Raketoplan kategorij - »jacomb speci J -r- \ d J = o d) n T 3 ~ O O o JD N- CO > ti 2 o o jr a> 05 o LO n LO N- 03 > °>m O W O 05 JiT CL 4 = ^ d) CD a> co st c 5 u- p n 5 , =! o čff O) ^ c o o o i« c -* oo > *t S 8 - S 05 C ^ o ® Q_ OC >o :=• O cn r-. 0 ^ o o. N o .53. U N O O zc > m X 3 c o o o. n ._ i— ■> C$ r— _^r ' -=: c/) >c/d 0 ) o o. E g 2 to a r c = c o \*. ® O D ^ . CO o > a O iE' N O) O) "43 N CD 0 “ C/) ~ a> o y >N -o _ ■ 5 = ° >o w o ro ° m ® S O- -g ^ O p ^ E a. č o E c < O rN ro CL i_ 0 iZ O. — O. c 0 0 0 J= 0 - 2 c N T3 O — C 0 CD O - O c 0 au k sz 0^1 ui 0 E _Q co o N co -o 1 i L. X o T 3 TO O cc KAZALO 5 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih JANUAR 2009, LETNIK XLVII, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SVVIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Rocov model univerzalne visoko zmogljive večsistemske štiriosne električne lokomotive SŽ 541 Slovenskih železnic. Sodi v družino lokomotiv Taurus tretje generacije ES64U4, ki jih proizvajalec tirnih vozil Siemens izdeluje za več evropskih železniških uprav ter zasebnih železniških prevoznikov. Foto: Igor Kuralt KAZALO 4 6 RAKETNI MODELARJI SPET Z MEDALJO NA SVETOVNEM PRVENSTVU V ŠPANIJI. PROTON, POLMAKETA IZ PAPIRJA ZA NAJMLAJŠE 9 10 NOVO NA TRGU HELIKOPTER VETROKAZ 12 14 16 20 31 34 38 42 44 LOKOMOTIVA SŽ 541. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - DRUŽINA AMFIBIJSKIH IZKRCEVALNIH VOZIL LVT RAKETOPLAN KATEGORIJE S4 »JACOMB SPECIAL«. MAKETA S PREMIKAJOČIMI SE VOZILI NA CESTAH (4. DEL) OBNOVIMO STARI FLEXER (4. DEL). PTIČJA HIŠICA - KRMILNICA MOTIVI STARODOBNIKOV IZ VEZANE PLOŠČE. DARILNA ŠKATLICA IZ VALOVITE LEPENKE. NAMIZNA URA S STOJALOM ZA SVINČNIKE Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. TUT* januar 2009 3 REPORTAŽA Raketni modelatjt spet z medaljo na svetovnem prvenstvu v Španiji Lleida, 22.-28. 8. 2008 5 * A Z/f>j/■ ^hrmrfrti///iry Mladinci Mitja Žgajner ; Janko Rupnik in Miha Rupnik ter vodja re¬ prezentance Jože Čuden z medaljami za ekipno drugo mesto v kate¬ goriji raket s padcdom 5J/1 Po letu 1996, ko smo bili v Sloveniji gostitelji svetovnega prvenstva raket¬ nih modelarjev, se je težišče izvajanja tekmovanj najvišjega ranga nato za več kot desetletje premaknilo proti vzhodu Evrope, kjer so si tamkajšnji organizator¬ ji tako rekoč kar podajali štafetno palico, in nič ni kazalo, da bo kaj kmalu druga¬ če, dokler si ni po dolgem času Španija na modelarski komisiji CIAM FAI pribo¬ rila pravice za organizacijo svetovnega prvenstva. Ker je večina reprezentantov Španije Kataloncev, so za kraj dogajanja izbrali mesto Lleida, kjer že nekaj let uspešno izvajajo mednarodno tekmo¬ vanje FAI, Catalunya Cup, na katerem so naši modelarji osvojili že lepo število odličij in se tudi precej dobro seznani¬ li s terenom. Pričakovanja in cilji so bili zato upravičeno visoko zastavljeni in tudi pripravljenost naših tekmovalcev je bila pred prvenstvom na visoki ravni. Reprezentanco Letalske zveze Slove¬ nije je tokrat sestavljalo 10 tekmovalcev iz štirih slovenskih klubov, od tega šest članov in štirje mladinci. Prvenstva so se udeležili Miha Kozjek, Blaž Grgič in Jože Čuden iz ljubljanskega kluba ARK V. M. Komarov, Boris Jenko, Marjan Jenko, Mitja Žgajner