PoStnlna platen« v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 13. novembra 1924.
Stev. 46.
Leto IH,
i * 1111
- 'i* vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna Številka stane Din. 1-—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1.	—
za en mesec Din. 4'—, za četrt leta Din. 12’—, za pol leta Din. 24'—
*
Inserati, reklamacije in naročnina |na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportaini ===== oddelek, vhod • Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. ...............  =
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Inserati se zaračunajo po dogovoru
Slovenskemu narodu!
Korakali smo po potu do samostojne Slovenije, do popolne ravnopravnosti in poštene uprave. Toda Otopiti smo morali od tega pota, čeprav smo imeli z enakomislečimi Srbi in Hrvati v narodni skupščini ve-^o, ter prepustiti usodo naših narodov trem zlim duhovom: Pašiču, Pribičeviču in Žerjavu.
Na ta način je zopet odprta pot nasilju in brezmejni korupciji. Svoboda, pravica in poštenost se jim ^°rajo umakniti.
Stranke, katerim je sedaj izročena vlada, nimajo niti večine med ljudstvom. Da bi si to večino pridobile, b°do pozvani narodi na volitve. Vsa nasilna sredstva bodo uporabile, da dosežejo svoj cilj ter za daljšo dobo *aPro usta narodom, ki si žele miru, reda in sporazuma.
Niti trenutek ne	dvomimo, da slovenski narod svojih političnih idealov v novi državi tudi ob teh vo-
Ivah	ne bo zapustil. Slovenska individualnost, najširša svoboda in vsestranska poštenost	stoje	v vrsti sloven-
jih idealov med prvimi. Vsi ti ideali se dajo doseči z revizijo ustave in z zakonom.
Eno pa bo treba	za predstoječe volitve pred vsem poudariti. Spoštovanje ljudske	volje	se mora jasno v
‘•stavi	zajamčiti! Tudi v	tej smeri se mora ustava jasno in temeljito spremeniti! Ljudska	volja	mora biti prvi
Sllveren v vsaki državi!
Svobode pri novih volitvah ne bo veliko. Ljudstvo bodo hoteli prisiliti, da s pasjo ponižnostjo poljublja vo šibo in odobrava njihovo korupcijo ter nepoštenost. Slovenski narod se sili ne bo uklonil, nikdar,
par!
Živela Slovenija! Živela svoboda! Živela poštenost! Za njo v volivni boj!
Jjr* Anton Korošec s. r., Bedjanič Andrej s. r., Brodar Janez s. r. Faleš Štefan s. r., Gostinčar Jožef s. r., Dr. Hohnjec Josip s. r., Klekl Josip s. r.* *®ajc Davorin s. r., Kremžar Franc s. r.( Kugovnik Jurij s. r., Dr. Kulovec Franc s. r., Nemanič Jožef s. r., Pušenjak Vladimir s. r., Statik Ivan s. r., Strcin Ivan s. r., Sušnik Antun s. r„ Šiftar Geza s. r., Škulj Karel s. r., Vesenjak Ivan s. r., Vrečko Jakob s. r., Žebot Franc s. r.
Ustnica upravništva.
cenj. naročnike, katerim smo pred tedni pri-Sq ' Ložnice za poravnavo naročnine, pa tega še ni-vljudno prosimo, da naj to takoj store, ker jim ij s*cer neljubo primorani nadaljno pošiljanje lista Nte*?* ustavitii. Ljubljanskim naročnikom pa prilagamo
^^^^^^vnavo^^čniTOV^naš^ištev^^^
V boj za pravico!
kQv f*° izredno ljuti borbi naših jugoslovanskih politi-^ So znali na eni strani skrbeti in delati le bolj ^ Da • 0r za revno *n delovno ljudstvo, na drugi stra-niti niso mogli storiti tega, kar bi bili mogli storiti HfVe 2astopniki ljudstva, imamo napovedane nove vo-I v narodno skupščino.
'•at ,Prav Posebno značilno je, da ima poverjen man-nove voiitve ravno tista vlada in ravno tisti
H ’ki s-o se izkazali izmed vseh dosedanjih vlad v ^ in ?^stveni Jugoslaviji ža najbolj socialno brezčutni^ *r'vi5ne. V koliko so si s tem činom pridobili na i^Ov mer°dajni činitelji, ne vemo, vemo pa, da za ju-delovno ljudstvo pomeni ta ukrep nič manj \ .k	°a življenje in smrt, 'kajti jasno je, da od takih
"o tii^ oršni sestavljajo P. P. vlado, nimamo absolut-esar dobrega pričakovati.
V^ibolj žalostno in za vse revno in delovno ljud-fevi* ,n° Pa ie dejstvo, da so se poleg Pašiča in Prir j*fen,e a Ukazale tudi vse druge politične stranke brez Očit.reV-nernu ‘n delovnemu ljudstvu nenaklonjene ta-
0	.n° i:n celo krivično, da delovno ljudstvo ne more
Od
in
Drav nobene stranke pričakovati dovolj pošte-*skrene«a zastopstva.
Poleg vsega tega pa prihaja v poštev še najusodnejše dejstvo, ki bi moglo spraviti celokupno delovno ljudstvo celo v popolcn obup. To dejstvo je prežalostna resnica, da med najbednejšimi reveži in trpini, ni dovolj sposobnih in zmožnih ljudi, ki bi mogli in hoteli nastopiti kot kandidati in zastopniki zatiranega in preganjanega revnega delovnega ljudstva.
Invalidi), vpoikojenci, delavci, državini in zasebni uslužbenci, železničarji, kmetje, bajtarji, mali rentniki, <prenesrečni viničarji in kmetski hlapci, — ali se tega zavedate? Ali ste že kdaj o tem razmišljali? Ali ste že kdaj pomislili, kadar ste zabavljali čez krivične in socialno brezčutne poslance in ministre — koga boste pri prihodnjih volitvah volili namesto tistih, ki so vas še vselej ogoljufali za vaše zaupanje?
Zdaj je prišel tisti čas, ko si imate zopet na novo izvoliti in poslati svoje zastopnike tja, kjer se odloča o vaši usodi!
Koga boste volili? Katero stranko? Ali se je izkazala katera stranka ali kateri poslanec vrednega vašega zaupanja?
Ali hočete še nadalje trpeti in za krivice, ki se vam gode, še nadalje voliti tiste može, ki so tako jasno in opetovano pokazali, da nimajo dovolj smisla in ne volje za vaše potrebe in koristi?!
Ali ste morda še tako slepi, da mislite, da vas bodo drugi kdaj bolje zastopali, kakor bi se mogli zastopati vi sami?
Vsi, ki ste na starost in v onemoglosti zatirani, zaničevani in preganjani, in vsi, ki se trudite s poštenim delom, pa ste tako plačani, da stradate in vaše družine hirajo, pa ste povrh vsega še vsak dan v nevarnosti, da boste odpuščeni še od dela, spoznajte vsaj zdaj, ko vidite in čutite na lastni koži, kako vas dosedanji politiki ne samo ropajo denarja, premoženja in zdravja, temveč skrajno brezčutno, in okrutno tudi morijo nas in naše
družine s tem, da nam jemljejo in kratijo tudi najenostavnejše naravne Človeške pravice in svobodo, spo-i znajte torej — da smo si vsega tega sami krivi.
In zakaj smo tako nesrečni? — Zato, ker smo tako slepi, skoraj bi rekli neumni, da se za politiko nočemo nič brigati. — Mi čitamo dan na dan politično časopisje kapitalistov, namesto svojega ter zasledujemo svetovne dogodke le kot dovršena dejstva, brez vsakega premisleka o vzrokih, zakaj se to ali ono tako in tako godi. Zato navadno niti ne opazimo in ne spoznamo pravih vzrokov političnih dogodkov. Zaradi tega se tudi velikokrat nesmiselno ogrevamo za napačne stvari in zmotne ideje. Vselej pa moramo vsako svojo neuvidevnost in zmoto — drago plačati.
