Književna poročila. 253
Književna poročila.
Das bosnisch-herzegominische, osterreichische, ungarische und kroadsche Handelsrecht in ihren Verschiedenheiten. Ein vergleichender und ergdnzender Kommentar zum Handelsgesetze fur Bosnien und die Herzegomina. Von Dr. Josef ScMn, Gerichtssekretdr bei Kreisgerichte in Banja Luka. Wien, Manz 1913. 386 S., 8f>.
Zakonodajstvo v Bosni in Hercegovini, pravne razmere v teh deželah sploh, so v monarhiji čudovito malo znane. Razvojni stadij, v katerem se tamkaj še vse nahaja, v marsičem z značajem trajnega provizorija, naslanjanje na znano avstrijsko, deloma tudi ogrsko in hrvatsko zakonodajstvo, ki ni moglo vzbuditi našega posebnega zanimanja, nedeželjanom težko dostopno običajno pravo, ki igra še v civilnem pravu veliko vlogo, težje dostopne zakonske zbirke in nared-beniki, skoro popolno pomanjkanje vsakega orijentacijskega dela o Dosenskem pravnem življenju, in ne nazadnje znano omalovaževanje vsega, kar se tiče našega juga, vse to takega poznavanja ni pospeševalo.') O kaki juridični znanstveni literaturi bosenskega prava doslej ni bilo govora. Če navedemo Krusz-dnickijevo delo: .Sistem ovršnoga i osigurnoga postupka za Bosnu i Hercego-vinu (1905)", Pilarjevo razpravo: „Entwicklungsgang der Rezeption des osterr. allgemeinen burgerlichen Gesetzbuches in Bosnien und Herzegovina unter beson. derer Beriicksichtigung des Immobilienrechtes" ter Zobkovo: „Die Anwendung des allg. burgerl. Gesetzb. in Bosnien und der Herzegovina" 2) smo imenovali vse znamenitejše.
S pričujočim delom je avtor izpolnil doberšen del te tudi za praktično življenje občutno zevajoče vrzeli. Že okolnost, da se je pisatelj lotil ravno trgovskega prava bosenskega, ki prihaja za promet z anektiranimi deželami praktično najbolj v poštev, je vsega priznanja vredno. Stalno mesto v avstrijski juridični literaturi pa zagotavlja pisatelju tako izredno zanimiva in praktična, izvirna metoda, katere se je pri svojem delu posluževal, kakor praktična uporabnost, vsestranska izredno trudaljubiva natančnost in znanstvenost njegovega dela.
Naloga pisatelja ustvariti pregledno, praktičnim in znanstvenim potrebam ustrezajoče izvirno delo v resnici ni bila lahka. Bosenski trgovski zakon z dne 24. junija 1883 se naslanja deloma na avstrijski trgovski zakonik, večinoma na od avstrijskega v mnogih točkah razlikujoči se ogrsko-hrvaški trgovski zakon z dne 16. maja 1875 (zakonski člen XXXVII.); deloma pa ima samostojne določbe, zlasti glede delniškega prava. Vspričo te sestave zakona si je izbral pisatelj za komentiranje izredno srečno pot. Sledeč paragrafu bosenskega zakona, ki je
•) Glasom časnikarskih poročil se ustanovi na dunajskem vseučilišču sto-lica za bosensko pravo. Slična stolica obstoja baje že več let na peštanski univerzi.
2) Obe razpravi v „Festschrift zur Jahrhundertfeier des allgemeinen biir-gerlichen Gesetzbuches 1911".
254 Razne vesti
prevzel zunanjo razdelitev ogrsko-hrvatskega trg. zakona, navaja pri posameznih določbah v obliki komentarja zgolj le razlike mej bosenskim in avstrijskim, in kjer je treba tudi mej prvim in ogrsko-hrvatskim trg. pravom, dočim je smatrati tam, kjer tacih razlik ni navedenih, da soglašajo dotične določbe avstrijskega, ogrsko-hrvatskega in bosenskega prava.
S tem je omogočen inostranskim pravnikom hiter in jasen pregled v Bosni veljavnega prava, domačim, bosenskim pravnikom pa je dana možnost, primerno vporabljati avstrijsko in ogrsko-hrvatsko literaturo trg. prava. Pisateljeva izvajanja k posameznim paragrafom so vseskozi jasna, precizna, juridično neoporečna in izčrpna. Z veliko akribijo in popolnostjo je vporabljena vsa važnejša literatura avstrijskega, ogrsko-hrvatskega in nemškega trg. prava, kakor se tudi avtor ozira na judikaturo vrhovnih sodišč v Avstriji, na Ogrskem, Hrvatskem, in v Bosni. To je treba tembolj pohvalno omeniti, če se uvažuje, da je bila uporaba literarnih pripomočkov na pisateljevem službenem mestu — v Banji Luki — gotovo zelo težavno. Pisatelj razpravlja na pristojnem mestu (str. 55 in si.) obširno o našem zakonu za trgovske pomočnike, se ozira na novi naš osnutek zadružnega zakona ter na določbe iz obrtnega, meničnega, konkurznega in procesualnega prava, posegajoče v trgovsko pravo. Uporabnost dela pospešuje obsežen, izredno skrbno sestavljen stvarni register (str. 343 do 367); seznamek citiranih paragrafov posameznih raznih zakonov (368 do 380) ter zelo praktična razpredelnica poedinim paragrafom bosenskega zakona odgovarjajočih določb avstrijskega in ogrsko-hrvatskega trgovskega zakona (str. 381 do 386) in konečno seznam moderno sestavljenih kratic.
Slednjič bodi še omenjeno, da bode delo dobro služilo tudi onim, ki se hočejo hitro poučiti o razliki mej avstrijskim in ogrsko-hrvatskim trgovskim zakonom.
Skratka, to vseskozi znanstveno in hkrati eminentno praktično, zanesljivo, z vsem modernim znanstvenim aparatom sestavljeno delo dela čast avtorju in sodnem stanu bosenskemu, kateremu pisatelj pripada. P.