in Matjan Žgajner iz sevniškega ARK Vega, Janko Rupnik in Miha Rupnik iz MMK Logatec ter Kristjan Crnoja iz novomeškega ARK Apollo. Z ekipo so odpotovali še Marjan Čuden, ki je bil tokrat imenovan za glav¬ nega sodnika na članskem delu prven¬ stva, ter dva časomerilca, Slavko Blatnik in Blaž Bevetek. Poleg njih sta z ekipo odpotova¬ la še pomočnica Maja Suhadolc in Miha Čuden, ki je na povabilo organizatorja na prvenstvu sodelo¬ val kot uradni fo¬ tograf. Žal v ekipi tokrat ni bilo ne¬ katerih uveljavlje¬ nih reprezentan¬ tov, saj nekaterih panog (v dosega¬ nju višine in ma¬ ket) organizator zaradi zmanjšanja števila disciplin z osem na pet ni uvrstil v program tekmovanja. Odlo¬ čili so se pač za tiste, vse v trajanju leta, kjer so si kot do¬ mačini obetali več uspeha in medalj. Čeprav smo bili na njihovih pokalnih tekmah vselej priča dobri organizaciji, pa se je bojazen nekaterih, mnogih med njimi tudi zlonamernih udeležencev, da Španci glede na dosedanje organizacij¬ ske izkušnje ne bodo kos zastavljeni na¬ logi, pozneje izkazala celo za upraviče¬ no. Za tako obsežen projekt bi namreč potrebovali precej številčnejšo ekipo in le zahvaljujoč tujim strokovnjakom in sodelavcem jim je tekmovanje s kar pre¬ cej težavami vendarle uspelo pripeljati do konca. Po prihodu vseh udeležencev na kraj dogajanja, registraciji tekmovalcev, testiranju motorjev in privlačni otvorit¬ veni slovesnosti so se začela tekmovanja v mladinski in članski konkurenci. Za¬ dnje dni avgusta je bilo vreme tekmo¬ valcem precej naklonjeno, sicer pa zelo vroče, kar je za mnoge predstavljalo kar precejšnjo oviro. Termična dviganja na naravovarstvenem področju Alfes, kjer ima svoje športno letališče najstarejši januar 2009 TEKI S Glavni sodnik. Marjan Čuden in njegov po¬ močnik Nebojša Pelagič (SRB) sta imela na štartnem poligonu zelo naporno delo. španski aeroklub, so bila precej nepred¬ vidljiva. Nekaterim tekmovalcem je bilo to že znano, marsikateri favorizirani tek¬ movalec pa je popolnoma zgrešil pravi trenutek za štart, ki bi ga utegnil pripe¬ ljati na stopničke za zmagovalce. Po odličnih dosežkih v kategoriji raketoplanov (S4A) na lanskem evrop¬ skem prvenstvu smo od članske ekipe upravičeno pričakovali podobne rezul¬ tate, še posebno, ker so na treningih vsi po vrsti zelo dobro leteli. Vendar se mar¬ sikdaj, ko gre zares, zgodi prav naspro¬ tno. Na tekmi so bili pogoji za letenje izvrstni, vendar jih našim ni uspelo v ce¬ loti izkoristiti. Miha Kozjek je bil, čeprav brez maksimalnega rezultata, uvrščen še najvišje - na 22. mesto. Neverjetno smo¬ lo z motorji pa sta imela Boris in Marjan Jenko. Zaradi premočnega odbojnega polnjenja je pri obeh prišlo do poškod¬ be motornega kontejnerja. Z dvema nič¬ lama so tako splahneli upi po visoki uvr¬ stitvi. Od pomlajene mladinske ekipe nihče niti ni pričakoval vidnejših dosež¬ kov in končni izkupiček Janka in Mihe Rupnika ter Mitje Žgajnerja je bil tudi v skladu s pričakovanim. Rakete s trakom S6A so panoga, kjer je taktična pripravljenost zelo pomemb¬ na in ni enostavno nanizati vseh treh po¬ letov z maksimalnim izkupičkom. To je uspelo le enemu, in sicer Nemcu Jonasu Buechlu, presenetljivemu zmagovalcu morda le za tiste, ki se ne udeležujejo tekem v Krupki, kjer