Ali ni morda res tako? Ako se le nekoliko ozremo v zadnja desetletja, prav lahko spoznamo, da za revno in delovno ljudstvo ne prinese tudi najsijajnejša politična ali socialna zmaga nobene trajne koristi, — ako ni ljudstvo samo dovolj politično in socialno izobraženo in dovolj dosledno.
Kaj nam pomaga n. pr. če je že pred desetletji tako sijajno zmagal v Sloveniji dr. Krekov krščanski socializem, ko pa še danes nimamo dovolj krščansko mislečih in krščansko Čutečih ljudi?!
Zato služi v glavnem vse naše zadružništvo le gotovim ljudem, namesto članstvu in sploŠnosti. To bi pa bilo nemogoče, ako bi bilo članstvo in vse delovno ljudstvo dovolj zavedno in po svojem prepričanju dosledno.
Istotako nam ne nudi sreče in zadovoljnosti naša edinstvena kraljevina bratskih narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev, — ker nimamo Se dovolj bratsko čutečih in edinstveno mislečih ljudi. To bi pa bilo zopet nemogoče, ako bi se srbsko, hrvatsko in slovensko delovno ljudstvo zavedalo, da služi s teni, če sledi politiki PaSiča, t Pribičeviča .in dr. Žerjava, najbrezsfčnejšemu jugoslo-j vanskemu kapitaltasmu. ki ima. jasen namen, kmeta _goš-
-podarsko uničiti, vse delovno ljudstvo ipa z bedo in nasiljem .zasužnjiti.
Vsak, ki ima le koičkaj uvidevnosti, lahko spozna da naši državniki in politiki vprizarjajo politične boje in ogrevajo ljudstvo za razne ideje samo zato, da delovno ljudstvo lažje izkoriščajo- in zatirajo.
Razpusta sedanje narodne skupščine in nove volitve ni rodila nobena resnična potreba. Račun pa bo zopet moralo plačati revno- delovno ljudstvo. Namesto, da bi dali delavstvu, invalidom in vpokojencem kaj priboljška in brezposelnim zaslužka, so razpisali volitve! Toda za tokrat upamo, da se bodo gospodje precej — uračunali.
Združene krščanske delavske organizacije v Sloveniji bodo skušale dati priliko celokupnemu delovnemu ljudstvu: invalidom, vpokojencem, delavcem, državnim in zasebnim uslužbencem, rudarjem, železničarjem, viničarjem, -bajtarjem-, kmetom in malim obrtnikom ter malim rentnikom, da si sami lahko poskrbijo za svoje zastopnike.
Tovariši! Glejmo, da izrabimo priliko.
V	naši moči ie, da si bomo lahko sami s politiko rezali kruh, namesto da bi nam drugi s politiko jemali Svobodo, nas zatirali in preganjali in še nadalje krivice delali.
France Žužek:
Protestiramo zoper
tak način!
Predsedstvo »Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode« je v petek, dne 7. novembra 1924 nenadoma sklicalo delavske zaupnike vseh svojih treh tovarn za soboto popoldne na razgovor v Ljubljano v prostore ljubljanske kreditne banke.
Delavstvo teh tovarn je; združeno v svoji enotni strokovni organizaciji, ki se imenuje »Zveza papirniškega delavstva« s centralnim sedežem v »Ljudskem domu« v D. M. v Polju. Ta naslov din vse to je godspodi od'Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode dobro- znano. Vendar ni smatrala za potrebno, da bi bila s primerno vlogo delavstvu naznačila, kaj bo- pravzaprav pfedmet razgovora na predsedstvu v Ljubljani.
Podpisani kot strokovni tajnik združenega papirniškega delavstva sem bil od obratnih zaupnikov Gori-čane-Medvode o razgovoru, ki naj1 bi se vršil v soboto popoldne, obveščen v soboto dopoldne ob devetih, od obratnih zaupnikov iz tovarne Vevče pa s telefonsko depešo šele ob pol dvanajstih. Naravno sem bil radoveden, o čem pravzaprav se bomo razgovarjali in se mi je čudno zdelo, da si upa predsedstvo »Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode« delavstvo sklicati skupaj, ne da bi mu poprej označilo, o čem naj bi se posvetovali.
Kljub temu so se obratni zaupniki vabilu odzvali polnoštevilno. Prišlo jih je pred Kreditno banko 32. Odšli smo v prostore predsedstva združenih papirnic in sem jaz kot prvi šel v pisarno g. dr. Karla Trillerja in mu javil, da je zbor zaupnikov zunaj polnoštevilno zbran, vsled česar se razgovor lahko takoj začne. Res je, da mi je gospod dr. Triller takoj rekel, da lahko prisostvujem satno kot poslušata;, res je pa tudi, da pri podobnih razgovorih, kar je gospodu goktorju iz nedavnega mezdnega gibanja prav dobro znano, sodelujem v imenu papirniškega delavstva vedno, iz česar bi gospod doktor lahko sklepal, da bo delavstvo od razgovorov vsikdar takoj odšlo, ako ne bodo družbeni činitelji pustili moje malenkosti poleg.
No, razgovor se je pričel. Na ta način, da se je gospod doktor naslonil ob konec pisalne mize, delavstvo pa je .poslušalo v polkrogu o vsem, kar naj bi prišlo. Uruž-bin tajnik g. dr. Ciril Pavlin pa je zavzel stoje prostor ob pisalni mizi pri oknu. Pri tem »razgovoru« je gospod
dr. Karel Triller začel praviti, da delavstvo podjetju ni v taki meri hvaležno, kakor bi moralo biti, kar se dovolj jasno razvidi iz pišanja »Pravice«, ki da hfijš-ka ne le proti g. doktorju samemu in proti posameznim družbenim činiteljem, marveč piše tudi tako, da je to nevarno za podjetje samo kot tako.
Zlasti, da se delavstvo in »Pravica« bori zoper sedanjega glavnega ravnatelja g. Sellerja, ki je sicer res iz nemškega rajha, a izboren strokovnjak, ki je omogočil, da papirnice izvažajo svoj papir tudi v inozemstvo kakor: Grčijo, na Angleško in celo v Ameriko. Ta gospod ravnatelj je od delavstva dobil že več grozilnih pisem. V zadnjem času pa neko pismo, v katerem mu nepodpisani sporoča, da obstoji v Vevčah skupina 21 ljudi, ki se je zarotila, d!a gospod ra v nji telj -ut o stane živ. Gospod generalni ravnatelj in njegova milostljiva gospa je vsled	tega	silno* razburjena in bati se	je,	da na takem mestu,	kjer	niti življenja ni varen, da	ne	bo mogel
vstrajati, kar bo imelo seveda silno slabe posledice za podjetje samo. Gospodu doktorju pa se je komaj posrečilo, da je	celo	nevarno zadevo še vsaj	za	dogleden
čas več ali	manj	potlačil. Seveda ne ve, kdo	je to pis-
mo, ki ga je družba izročila policiji, pisal.
Seveda ne bom navajal tu vsega, kar je gospod doktor delavstvu govoril, o čemer se je pravzaprav v precej vehementskem tonu pred zbranimi zaupniki pritoževal. Zaupniki, ki so pričakovali, da se bo Vršila kakšna važna stvarna konferenca, so bili nad načinom, s katerim je gospod doktor nastopal, razočarani in o go rečeni.
