnji preskrbe v nekaterih občinah južne Koroške: Okraj Šmohor: °/. 87,3 Šteben 63,7 Šmohor 41,2 V*rtorgurm