se mladi nemški modelar v tej panogi vedno visoko uvr¬ šča. Naši reprezentanti so se predstavili v drugačni luči. Jože Čuden je z dvema povprečnima letoma in enim maksimu¬ mom dobro opravil nalogo in se na kon¬ cu uvrstil na 17. mesto. Boris Jenko ni imel sreče z izbiro pravega trenutka za štart in brez enega boljšega leta mu ni uspelo poseči višje od 39. mesta. Še več smole je imel Marjan Jenko, ki je z ničlo v drugem startu ostal na repu razpredelni¬ ce, tako da s ponovitvijo dosežka izpred dveh let, ko smo osvojili ekipni bron, žal ni bilo nič. Še slabše so se v spremenlji¬ vih okoliščinah odrezali mladinci Janko in Miha Rupnik ter Mitja Žgajner. Z uvr- Trenažni polet RV-raketoplana Kristjana Crnoje mi januar 2009 Mitji Žgajnerju je med tekmo asistiral izkuše¬ ni kolega iz reprezentance, Kristjan Crnoja. stitvami v spodnji polovici razpredelni¬ ce so na koncu pristali na 12. mestu. Da naši tekmovalci znajo dobro lete¬ ti z modeli žirokopterjev, so večkrat do¬ kazali, čeprav se medaljam v tej panogi že lep čas niso približali. Tudi tokrat so pokazali podobno formo. Miha Kozjek, ki tekmuje z nekoliko težjimi modeli, je bil na ravni dosežkov preteklih sezon. Trije povprečni leti so zadoščali za 20. mesto. Štiri mesta za njim se je uvrstil Jože Čuden, ki mu je v tretjem turnusu z novim posodobljenim modelom uspe¬ lo doseči tudi maksimum, edinega med našimi. Žal je imel Marjan Jenko spet smolo v drugem letu, kar ga je v močni konkurenci potisnilo krepko po lestvici navzdol. 11. ekipno mesto pa je kljub vsemu manj, kot je trenutno sposobna doseči ta ekipa. Nastop mladincev v isti kategoriji je bil zanesljivo najslabša predstava naše ekipe na tem prvenstvu in opozorilo, da priprave na prvenstvo v tej panogi očitno niso bile ustrezne. Ko je že kazalo, da bodo mladinci ostali globoko pod povprečjem dosež- Štart modela žirokopterja s štartnega mesta slovenske članske ekipe kov s prejšnjih prvenstev, pa so v svoji paradni disciplini, trajanju leta raket s padalom S3A, vendarle dokazali, da tu še vedno sodijo v svetovni vrh. Nekdanji mladinski evropski prvak Janko Rupnik, ki je na tem prvenstvu še zadnjič nasto¬ pil v mladinski konkurenci, je z uvrstit¬ vijo v fly-off opozoril, da bi mu moralo biti v prihodnje zagotovljeno tudi mesto v članski ekipi. Če ne bi v prvem dodat¬ nem letu izgubil modela, bi ostal celo v boju za medalje, vendar je tudi 4. mesto, čeprav najbolj nehvaležno, odličen do¬ sežek. Njegov dosežek je z 8. mestom in prav tako uvrstitvijo v fly-off zaokro¬ žil mladi Mitja Žgajner. Ko je v razbur¬ ljivem zaključku tekme in ob nesebični pomoči članskih reprezentantov svoj močno poškodovani model pravočasno popravil in z maksimalnim izkupičkom izvedel zadnji let še Miha Rupnik, je bilo že jasno, da se lahko veselimo srebrne ekipne medalje. S svojim nastopom v S3A bi bila po¬ leg Borisa Jenka, ki se mu je uspelo prebiti v fly-off in na koncu osvojiti iz¬ vrstno 9. mesto, lahko zadovoljna tudi Miha Kozjek in Marjan Jenko, če ne bi »pridelala« vsak po eno ničlo. Ker pa je bilo podobnih osmoljencev tudi v dru¬ gih ekipah kar precej, je bilo ekipno 8. mesto še dokaj dober rezultat. V kategoriji RV-raketoplanov žal nis¬ mo imeli popolnih ekip. Blaž Grgič in Kristjan Crnoja sta svoj