Na koncu pa si je gospod doktor dovolil še dvoje stvari, ki so povzročile, da se je ta razgovor žalostno končal:
1. Dovolil si je naglasiti še enkrat, da je sicer prav in da rad vidi, da je delavstvo organizirano, da pa je v interesu delavstva, da se »od zunaj ne pusti hujskati«. Isto si je bil gospod doktor dovolil že 19. sept. 1924-na že znanem shodu v Vevčah. Ta od »zunaj« delavstvo in moja malenkost razume sledeče: »Zveza papirniškega delavstva« je1 sestaven del »Jugoslovanske strokovne zveze in je v njen včlanjena zato, ker z ostalo delavsko armado neprimerno več pomeni, kakor pa če bi bila organizirana sama zase. Na »Jugoslovansko strokovno zvezo« jo poleg tega vežejo tudi njena pravila. Zato je dolžnost papirniškega delavstva, da v važnih vprašanjih išče tudi, zastopstva JSZ, kakor je nasprotno dolžnost JSZ, -dla nudi v 'kritičnih momentih papirniškemu delavstvu svojo -polno pomoč. Če se tonetj mezdnih gibanj in razgovorov udeležuje tudi zastopnik »Jugoslovanske strokovne zveze«, ni po pravilih iste zveze in po pravilih »Zveze papirniškega delavstva« ta udeležba nikako »hujskanje od zunaj«, marveč čisto notranja zadeva papirniške strokovne organizacije in njene matice »Jugoslovanske strokovne zveze«. Vsled tega smatra delavstvo povdarjanje dr. Karla Trillerja, da naj se delavstvo »ne pusti hujskati od zunaj« za poizkus, razbiti močno strokovno organizacijo papirniškega delavstva. V to pa ni niti kompetenten, še -manj- pa naprošen. Seveda je to naše subjektivno mnenje in subjektiven utis. Ako je drugače, naj se gospod doktor blagovoli izjaviti.
2. Pri teh razgovorih, pri katerih je gospod doktor večkrat povdaril, da delavstvo ne pozna prave hvaležnosti do družbe, se je bil gospod doktor obrnil celo na predsednika papirniške zveze, sedanjega župana v D. M. v Polju tov. Franceta Kukavica, češ, da tudi on ne pozna prave hvaležnosti in da mu hoče iz dopisa, katerega je bil pred leti poslal njemu, pokazati, kako kratkega spomina je. Vzel je nato štiri leta staro pismo, da ga prečita. Zoper to jet takoj protestiral župan iz D. M. v Poniju kakor tudi moja, zgoraj podpisana malenkost. Ne vsled tega, ker bi se bil morda kdo bal, da stoji v pismu kaj nepoštenega, marveč zato., ker si zastopnik družbe sploh predrzne sklicati delavstvo na »razgovor«, ki je podoben vojaškemu raportu, pri katerem delavstvo enostavno »prebiksa« ter še zraven čita čisto zasebna pis-
ma, ki nimajo z organizacijo nobenega opravka in.-stika-No, iz preči tanielga pisma je bilo razvidno, da je bil ^ Franc Kukavica pred leti brez posla. (Koliko' jih j6 | nes!) In je šel, uboga delavska para, in je prosil drti** za nastavitev na dobrem mestu. In k »nesreči«,1! ko-ncu pristavil, da bo družbi do smrti hvaležen, ako Žj bo na dobro mesto nastavila in dobro plačala. To in nlk drugega. Delavstvo je smatralo, da hoče g. doktor! branjem tega pisma nahujskati obratne zaupnike svojega predsednika.
S tem jiei bil, odnosno je moral biti »razgovor« čan. Kako- je gospod doktor mislil mojo malenkost vtfj iz pisarne ven, odnosno jo »pustiti« vreči po- policif-f kako je gospod doktor ogorčen prvi sam iz pisarne šel in kakšen vtis je napravil s tem na zbor delavk zaupnikov, O' tem raje ne -bomo pisali.
Protestiramo še enkrat zoper to. da si dri^3 sploh drzne delavstvo na tak način klicati na razgo^ re, ki so res prav podobni bivšim avstrijskim voja^11 raportom.
Takole so naredili: »Habt Acht! Tagesbefehl heiute. Ruht!« Nato so nam gospodje prebrali, odnos^ vojaštvo »preturnali«, če je bilo treba. In ko je bilo končano, so spet rekli: »Habt Acht! Abtretten!« In ; je bil gospod »Kompagniekommandant« še slabe v# je k povelju »abtretten!«. pristavil še: »Verfluchte kasch!«.
Tako bi kapitalistična gospoda rada postopala*3 ne bo!
Delavci! Držite svoje organizacije! Ne pare. - j organizacija je Vaša moč, -Vaše premoženje!  x
Politični pregled.
Pri nas je ob skupščinskih volitvah 1. 1923 zrtia^ la misel jugoslovanske zvezne države, to je misel s&f' stojnosti posameznih narodov v skupni državi. Da *1' takoj po teh volitvah nastopila ravnokar končana kflJ' je bila kriva deljena taktika federalističnih strank A eni strani i-n radikalsko izigravanje na drugi stran', prihodom hrvatskih poslancev v parlament pa se je rila -kriza, ki se je vlekla kot dolga, zvita kača od war(,, do -danes. Volivna vlada ekstremnih centralistov in
fanatičnih velesrbskih hegemonistov mam obeta v voli vnem boju palico in bajonete za vceplje-nje svoJ-idej. Obeta se nam doba črnih uniform.
Volitve za narodno skupščino se vrše v nedelj’0 . februarja 1925. Volivni boj bo oster kot še nikoli. ^ . zadnjih volitvah je bilo volivno geslo pri nas za in PrJ samostojnosti slovenskega naroda, ravnotako na skem. Pri sedanjih volitvah pa bo geslo za samostojn_ Slovenije še krepkeje podčrtano, a v celi državi odločil boj za in proti ljudski suverenosti, kar znači in proti r&publiki. Mi smo do danes smatrali, da Šanie slovenske samostojnosti niosfoče reStf’ v naši P*.
idej
tud
nih
la t
odv
Jo t
razi
do
Prič
vila
Slo-
obl;
Šanje slovenske samostojnosti mogoče rešuv naši lamentarni monarhiji, kar je po ustavi naša država-politični dogodki zadnjega časa so dokazali, da mogoče, zato nam je orientacija jasna.
Radi neparlamentarne rešitve krize so izdali g stopniki parlamentarne večine proglas, v katerem u®‘, tavljajo protiustavno, nedemokratično in protiparlan1 tarno odločitev merodajnih neodgovornih činitefjev. v
na
slarnci SLS so izdali še poseben proglas na Slovenca.
Danes, ko to pišemo je zadnja seja -parlamenta.^ kateri bo najprej prečitan ukaz o imenovanju nove v ( de, nato o otvoritvi zasedanja in takoj nato o raZPjL skupščine ter novih volitvah in sklicanja nove skuP5^ ne, ki se -sestane 7. marca 1925. Še ta teden se seS> državni odbor, ki bo določil volišča za vso državo, Pr5j, sednike volivnih odborov in število poslancev v P0^,, meznih volilnih okrožjih, ki bo isto kot 1. 1923. V	'■
niji jih bomo volili 26 (15 na Štajerskem, 10 na skem in 1 v Ljubljani).
Vse kaže, da so pred nami še viharni časi. 0% vo je, da bo pri količkaj svobodnih volitvah zttiaf,
Por' ki ;
Spo
Drei
biia
Slo
Han 20$ liže da Ker Rai v h Lju rek opo solt do Dre:
Oro
Lju
tile;
da
to
nož
n&n
obl,
do
tek
nefi
lati
Sle,
kla
reg
«al
Mi,
sla;
lo
»a
»Dr
rad
kih
ftie
t0\r
S6'
i>02
%
rov
«la«
“IH
S
al
Hi
dot
Sre
ali
itu
v ,
nia
do,
po5
in
S
iai
d0,
ki
*Hc
Življenje delavcev v Ameriki.
Šli smo od ene skupine delavcev do druge, ampak starega delavca nismo ugledali tu. Vsi prezgodaj umirajo in padajo pned časom v grob. V štiridesetih letih je tu človek izsesan do kosti, živ mrlič in na njegovo mesto stopa druga generacija. Vse je v meni kipelo-, ko sem videl to strašno uničevanje človeških življenj, to grozno, ogromno ubijanje in roka se mi je stiskala v pest proti tej pravici, ki da je enemu za strašno delo celega življenja samo smrt, a drugemu za lenost življenja razkošje milijonov. Jaz se tem amerikanskim ljudem popolnoma nič ne čudim, da jim prii štrajkih zavre kri, da jim strašna groza njihovega življenja stopi v glavo in da tvegajo potem vse, da se pobija in mori, kakor v vojski in da se stotine ranjenih valja v svoji lastni krvi po ulicah.