nastop solidno opravila in se uvrstila na sredino le¬ stvice. Mladinec Mitja Žgajner, ki je na¬ stopil v vseh kategorijah, pa je dokazal, da vse bolje obvlada tehniko pilotiranja radijsko vodenih modelov in se tudi tu počasi, a vztrajno vzpenja proti vrhu. Svetovno prvenstvo v Lleidi je Sloveni¬ ji prineslo novo medaljo, vendar kljub temu ostaja za nas prvenstvo številnih neizkoriščenih priložnosti. Z osvojit¬ vijo medalje je bil osnovni cilj vodstva reprezentance sicer dosežen, vendar bi z nekaj več sreče in zbranosti lahko bila slika povsem drugačna. 5 MAKETARSTVO Muzej na mizi Proton iz papirja za najmlajše ALEKSANDER KORČAGIN Pred časom smo v naši reviji pred¬ stavili papirnati model vesoljske nosilne rakete sojuz (Tim 4, letnik 2005/06), ka¬ kršne pri krožku izdelujejo učenci Med¬ narodne kozmonavtične šole (MKŠ) v mestu Bajkonur, ki leži na teritoriju ru¬ skega kozmodroma v Kazahstanu, tokrat pa v prispevku iz serije »Muzej na mizi« predstavljamo model rakete proton. Rusko vesoljsko nosilno raketo pro¬ ton so razvili v konstrukcijskem biroju pod vodstvom Vladimirja Celomeja, ra¬ ketnega strokovnjaka, čigar ime nosi tudi omenjena bajkonurska šola. S pomočjo nosilke proton so bile v orbito okoli Zemlje utirjene vesoljske postaje vrste almaz in saljut ter orbital¬ na postaja Mir, pa tudi druga vesoljska plovila kot so zond, luna, venera, marš ali horizont, ki so poletela proti Luni in Zemlji najbližjima planetoma, Marsu in Veneri. V nizu raket vrste proton smo za izdelavo modela izbrali prototip z zgornjo stopnjo briz-M, ki je tudi pred¬ stavljen na risbi (raketa je dolga okoli 45,5 m). Če se boste odločili za letečo različico modela, jo je priporočljivo opremiti s pomožnimi stabilizatorji iz prozornega materiala (npr. tankega akrilnega stekla), saj boste tako veliko lažje zagotovili stabilen polet modela. Z izdelavo različnih glav boste lahko sesta¬ vili bogato zbirko modelov rakete pro¬ ton in z njimi dopolnili svojo zbirko. Pri izdelavi napisov in oznak si lahko poma¬ gate s fotografskim gradivom, ki ga je na pretek na svetovnem spletu. Priporoča¬ mo, da si ogledate tudi podroben načrt vrhunske makete rakete proton, ki smo ga objavili v Timu št. 8 letnika 2004/05. Model, ki ga predstavljamo, je name¬ njen najmlajšim raketnim modelarjem, ki se šele pripravljajo na to, da se spopri¬ mejo z gradnjo zahtevnejših vesoljskih maket. MAKETARSTVO Kot je razvidno iz načrta, so vsi cen- trirni obroči izdelani iz valovite lepenke, lahko so tudi iz debelejšega kartona ali balze, premer cevi motornega odseka pa je prilagojen premeru modelarskega ra¬ ketnega motorja. Predlog modela na na¬ črtu predvideva uporabo minimotorja premera 10 mm, katerega totalni impulz znaša 2,50 Ns. V tem primeru morate načrt v reviji povečati za 25 %\ Včasih so v MKŠ za centrirne obroče uporabljali pretežno stiropor, ki pa se zaradi povi¬ šane temperature ohišja motorja med delovanjem rad začne taliti. Ponazoritev napeljav na zunanji strani trupov druge in tretje stopnje je izdelana iz polistire- na, iz ostankov »drevesc«, na katere so pritrjeni sestavni deli za plastične make¬ te, in je pobarvana z belo barvo, mogo¬ če pa jo je izdelati tudi iz samolepljive šablona za lepljenje bočnih blokov -<5 stiropor 7 MAKETARSTVO K te KI xn...