Despotizem železnega trusta je hujši, kakor ruski.
V	tovarnah so delali delavci tako dolgo, da so obnemogli popadali. Če je poginil kak nesrečnež, pustili so ga do večera ležati v »bikovi -ogradi«, odprtem prostoru, kamor nosijo mrtve in ranjene. Njegovi prijatelji ne smejo pustiti delo, da bi ga odpeljali v njegovo stanovanje, — če to store, morajo v pisarno, »vzeti si čas«: bili so takoj -odpuščeni. V enem zavodu je umiral vsak dan po en delavec. Kadar se je kteri ponesrečil, jih je že deset drugih čakalo pri vratih na njegovo mesto. Železni trust ni izgubil ničesar . . . Niti za ime ponesrečenca se nihče ne briga. Človeško življenje ima tu manjšo ceno, kakor en žebelj. Žebelj stoji denar.
Prof. Nearing je »računal, da se v Zjedinjenih državah vsako leto Pol milijona ljudij ubije in rani ali da se v Ameriki vsako minuto en človek ponesreči... V
kateri vojski sveta se je v enem1 letu pomorilo več ljudij? Vzemite n. pr. rudoko-pe! V Ameriki ne mine dan, niti ura, da se v nekaterem rudokopu ne pogubi življenje kakšnega rudokopa. To je nekaj tako navadnega, da se javnost le v slučajih, kadar gre število ponesrečenih v stotine, malo zgane. V zadnjem desetletju je bilo v Ameriki trideset tisoč rudokopov ubito, petinse-demdesettisoč pohabljeno, enajsttisoč vdov in trideset tisoč otrok je izgubilo hranitelja. Nikjer na celem svetu dobava premoga ne zahteva toliko žrtev, kakor v Severni Ameriki. — Amerikanske železnice, ki so vse v rokah privatnih družb, niso nič drugega, kakor ogromne klavnice človeških bitij. To je slika groze in pogube, ka-koršne je bila Evropa priča samo v dobah napoleonskih vojsk.
Nekdo bi mislil, da je z ozirom na velikanski ri-ziko dela, kakoršnemu je delavec v Ameriki izpostavljen, tudi njegov zaslužek neprimerno višji, kakor v Evropi. Ali tudi v tem ni Amerika noben eldora-do. Kdor hoče kaj imeti, mora si to težko zaslužiti in ako več zasluži, tudi prej umira.
To je prekletstvo Amerike! Ako so večji zaslužki, je tam tudi težje delo- in hitrejša smrt! In tudi zaslužek čim dlje tem bolj pada. Profesor pensilvanske univerze Scott Nearing je dokazal v svoji zadnji knjigi, da polovica vsega delavstva v Zjedinjenih državah zasluži največ 500 dolarjev na leto i-n komaj deset odstotkov indu-strijalnega delavstva zasluži čez tisoč dolarjev na leto. Kjer so zaposleni samo m-ožki, dosega poprečna dnina 700—800 dolarjev na leto, kjer jeozaposleno mnogo žensk, samo 400 dolarjev. V najbogatejši državi New-Yorski ne zasluži ena cela petina delavk niti 200 dolarjev na leto.
A k temu je treba prevdariti, da velja amer1 ski dolar pri mas res za 5 kron, ampak v Ameriki da več, kakor naš goldinar. Razun tega je izk°rl ^ delavec še na sto drugih načinov. V Pensilvaniji 1110 „j|i rudarji kupovati vse svoje potrebščine od ru-dbk01^ družb, ako nočejo biti takoj odpuščeni in tudi sta;fl° ^ morajo v njihovih stavbah, a plačajo vse seveda ^ odstotkov dražje. — Tako je v času, kadar imajoi „ volj dela in'zaslužka. Ali kaj1 takrat, ko so brez f a in kruha? In to je v Ameriki vsak drug dan! NikiefjV. svetu niso delavci tolikrat in toliko brez dela, kako* ^ no v Zjedinjenih državah! Velikanske tovarne jo s tako blazno hitrostjo, da kmalu napolnijo trži* ^
so primorane produciranje omejiti ali ž njim nehati. Družba prodaja gotovo blago-, delavci pa obupani po ulicah brez dela in kruha. Prihranki, v3s dani v boljših časih, se kmalu porabijo, potem Pa]ii£f'r čakajo strašni časi. Nič ni bolj groznega, kakor a. ^ kanski delavec brez dela. V Filadelfiji so- pred1 ^ ^ zaradi volitve prezidenta in gospodarske nesi^' 3 i« zaprli tovarno za lokomotive. Trajalo je to P0* s0i' ves ta ča.s je bilo dvajset tisoč ljudij brez dela. ? prištedili v štirih letih, so to zopet potrošili in P° ^ nastalo stradanje, da si ga nihče ne more preftrli^’ hujšega. Mnogo jih jei skočilo v vodo ali pa so se o če končali!	t
o ČlOV
Morda je na farmah boljše? Res tam se vsaj naje, ampak tudi tam ni noben raj. Življenje $ mi na samoti, v zapuščenosti, daleč od sveta in ljudij, ni nič drugega, kakor življenje v puščavi. v. je daleč, družbe nobene in poleg tega mora biti tavij° vedno pripravljen, posebno po žetvi, da ga P. pred prag, pa -pojdi s trebuhom za kruhom • • •
'deja Ijudovlade in narodne samostojnosti, a dejstvo je H da je organizirana korupcijska klika monarhistič-. jtih centralistov še precej trdna in se s sedla ne bo hotela umakniti prej, predno ne bo prisiljena. Kdaj bo to, je °dvisno od enotne volje vseh 'poštenih državljanov, ki ^ bodo pokazali pri predstoječih volitvah. Z enotnim izrazom svojega hotenja lahko znatno pospešimo razvoj do zvezne jugoslovanske države, od katere šele morejo Pričakovati delavski sloji svojih pravic.
P. P. vlada je takoj na vsa odgovorna mesta posta-% svoje ljudi in se je minister Oredol že 'pripeljal v ^ovenijo, da da navodila za nepristransko postopanje °blasti v volivnem boju.
Prometna zveza.
Vse člane »Prortjetne zveze« poživljamo, naj nam P°ročajo takoj in točno o vseh nevednostih in krivicah, se gode železničarjem ali delavstvu, da sestavimo sDome.nico, ki bo gotovo v čast našemu uradništvu in Predstojnikom. Kar si nekateri gospodje dovoljujejo, je ‘P'Prav posebne vrste ne brezčutnost, marveč že hudoba. Tako n. pr. si je dovolil g. sekcljski načelnik Ing. %vša v Novem mestu tak-le postopek:
Tovarišu Matija Rapuš, ki opravlja službo čuvajn. “amestnika v Mirni peči, je bila s 1. junijem ukinjena 7%-na doklada za težjo in naporno službo, ki mu pri-ti£e po členu 26. zakona o drž. prometnem osobju češ, d® ni nočnega prometa in da ima po noči 5 ur počitka.
ni na uistno prošnjo g. Ing. Slovša nič ukrenil, je tov. “apuš vložil dne 29. VIII. 1924 prošnjo pri g. Ing. Slovša v Novem mestu in jo naslovil na direkcijo, drž. žel. v MUbljani. Toda g. inž. Slovša ni prošnje odposlal na di-rekcijo, marveč jo je tov. Rapušu vrnil 30. IX. 1924 z opombo: »Če ni zadovoljen z dnino 32 Din., da ga absolutno za stalno premesti k skupini na progo«. Da bodo tovariši vedeli zaradi kakšne prošnje je tov. Rapuš Preganjan, jo v celoti objavljamo:
Takse prosto po členu 112 zakona o državnem Pro-metnem osobju. — Direkcija drž. žel. oddelek VI. Mubljana.
Podpisani Matija Rapuš, progar kot čuvajniški najstnik progovzdrževalne sekcije Novomesto prosim, ^ se mi znova nakaže 20 % doklada za težjo in napor-no službo.
Ista se mi je dne 1. junija 1924 ukinila češ, da ni "očnega prometa in da imam v tem času 5 ur počitka.
Po voznem redu od 1. VI. 1924 dalje vozijo v noč-času vlaki 1017, 1032, 1031 in 1012. Imam pa tudi ^“hod na celi progi 5 km, oziroma 10 km v času od 23. j Pol 3. ure. Torej ni govora, da bi tu imel kak poči-ek> saj v tem času ne smem zapustiti svojega službe-jf ,neža mesta in bi bil ravno tako kaznovan, če bi me za-°tili spečega.
Vsled tega prosim z ozirom na zadnji odstavek ?!etla 26. zakona o drž. promet, osobju, da se mi ta do-'ada, ki po istem členu pripada tudi tistim, ki dasi ne-re£ulirani vrše službo na sistemiziranem mestu, znova jfakaž e in izplača za čas v katerem mi je bila ukinjena. ^'Wia peč, dne 27. VIII. 1924. Matija Rapuš, čuv. namest.
Člen 26. zakona o drž. prometnem osobju se pa siasi; Vse eksekutivno asobje na progi, prometno, stroj-
0 m osobje za vzdrževanje proge ima, dokler službuje a Progi, še doklado za težjo in naporno službo v zne-
20 % svoje osnovne in položajne plače.
To doklado ima tudi neregulirano osobje, kadar Pfavlja to službo.
Tu naj nam povejo tisti naši gosipodje, ki se tako L?di laskajo uradništvu, kako naj sodimo o značajih ta-j" ljudi, kakor je g. načelnik prog. sekcije v Novem
1 M:u ing Slovša? Toda to še ni vse. Tako kakor >°v- Rapuša, je odtegnjena tista 20%-na doklada vsem cJjv- namestnikom na celi dolenjski progi do Bubnjar-
in g. ing. Slovša si je dovolil zagroziti še starejšim v- namestnikom, ki bi po nalogu direkcije morali biti
1 p
/ v' vi?
j. Ako se končno vpošteva, da v Ameriki država ne nobenih dolžnosti k bolnikom', ranjenim, pohablje-jJ*1 in starcem, da ni tam nobenega bolniškega zavajanja, nobenega zavarovanja proti nezgodam, da si OTa delavec, če oboli, plačati zdravnika in zdravila gj1*1 in da je njegov položaj v bolezni — če ni slučajno J* 'kakšne privatne podporne družbe — naravnost ob-c^en» bo vsak pojmil, da Amerika ni zemlja, kjer bi vsa-
l	ga pričakovali z odprtim naročjem! Ce gre v Ameri-
ki ^ora biti pripravljen na vse. če je zdirav in močan, t> konj in trdne nature, kakor želva, morda se pre-d Ce! morda bo lepše stanoval in boljše se naje, kakor Sr^a. a to je tudi vse! Če ga zaloti bolezen, doleti ne-y.e*a> če oslabi — je izgubljen. — In vedno, če je zdrav ^ bolan, je sam, kakor puščavnik v puščavi. To, kar v daje danes Evropa duševno in društveno, ne najde Ameriki nikdar.
i* ^ če se tudi kteremu posreči, da najde v Ameriki (j() 0 blagostanja in sreče, da se mu boljše godi, kakor j>0rna. je to le izjema. Enemu se posreči, a sto drugih ^ Sine! Kdo sešteje one, ki so se v Ameriki ponesrečili ^ogubilii in ki so našli v Ameriki samo- propast in
k^Tako izgleda gola resnica o Ameriki. In čim dlje je. Če je pri nas življenje težko, je tam še težje.
V	?r misli čez ocean, naj premisli petkrat in desetkrat! iai rik° se gre lahko, vrnitev pa je težka. Razgovar-domen? se z ljudmi, ki bi radi po kolenih lezli nazaj v in vendar si v več letih niso mogli toliko pri-* ni«. da bi bilo dovolj za pot nazaj. Kajti grozna res-> i«: Kogar Amerika požre, ga ne vrne nikoli več...
(Konec.)
stalno nastavljeni, da jih premesti za par mesecev k skupini na progo samo zato, da bi preprečil njih name-ščenje. Tako se postopa z revnimi poštenimi in tako vestnimi delavci, ki po cela desetletja in celo ves čas službovanja nimajo niti najmanjše kazni ali graje za svoje službovanje.
Ali ni to strašno, da se ogroža poštenemu in deset in dvajsetletnemu zvesto služečemu dellavcu njegova eksistenca in se mu tako greni življenje, begajoč njegovo revno družino samo zato, ker je prisiljen prositi, da se mu to da, kar mu tako jasno po zakonu pritiče. Pa baš to mu je bilo iz same hudobije in brezsrčnosti krivično odvzeto.
Prometna zveza v Celju si je uredila svoje poslovanje in nabavila potrebne poslovne knjige. Tajnik je nabral med; prijatelji kršč. soc. železničarjev nad Din. 400.—.
Predsednik in tajnik hočeta biti v prostih urah tudi čez dan po možnosti članom na razpolago. Čas se naznani.
Rogatec. Vaša dva gospoda načelnika naj se kar jezita radi dopisa v »Pravici« glede obleke in provedbe! Obleka Vam — delavcem pripada, prevedeni pa bi morali biti pravično. Vsi železničarji na rogaški železnici v »Pravico« kar pridno dopisujte o vseh krivicah, ki se vam gode! Ne bojte se! Niti eden ne bo izdan, ker uredništvo v celoti varuje tajnost! Da pa ne bo kakšnih nepotrebnih preganjanj, naj dopisniki svoja pisma oddajajo na tujih poštah in postajah, kar ravno železničarjem ne bo pretežko! — Uredništvo'.
Vsem železničarjem! Prejeli smo in objavljamo. Pozno, a vendar! Postavljeni smo pred izvršeno dejstvo. Skozi pet let smo brezkoristno tratili v brezplodni politiki in polemiki svojo energijo, kolikor nam je je še preostalo od težke službe in žalostnih materijalnih razmer.
Ljubezen do pesmi in glasbe, ki nam je že prirojena, je ono polje, na katerem naj se med nami v bodoče razvija boljši družabni čut in ponos do našega stanu. Na polju pesmi in glasbe pokažimo, da imamo tudi železničarji smisel za duševno in kulturno življenje in delo. Pesem in glasba morata zbrisati v nas nazadnjaške predsodke, pesem in glasba nam morata priboriti v javnosti ono spoštovanje, ki si ga po svoji službi in duševnem stremljenju zaslužimo.
Ustanovljeno je samostojno železničarsko glasbeno društvo »Sloga«, misel in želja, ki je marsikomu že davno tlela v srcu. Javnost je o ustanovitvi društva obveščena. Zastopniki »Zveze slovenskih pevskih zborov« so mu na ustanovnem občnem zboru z iskrenim čustvom izrazili svoj »vivat,' crescat, iloreat«! Po procvitu društva bo ocenjevala javnost železničarja kot vrednega ali nevrednega člana kulturne človeške družbe.
Zatorej) vsi, ki ljubimo pesemt in glasbo, ki spoštujemo družabni čut, ki hočemo dati svojemu življenju višjo vrednost, ki želimo povzdigniti ponos železničarja in mu v javnosti priboriti zasluženo spoštovanje, vsi se zgenimo na delo za procvit svojega glasbenega društva. Združimo se vsi brez razlike čina, ker v »Slogi« nas spaja blagost srca, kulturni smisel in stremljenje brez primesi vsakih škodljivih nazadnjaških predsodkov.
Ustanovljen je že pevski zbor, ki ga pa lahko ojačimo do one višine — in to moramo storiti, da bomo lahko s ponosom' in brez bojazni stopili ob stran marsikateremu ljubljanskemiu pevskemu zboru.
Ustanavljamo poleg že obstoječe godbe tudi lasten orkester, ki naj bo vreden pobratim orkestru mariborske železničarske »Drave« in naj ne bo samo v zabavo ve-seličarjem, temveč tudi res koncertna institucija!