|4XL, 4 - 4 - - 4444 - M) tt „1 j- | jStoffi xxxxxxxxxxxxxxxmTO XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX) aluminijaste folije. Model je videti še po¬ sebno veličasten, če je izdelan v merilu 1 : 40 in meri v dolžino krepko čez en meter. Za pogon takega modela potre¬ bujete motor s totalnim impulzom 20 Ns ali snop več manjših motorjev, vendar je tu potrebno že kar nekaj spretnosti, da hkrati vžgejo vsi motorji. Kot pristajalni sistem modela uporabite padalo iz tan¬ ke polietilenske folije premera 300 do 500 mm, če odločite za večje merilo, pa tudi do enega metra. TTKI S 8 januar 2009 MODELARSTVO EFLITE BEAVER .25 Pri Mibu so dobili dolgo pričakova¬ no maketo robustnega kanadskega letala DHC-2 beaver z električnim pogonom. Model za letenje potrebuje šest servo- mehanizmov, s katerimi krmili višino, smer, nagib, zakrilca in plin. Model je brezhibno izdelan, zanimive so tudi ne¬ katere tehnične rešitve. Pozornost pri¬ tegnejo narebrene krmilne površine in drugi skrbno oblikovani detajli. Model ima zgledne letalne lastnosti, s svojimi zakrilci pa omogoča zelo nizko pristajal¬ no hitrost in stabilno lego. Namenjen je izkušenejšim modelarjem. Tehnični podatki: razpetina 1735 mm, dolžina 1090 mm, vzletna masa 2200- 2800 g, priporočena baterija: Li-po 3S 3200 mAh. Cena je 159 €. SPEKTRUM DX5 Osnoven petkanalni oddajnik v kom¬ pletu s sprejemnikom za sprejemljivo ceno. DX5 uspešno združuje zanesljivo tehnologijo DSH2 s preprostim roko¬ vanjem, ergonomijo in uporabniškim vmesnikom. Zaradi preproste uporabe je kot nalašč za začetnike v modelarstvu, vendar funkcionalnost ni zato z ničemer omejena - oddajnik zmore vse potreb¬ ne osnovne funkcije. Sistem učenec- učitelj je združljiv s sistemi proizvajalca JR/Graupner. Komplet vsebuje radij¬ ski oddajnik DSM2, 2,4 GHz, in petka¬ nalni sprejemnik AR500. Cena je 79 €. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01/759 01 00, 041/669 111, e-pošta: shop@mibomodeli.si http://shop.mibomodeli.si mc januar 2009 SCORPION S2215-1860 KV Brezkrtačni elektromotorji serije S22 proizvajalca Scorpion so namenjeni manjšim modelom letal. Kljub majhni masi imajo več moči in boljše izkorist¬ ke od večine konkurenčnih motorjev. Kot vsi Scorpionovi motorji, imajo tudi motorji iz serije S22 magnete NdFeB, N50EH s Curiejevo temperaturo 200 °C, statorske lamele debeline le 0,2 mm za minimalne histerezne izgube in bakre¬ no navitje, deklarirano do temperature 180 °C. Kakovostni materiali, natančna izdelava in ročno naviti statorji zagotav¬ ljajo motorjem izjemno velike specifi¬ čne moči, odlične izkoristke in dolgo življenjsko dobo tudi pri povišani delov¬ ni temperaturi. Motor S2215-1860 kv je ob uporabi celic Li-po 2S do 2000 mAh primeren za modele park-fly kot tudi za hitrej¬ še modele (funjet) z napajanjem na 3S Li-po oziroma za ekstremne hitrosti pri modelih pylon, če se napaja s celicami 4S. Motor se kljub masi 64 g ponaša z največjo močjo skoraj 500 W! Cena je 47,7 €. Motorji Scorpion imajo dveletno jamstvo na brezhibne sestavne dele, ra¬ zen na kroglične ležaje. Mantua Model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 01/512 03 20, e-pošta: info@mantua-model.si, www.mantua-model.si EASY COPTER Pozimi, ko