Zatorej pevci in godci na plan! Ne bojmo se malenkostne izgube časa in ne oprijemljimo se praznih ma-lodušnih izgovorov! Pokažimo svojo moč in veljavo vsaj v kulturni »Slogi«! Začnimo takoj z delom, da čimpreje stopimo na oder!
Bratsko vabimo in pozivamo vse one, ki imajo ljubezen, veselje in zmožnost do glasbe, da se udeležijo prvega sestanka, in sicer pevci 14. novembra t. 1. v godbeni sobi na postaji Ljubljana gl. kot. ob 20. uri (8) zvečer, ter da se upišejo v ta dva odseka.
Pozivamo obenem na vse ostale železničarje, ki niso pevci ali godci, da store svojo dolžnost in vsi do zadnjega pristopijo k društvu. Članarina je majhna in znaša letos le Din. 1.— mesečno za leto 1925 pa je določena na 2.— Din. mesečno.
Za odbor: Ludvik, predsednik, Bervar, tajnik.
Zalog. Zopet se je maščevala usoda nad ubogim že itak najbednejšim delavcem. Cel teden se je že govorilo, da mislijo s prvim odpustiti vse nestalne delavce in druge pa reducirati tako, da dela ena partija en teden, drugi teden pa druga. Že tako mala plača se bo sedaj znižala še za polovico. Kako naj sedaj tak revež s številno družino' živi. Zgovarjajo se eden na drugega ti gospodje in da ni kredita. Pa čudno, da ravno v Zalogu sedaj naenkrat ni kredita. Zdi se nam, da je zadaj čisto druga stvar. Podružnica je takoj sklicala sejo, da se posvetuje o nadaljnih korakih. Za vse je kredit, za razne nepotrebne vožnje s salonskimi vozmi ter druge nepotrebne stvari, samo za ubogega delavca ni kredita. Apeliramo na naše poslance, 'posebno pa na vlado, da poseže vmes in tako reši propada 60 družin, ki morajo pomreti na zimo od gladu.
I
Zahtevajte »PRAVICO" po vseh I gostilnah in javnih lokalih po- | sebno še v industrijskih krajih I ■
Strokovna zveza.
Društvo slovenskih organistov.
Tovariši! V zadnji okrožnici smo Vam sporočili na kratko sklep seje društvenega odbora v Celju z dne 14, okt. t. 1., da se je v načelu sprejel predlog za vstop našega društva v »Jugoslovansko strokovno zvezo v Ljubljani«, ter da se je izvolil pripravljalni odbor, ki naj izvrši vse priprave do občnega zbora, ki naj o tem kon-čnoveljavno sklepa in sklene. Kakor smo že v okrožnici omenili, pošiljamo danes vsem članom in drugim in ogled »Pravica«, ki naj bo v bodoče tudi naše strokovno glasilo, v katerem bo imelo naše društvo' svoj prostor, kjer bomo lahko odkrito poročali in pisali' o svojih težnjah. Do danes še nismo imeli organisti svojega glasila, kar pa je bila že davna želja nas vseh. Naj bo odslej' »Pravica« naš glasnik, branitelj in zagovornik in naj brani tako dosledno tudi naš stan kakor se odločno bori za pravice vseh drugih delovnih stanov!
Z ozirom na to priporočamo vsem tovarišem, da »Pravico« takoj naroče s tem, da pošljejo naročnino po priloženi položnici. Ako bi pa kdo iz kakega vzroka ne naročil »Pravice«; naj jo takoj vrne upravi. Prosimo, da vsak v svojem kraju časopis »Pravico« tudi razširja med svojimi tovariši, ker z njeno močjo bo rastla tudi naša moč! — Odbor društva organistov in glasbenikov za Slovenijo in Prekmurje.
Organisti pozor! Vsi, kj se nei morete s svojimi prejemki pošteno preživeti, vložite takoj prošnje na občinske odbore, da vam isti pri sklepanju letnega proračuna dovolijo posebne mesečne nabavne ali dTaginjske prispevke. To je po zakonu vaša pravica. Ako se bode kakšna občina temu branila, vložite priziv. Ako potrebujete kakšne nasvete, se obrnite na »Društvo organistov in glasbenikov« v Celju, kjer dobite tudi potrebne tiskovine in navodila.
Vinska bernja In trošarina. V nekaterih krajih so organi finančne kontrole mnenja, da spada vino, katero se’dobi za bernjo kot letna plača, tudi podi trošarino. To je po našem mnenju krivično. Kako Pride organist do tega, da bi od težko prisluženega zaslužka mogel plačevati še trošarino!? V nekaterih občinah imajo celo občinsko trošarino, ki je včasih zelo visoka. Tako n. pr. ima neka občina občinsko trošarino 3.50 K od litra. Državna pa znaša 1.40 K. Potemtakem bi organist moral plačati od vsakega, litra vina, katerega, dobi mesto denarne plače 4.90 K. To je v nebovpijoča krivica!
Treba bo storiti primerne korake, da se to odpravi. Za sedaj svetujemo prizadetim organistom, da takoj prosijo pri županstvih, da občine odstopijo od pobiranja občinske trošarine na vino in bernje. Mislimo, da bodo občinski odbori z ozirom na slab gmoten položaj organistov to radi storili.
Kako razpisujejo službe za organiste! Vedno zasledujem z zanimanjem, kake službe se razpisujejo za organiste. Pri tem najdem marsikaj zanimivega. Evo par zgledov: »Služba organista in cerkovnika združena s službo grobokopa, občinskega tajnika in sluge (čudno, da še ne cestnega pometača Op. ur.) se v N. razpisuje. Plača po dogovoru. Samci (!) imajo prednost«
Kaj pove ta razglas? Da, mora uboga’para opravljati 5 služb in mora biti neoženjen, ker drugače še do kruha ne more.
Ali ni to sramota za celo župnijo in tudi za tistega, ki je dal tak razglas v časopise?!
Drugi primer: »Služba organista in Cerkvenika se
v	N. razpisuje. Dohodki so pičli, stanovanja tudi ni.« Radoveden sem, koliko je bilo prosilcev... Ako bo šio tako naprej, bodo zahtevali, da organist opravlja tudi službo konjača ali občinskega čednika! — Strokov, tajnik.
Županom in občinskim odbornikom! Ker so večinoma plače organistov takšne, da je absolutno nemogoče od teh prejemkov živeti, so se lansko leto nekateri organisti po nasvetu njihovega društva obrnili na županstva s prošnjo, da bi jim občine dovolile nekako mesečno plačo kakor to predvideva zakon, ki določa, da je občina dolžna prispevati k organistovim dohodkom toliko, da se pošteno preživi, ako so njegovi dohodki premajhni. Nekatere občine so se temu res odzvale ter dovolile mesečne prispevke. Toda teh je bilo zelo malo! Večinoma pa so občine te prošnje odklonile. Pri tem pa še največ takih, ki so v rokah somišljenikov, ki so po svojem prepričanju prvi poklicani, izvajati krščanska načela! Gospodje, ali res nimate nič srca za najbolj zapuščene kulturne delavce?! Apeliramo na Vaša srca in prosimo, da ne bodite v tem oziru tako' ozkosrčni! Naj bi se letos popravilo, kar se je lansko leto zakrivilo!
Organist nam piše: Slišal sem, g. urednik o novem pokretu našega društva, ki se je nad 25 let osamljeno prizadevalo, zboljšati položaj svojih članov brez zveze z drugimi stanovskimi strokovnimi organizacijami.
Moje in drugih tovarišev prepričanje je, da je bila naša osamljenost kriva, da so bili kljub prizadevanju in delu odbora uspehi tako minimalni. Že delj časa sem zasledoval ‘gibanje in delo »Jugoslovanske strokovne zveze« in v njej včlanjenih zvez ter društev in videl, kako so se v skupnem, močnem nastopu nasegali mnogokrat lepi uspehi za prizadete. Tudi mi smo že trkali tu in tam, toda razven par obljub, nismo dobili; ničesar. In tako je med nami večina tovarišev, ki so še danes najslabše preskrbljeni ljudje. Sploh nimamo' mikake stalne plače, navezani smo le na neko miloščino. Ln nikogar ni bilo dosedaj, ki bi se bil zavzel za nas.