večino časa preživimo v zaprtih prostorih, so na toplem prava stvar mali modeli helikopterjev. Novost letošnje zime so koaksialni Multiplexovi helikopterji, ki so vodeni z RV-napravami 2,4 GHz. Easy copter je model helikopterja, namenjen začet¬ nikom, luxe se pohvali z aluminijastimi dodatki, XS pa ima že videz pravega več¬ jega modela helikopterja. In še cene: easy copter stane 119,00 €, Luxe 139,00 € in XS 159,00 €. NATANČNA TEHTNICA BMI zdaj ponuja modelarjem novo precizno tehtnico žepne velikosti, ki omogoča tehtanje bremen do 1 kg na 0,1 g natančno. Tehtnica ima zaslon na dotik, napaja pa se z dvema baterijama tipa AAA (nista priloženi). Cena je 29,90 €. Trgovina Modelar, Tovarniška 10, 8250 Brežice, Nakupovalni center Intermarket, tel.: 07/496 20 72, faks: 07/496 20 73, 041/945 531, e-pošta: trgovina.modelar@siol.net, www.trgovinamodelar.com DB 58 Rivarossijev model parne lokomotive DB 58 iz tretjega železniškega obdobja v merilu 1 : 87 (HO) je novost lanske je¬ seni. Model je opremljen z osempolnim vmesnikom za možnost njegove digita¬ lizacije. Izdelan je pretežno iz kovine in meri v dolžino 213 mm. Za pogon ima v kotlu lokomotive vgrajen motor z ve¬ likim vztrajnikom, ki je povezan s četrto pogonsko osjo. Na modelu so delujoči žarometi, ki svetijo v smeri vožnje. Maloprodajna cena modela je 258,00 €. Mladi Tehnik, trgovina, d. o. o., Šmartinska 152, hala D - pod Emporiumom, 1000 Ljubljana, tel.:01 / 541 00 50, e-mail: mladitehnik@siol.net, www.mladi-tehnik.si 9 PRILOGA ALEKSANDER SEKIRNIK Naša revija ima množico bralcev, ki jih zanima izdelava preprostih, a zanimi¬ vih izdelkov. Med take izdelke po mne¬ nju avtorja sodi tudi tokrat predstavljeni vetrokaz v obliki helikopterja slovenske vojske cougar AS 532 AL. Kraki njegovih rotorjev so izvedeni tako, da se vrtijo v vetru in s tem dajejo vtis letenja. Ležaj vpetja trupa je postavljen pred geome¬ trijsko težišče oblike, da se helikopter samodejno obrača v veter in s svojim po¬ ložajem nakazuje smer, iz katere piha. Z modelom, če ga zaradi njegove preprostosti lahko tako imenujemo, bo¬ ste zagotovo vzbudili pozornost mimo¬ idočih, če ga boste namestili v doma¬ čem vrtu, lahko pa bo zgolj za okras na knjižni polici prizadevnega modelarja. Barvno shemo modela smo povzeli po predlogi, objavljeni v 4. številki Tima leta 2006. Seveda si lahko pomagate tudi z množico fotografij, ki so na voljo na svetovnem spletu. V iskalniku Goo- gle določite, naj išče med objavljenimi fotografijami, uporabite izbiro »slike« v iskalnikovem meniju zgoraj levo ter v iskalni okvirček vtipkajte »super puma«. Na ogled vam bo prek 1,6 milijona sli¬ kovnih predlog. Potrebni material: - topolova vezana plošča (VPL) debeli¬ ne 8 mm, - navojna palica M6, - aluminijasta cev premera 8/6 mm, - zobotrebci premera 2 mm - mizarsko belo lepilo mekol, - barve na vodni osnovi, - daljša lesena okrogla palica. Zasnova Kraki obeh rotorjev so namenoma oblikovani tako, da imajo v preseku ob¬ liko enakostraničnega trikotnika s to¬ pim sprednjim robom. Vetru je vsakič izpostavljen po en par krakov, in sicer en krak s svojim topim sprednjim in drugi z bolj aerodinamično oblikova¬ nim zadnjim robom. Pričakujemo, da se zaradi razlike oblik sprednjih robov v zračnem toku vetra tvorita različni sili Končna različica profila glavnega rotorja. Rotor prototipa z letalskim profilom je potreboval več vetra, zato smo konstrukcijo spremenili in poenostavili. Kovinski kotnik v vlogi naslona nam je v pomoč pri oblikovanju kra¬ kov glavnega rotorja. 10 januar 2009 mi 5 zračnega upora in da dvojec tako nasta¬ lih sil povzroči vrtilni moment okrog vrtišča rotorja. Smer vrtenja rotorja ni pomembna, torej tudi ni pomembno, katera stran kraka rotorja bo topa in ka¬ tera stanjšana. Pomembno je le, da so vsi kraki enako oblikovani. izdelava modela Maketa je namenjena predvsem vaji uporabe modelarske rezljače. Da bi bila izdelava kljub vsemu nekoliko bolj za¬ mudna, smo njen trup izdelali v t. i. sendvič tehniki. Ta omogoča omejen prostorski prikaz helikopterja z vsemi pomembnimi oblikovnimi značilnostmi, vključno z množico detajlov. Prikazana oblika makete služi le kot vodilo pri izde¬ lavi. Mogoče jo je spremeniti in s tem po¬ enostaviti postopek izrezovanja delov. Predlagam, da z mehkim svinčnikom označite črto, do katere boste stanjšali zadnji rob kraka rotorja. V veliko po¬ moč bo srednja plast petslojne 8 mm de¬ bele vezane plošče. Zaradi varnosti naj ostane debelina stanjšanega roba vsaj 1-2 mm, kar vam bo, če vam roba ne bi uspelo obrusiti v ravni črti, omogočilo tudi izvedbo drobnih popravkov Grobo brušenje opravite z rašpo, nadaljujte pa z brusilnim papirjem različne zrnatosti. Itašpa močno poškoduje površino mate¬ riala. Pri svojem modelu sem za ležaj tru¬ pa in glavnega rotorja uporabil alumi¬ nijasto cev zunanjega premera 8 mm, kolikor znaša tudi debelina uporabljene vezane plošče, z notranjo luknjo pre¬ mera 6 mm. Vanjo sem vstavil os rotorja debeline 6 mm, za katero sem uporabil skrajšano navojno palico M6. Zadnji ro- PRILOGA TFS—T* nega odtenka seveda lahko mešate med seboj, je predvsem ta, da se redčijo z vodo. To uporabite tudi za pranje čopi¬ čev. Stroške izdelave je mogoče zmanjša¬ ti tudi z uporabo manj zahtevne barvne sheme helikopterja. Kljub zaščiti, ki jo nudijo omenjene barve, pa priporočam, da modela ne izpostavljate dalj časa ekstremnim vre¬ menskim vplivom. Namestitev modela Model namestite na daljšo, po mož¬ nosti okroglo, leseno palico, ki jo zapiči¬ te v tla. Uporabite lahko ročaj odslužene metle ali ravno leskovo palico. Na njen vrh pa nekako pritrdite daljši kos navoj- ne palice M6, ki ga vstavite v spodnji le¬ žaj trupa makete. Krak repnega rotorja je prav tako trikotne oblike. Med obdelova¬ njem ga prislonimo ob odsluženi kos vezane plošče, sicer se lahko kaj odlomi. Cougar na »panoramskem letu« Predlagamo, da pred začetkom izre¬ zovanja oken v bližini njihovega črtovja izvrtate luknje premera 2 mm, skozi ka¬ tere potisnete list rezljače. Izrezovanje oken je zamudno opravi¬ lo, ki ga lahko tudi opustite. Okna lahko tudi samo narišete ali na njihovo mesto prilepite ustrezno oblikovane kose barv¬ ne samolepilne tapete. Na načrtu v prilogi revije narisane izvrtine premera 2 mm so namenjene zgolj za pomoč pri sestavljanju. Po nano¬ su lepila skoznje potisnete zobotrebce, ki kot zatiči služijo za pozicioniranje de¬ lov. Po končanem sestavljanju, a še pred barvanjem, jih je treba obrusiti. Izbira materiala je omejena le na eno vrsto