Ali je slovenski organist res tako malo zanimanja vreden? Samo poglejmo! Poleg svoje službe sodeluje pri raznih kulturnih društvih med narodom kakor pri »Orlu«, »Prosvetnem društvu«, vodi tamburaše, posebno pa pevske zbore, v katerih se izobrazuje toliko naše mladine itd.!
Lahko trdim, da organist vrši velik del kulturnega deia. Da je vedno manj našega naraščaja, je krivo dejstvo, da Je 'bodočnost organista nezasigurana in da ga čaka na stara teta žalostna nepreskrbljenost, \f večina slučajih. Kako naj se 'reši naše vprašanje, o tem nočem pisati prihodnjič. Za danes samo pozdravljam vstop našega društva v »Jugoslov. strokovno zvezo« in »Pravico« kot naše tako Željeno glasilo vsem priporočam.
Reven, preganjan organist.
Tovarniški delavci.
Celjie. V kemični tovarni je bil prejšnji teden med di Ugimti odpuščen iz tovarne vsled pomanjkanja dela tudi naš član Anžver. Tajnik JSZ je posredoval v zade-
vi	odpusta ugodno.
V	kemični tovarnj hočejo odvzeti upokojencem premog, ki so ga dosedaj dobivali mesečno kot uslužbenci in delavci, kar je povzročilo med1 upokojenci, kakor med delavci, ki imajo (ako dočakajo) sami na tem velik interes, veliko razburjenje! O zadevi je obveščeno že tajništvo JSZ v Celju. Pripomnimo k temu to, da tajnik organizacije doseže vedno lahko uspehe s stvarnim delom tam, kjer ima večino delavstva za sabo. Delavstvo kemične tovarne zgani se, dokler je čas, da še ne izgubiš to malo, kar imaš. Velja pa to za vse tovarne v Celju kakor drugod.
Poselska zveza.
Članica Poselske zveze v Celju Š. je bila sprejeta kot kuharica k fa. A. v Celju. Ko je hotela prvega nastopiti službo, je novi gospodar ni sprejel, češ, da še obdrži prejšnjo. Ker je Š. izstopila iz svoje prejšnje službe, je bila s tem na cesti. V zadevi je tajništvo JSZ posredovalo tako, da je moral končno g. A. v Celju plačati Din. 664,-r- odškodnine tovarišici š.
Tudi pri g. K. v Celju je bila odpuščena služkinja in prikrajšana za 150 Din. plače. Tajnik JSZ je dokazal g. K. krivico in zahteval doplačilo, kar se je tudi zgodilo.
rekov a mladina.
Krekova mladina v Celju uprizori v nedeljo, dne 16. t. m, ob 4. uri pop. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju dramo v 5. dejanjih »Črnošolec«. Med odmori svira salonski orkester g. Silbersteina.
Upamo, da se bodo prijatelji naše požrtvovalne delavske mladine udeležili v velikem številu, ker obeta se, da bo prireditev zelo lepa,
Krekova mladina v Ljubljani, otvori dne 23. t. m. v nedeljo dopoldne govorniško šolo, katero bo vodil g. dr. Josip Puntar.
Uverjeni smo, da nam bo govorniška šola veliko koristila za-naš delavski naraščaj.
Vabimo, da se govorniške Šole udeleži sleherni član našega pokreta. Opozarjamo predvsem tudi okoličane, kateri se bodo tudi lahko udeleževali, ker se bo vršila šola vsako drugo nedeljo dopoldan v prostorih JSZ. na Starem trgu št. 2.11. v Ljubljani.	Odbor.
Dopisi.
Z Grosupljega. O. urednik! Ker niste zadnjič objavili nobenega dopisa z Grosupljega, se nam je naenkrat kar nakopičilo cel kup zanimivosti, o katerih Vas prosimo, da sprejmete za danes vsaj nekatere.
Najvažnejše je to, da so naši fantje pa tudi očetje precej nevoljni, ker ste nas Vi, g. urednik in g. Terseglav, tako lepo na cedilu pustila, da nista prišla predavat, kakor sta nam bila obljubila. Skušal sem Vaju zagovarjati, ker sem vedel, da sta imela bolj važne zadeve, iko naša predavanja, pa ni dosti zaleglo, ker naši fantje in možje, držijo prav po starem na — mož besedo. To je tudi prav. Upamo, da se bosta v kratkem oddolžila. Bomo pa tistikrat 'bolj na uha vlekli. Pa brez zamere.
Naši fantje se še precej korajžno rinejo za »sokoli«. Ker nimamo nobenega primernega prostora za telovadbo in prireditve, so si izmislili, da si sezidajo društven dom. Za denar so jo iztuhtali tako, da bodo podpisali obveznice po 500, 1000 kron itd., ki jih bodo vplačevali po 10, 20, 30 kron itd. na teden vsekakor tako, da bodo yse obveznice tekom enega leta vplačane. Vsi bodo imeli za jamstvo obveznic še poroke tako, da se na obveznice lahko dobi takoj denar pri posojilnici. Les, kolikor ga bo treba, ‘bodo pri naših domačih in okoličan-sikih pristaših skušali zberačiti. Kakor vse kaže, se bodo Sokoli morali še precej požuriti, da jih naši fantje ne prehitijo. Sicer bi to ne bil noben greh, nekoliko užaljenega pa bi se morda vendarle kdo čutil.
Tudi z rednimi pevskimi vajami so naši fantje že pričeli. Tako vidite, g. urednik, se vendarle gibljemo.
Samo Vi skušajte kaj kmalu priti med nas, da nas kaj pokomandirate, ker si ne upamo biti še kar tako samostojni. (Se bo ob priliki zgodilo. — »Dolžnik«.)
Pa tudi naši Sokoli se precej gibljejo. V soboto, dne 9. trn. so »praznovali« kozarce, oprostite, Martinov večer so praznovali pri bratu L. Hudetu. So dobili menda 60 1. vina v dar nekje z Dolenjskega. So ga pili pa kakor pravijo po 20 in 40 in celo 400 kron kozarec ter so na ta 'način nabrali že precej1 tisočakov za sokolski dom. Tudi za pečene goske so precej izkupili. Priznati moramo, da v popivanju so veliko boljši od naših fantov. Pa tudi srečo imajo, da dobijo vina in tudi take gospode in prijatelje, ki se ne tresejo za stotake za sokolski dom.
V	tej zadevi srno »klerikalci« zares pravi nazadnjaki. Da fantje ne pijejo, to se že da prenesti. Glede denarja so pa naši možje in gospodarji taki stiskači, da ima ta njihova »varčnost« že skoraj ravno tak duh in okus kakor — skopost. Pa so nekateri začeli tudi to popravljati.
O občinskem odboru bi bil pa skoraj pozabil povedati, da je imel predzadnjo nedeljo sejo. Zopet so se izkazali naši stari občinski očetje. G. župan je poročal, da je plačal okrajnemu glavarstvu 2.738 Din. stroškov za koniisijonelni ogled' za razširjenje grosupeljskega vodovoda. Čudno je, da občinski odbor ni ugovarjal plačilu. Kljub temu, da je zastopnik prosilcev za razširjenje vodova se obvezal plačati dotične stroške, kakor to odločuje zakon, S tem denarjem se namreč že od počet-ka junija agitira proti voditelju »avtonomistične delavske kmetske stranke« na Grosupljem. Je čudno, zakaj g. okrajni glavar v Ljubljani noče porazdeliti svote na vse prizadete interesente. Enkrat je že bil pri deželnem sodišču kaznovan neki Beltram iz Jerove vasi, ker je očital g. glavarju Klobčiču, da je dogovorno z I. Rusom, F. Javornikom in g. županom zahteval tistih 2.738 Din. od občine, da bi se proti njemu s tem agitiralo, češ, da je s tem občino oškodoval. Mož je kaznovan in mora- molčati, vse pa res tako izgleda, kakor da se s tem denarjem hoče proti, njemu agitirati.
Pa tudi s šolo so pri nas čudne reči. Že pred tremi leti je izšel odlok od okr. šol. sveta, da se mora takoj pričeti z zidavo nove šole. Moteli so najeti več milijonov posojila, čemur so se Občinarji odločno uprli ter zahtevali, da se v tam namen obdavčijo alkoholne pijače. Pri občinskih volitvah se je še posebej sestavila posebna lista, ki si je nadala nalogo z obdavčenjem alkoholnih pijač čimprej sezidati prepotrebno šolo. Ta lista je tudi dobila absolutno večino, 10 odbronikov od 17. Toda glej spaka!
Vložilo se je pritožbo proti volitvam, da novi odbor ne more priti do delovanja. Stari odbor pa se za šolo sploh nič noče brigati. To je pa najbolj značilno: G. okrajni glavar, ki je poprej tako silil, da se mora šola zidati in posojilo najeti, zdaj lepo molči iti še celo tozadevna prošnja ki je bila vložena že pred pol leta, ni kon-čnoveljavno rešena.
Pa tudi z rešitvijo pritožbe proti volitvam je nekam čudno. Že pred volitvami je bila vložena pritožba proti veljavnosti »samostojne« liste, ker se je menda dognalo, da je bil en podpis ponarejen. G. okr. glavar pa kljub temu ni bil liste razveljavil. Po volitvah je bila vložena pritožba iz istega vzroka in pritožniki so celo pred pričami opetovano izjavili, da je na samostojni listi bilo celo več podpisov potvorjenih. Kljub temu, da je za občino ogromna škoda, ker se stari odbor nič ne briga za koristi občine in za šolo, za obdavčenje alkoholnih pijač itd., se zadeva še vedno vleče. To je tako mučno, da Bog pomagaj. G. okrajnemu glavarju ali g. velikemu županu ne smemo ničesar očitati, ker obstoji nevarnost, da bi se takoj pregrešili proti tistemu nesrečnemu § 104. Tako dolgo zavlačevanje je pa za človeka, ki ima količkaj soli v glavi, prav kakor skušnjava, da bi skoro mislil o kaki ipristranosti ali pa o veliki nemarnosti uradnih oseb. Pri nas je treba res velike krščanske potrpežljivosti in precej advokatske previdnosti, da se človek kam preveč ne zaleti.
Pa je že gotovo tako božja volja. Zato ne kaže za danes drugega kakor da končamo in se udarno v voljo božjo, pričakujoči boljših časov, ali pa večje potrpežljivosti, katero naj bi nam ljubi Bog naklonil.
Op. ur: Izjemoma smo Vam dovolili tako dolg dopis. Prvič, ker agitirate za društveni dom1, drugič pa, ker s to tedensko »Pravico« hitimo, vsled česar bodo dopisi iz drugih krajev najbrže prekasni.
Jugoslov. strokovna zveza v Celju priredi tudi letos Miklavžev večer, za kar se pripravljajo vse naše organizacije v Celju. Pozivamo' vse člane, da nam o pravem času sporoče število in imena svojih otrok M svrho obdaritve. Vse voditelje skupin in zaupnike pozivamo, da se zglasijo v tajništvu po nabiralne pole.
Tajništvo.
Redni delavski večeri se vrše tudi letos po zimi v Celju in sicer vsako drugo sredo od pol 8.—9. ure zve' čer v tajništvu, po potrebi pa v dvorani pri »Belem volu.«
Predavanja bodo vedno zelo aktualne in vzgojn« vsebine tako, da bodo ti večeri res nudili našemu delavstvu pravo in ono izobrazbo katera mu je nujno trebna.
Prvi delavski večer se vrši v sredo 13. t. tn. Padava tov. dr. Hodžar. Zaupnike in članstvo se poziva na polnoštevilno udeležbo.
Dev. M. v Polju. Vseli mrtvih dan smo praznovali tudi na našem pokopališču' letos nadvse častno in dostojno. Odkar je prišel nazaj naš priljubljeni pevovodja g. Rupret Vinko, se je začelo gibati tudi v pevskem odseku. Nasilno so ga spravili naši nasprotniki v hribe pf> Škocijanu, kjer je preživel dve leti. Sedaj je prišel zopet na šolo v Zalog. Pod njegovim vodstvom je zapel in'®’ nitno organizirani moški zbor pri padlih žrtvah svetov«* vojne žalostinko »Vigred«. Nato je nastopil tudi sam * prekrasnim govorom, v katerem se je spominjal žrteV nenasitnih mamonistov, ki so tirali nedolžne ljudi v P°' kolj enega proti drugemu. Posebej še je spominjal padli*1 sinov slovenskega naroda, ki leže širom svetovnih b0" jišč. Spomnil se je domačih fantov in mož, ki jim ne moremo napraviti dostojne počastitve. Pozival je vse bivše vojake naj se zganejo in ustanovijo odbor, ki naj Pre' skrbe, da se postavi spomenik padlih vojakov cel* fare. Marsikatero oko bivšega borca je bilo solzno $ spominu svojih padlih tovarišev, ki leže danes pozabljeni Bog zna kje. Pevski zbor je zapel še krasno narodno »Oj Doberdob, slovenskih * fantov grob«. Tako stirt tudi mi proslavili podle vojake.
Socialni razgled po svetu-
Izseljevanje iz Italije narašča. Iz Statistike, ki jo $ izdal za leto 1923 italijanski izseljeniški urad je razvidni da narašča število italijanskih izseljencev bodisi v Pre' komorske dežele bodisi v druge države Evrope in Srednje Evrope. Skupilo število izseljencev jie znašalo 348.0?“ oseb, torej za 100:000 oseb več kot v letu 1922! Najv^ Italijanov se je izselilo na Francosko: 142.990 oseb; le’a 1922 samo 85.815 oseb.
Dolžnost dela na Bolgarskem. Po določbah najnc* vejšega pravilnika o dolžnosti do dela, ki ga je i»daja bolgarska vlada, dobi lahko vsaka občina, ki potrebuj za izpeljavo občekoristnih naprav delovnih moči. najmanj 50 oseb, ki jih ji ne kaže poseben urad za delavsfc0 dolžnost. Najyečja mezda ne sme presegati povpreč^ običajne mezde dotične občine. Mezde se morajo rajtati imenovanemu uradu v dveh obrokih: prvo vico takoj ob najetju delavcev, drugo pa po dokonšU' nem delu. Oblasti so poleg tega dolžne skrbeti za stanovanja, obleko, obutev itd. zaposlenih delavcev, škrat' ka: paziti: da se natančno izvaja pogodba med uradorrt o delavski dolžnosti in dotično občino.
Služba traja najmanj 2 meseca letno in ne s# prekoračiti pol leta.
Inserirajte v „PRAVIGI!
pismeni, uradni, risalni, ovop
PAPIR
I/VT I|f~ip poslovne, šolske, noteze, šolske zvttm umetniške razglednice in drugo ::
kupite najbolje v papirni trgovini
IVAN GAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra c. št. 2*   a*.............................
Popolnoma varno naložite denar
v
Ljubljansko posojilnico
,tuie
r. z. z o. z.
ki posluje v novourejenlh prostorih v LJublJ3*^' Mestni trg 6. — Telefon št. 9. vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obres najugodneje
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpoved*1'^ rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem *° razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja 11 kih stroškov.
j V loteriji zadenejo le nekateri, — v I. delavskem konsumnem j društvu pa dobe vsi člani 3°l« od zakupnika, ki sa napravijo pri zadrugi. j
S	ir	ViSina Je torej odvisna od {lanov samih.
I Vsak naš somišljenik naj bo obenem zaveden zadrugar, ker je to njemu v korist, pa tudi v korist organizacije
I
Izdaja konzorcij
ieee
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos®r