lesa, kar naj bi zmanjšalo stroške in gradnjo približalo čim večjemu številu naših bralcev. Maketo je mogoče izdelati tudi iz drugih vrst in debelin lesa. Prav tako ne bo nič narobe, če bo trup heli¬ kopterja namesto iz treh kosov, izdelan le iz enega kosa lesa. Kraki rotorjev Priporočam, da krake med brušenjem podprete z naslonom iz odpadnega lesa enake ali nekoliko manjše debeline. Sile, ki nastajajo pri brušenju, so velike in lahko bi prišlo do loma sestavnega dela. mi januar 2009 tor je pritrjen z vijakom M3, vstavljenim v ustrezno cev, ki služi kot ležaj. Oba ro¬ torja sem za zmanjšanje sile trenja pod¬ ložil z ustreznimi podložkami. Barvanje Poleg temeljnega premaza v beli barvi uporabite še tri barvne odtenke laka na vodni osnovi. Prednost akrilnih lakov, ki jih za doseganje želenega barv- Izvedba A: V vrh palice izvrtajte luknjo premera 6 mm, v katero vlepite daljši kos navoj- ne palice M6. Izvedba B: Podaljšan kos navojne palice M6 s kovinskimi objemkami stisnete ob lese¬ no palico. Z izdelki, predstavljenimi v naši re¬ viji, se trudimo biti čim bolj inventivni. Tokrat smo želeli izdelo¬ valcem suhe robe poka¬ zati, da je poleg gosi in petelinov z rotirajočimi perutmi mogoče na do¬ kaj preprost način izde¬ lati tudi druge privlačne izdelke, ki jih poganja ve¬ ter. S tovrstnimi izdelki bi si gotovo še povečali prodajo. Kot vedno, vas tudi tokrat vabimo, da na naši spletni strani http:// www.tzs.si/forum/view- forum.php?f=l avtorju zastavite morebitna vpra¬ šanja v zvezi z gradnjo vetrokaza - modela heli¬ kopterja cougar. 11 Nečakinja Sonja si z zanimanjem ogleduje delovanje vetro¬ kaza. MAKETARSTVO iLa !. ) J Lokomotiva SŽ 541 IGOR KURALT Model lokomotive SŽ 541-008 v merilu 1: 87 (HO) med vožnjo na jeseniški modulni maketi. SŽ 541 je univerzalna visoko zmogljiva večsistemska štiriosna električna lokomo¬ tiva. Sodi v družino lokomotiv Taurus tret¬ je generacije ES64U4 (ES - Euro Sprinter; 64 - moč do 6,4 MW; U4 - univerzalna večsistemska lokomotiva). Lokomotiva SŽ 541 lahko vozi po progah s tremi različni¬ mi sistemi, in sicer v omrežjih z izmenično napetostjo AC 15 Hz, 16,7 kV in AC 25 Hz, 50 kV, kjer dosega moč do 6400 kW, ter v omrežju z enosmerno napetostjo DC 3 kV, kjer dosega moč do 6000 kW. Lokomotive SZ 54l so razvrščene v dve podseriji, in sicer deset lokomotiv v serijo nič (0) ter deset lokomotiv v serijo sto (100). V pri¬ hajajočem letu naj bi na slovenske tire za¬ peljalo še 12 lokomotiv SŽ 541. Največja hitrost, ki jo lokomotiva do¬ seže, je 230 km/h. Naj spomnim, da je 2. 9. 2006 sestrska lokomotiva OBB 1216 050 dosegla na novi progi Ingol- stadt-Niirnberg svetovni hitrostni re¬ kord 357 km/h v razredu konvencional¬ nih lokomotiv. Proizvajalec tirnih vozil Siemens izde¬ luje lokomotive Taurus tretje generacije ES64U4 za več evropskih železniških uprav ter zasebnih železniških prevoznikov. Z nakupom lokomotiv na Slovenskih železnicah, ki so konstrukcijsko enake lo¬ komotivam avstrijskih državnih železnic OBB tipa 1216, in sporazumom o sodelo¬ vanju med SŽ in OBB o vožnji lokomotiv 1216 in 541 po slovenskem in avstrijskem železniškem omrežju so bili ustvarjeni po¬ goji tudi za izdelavo modela in zanimanje za model doma in v tujini. Do zdaj je bilo narejenih precejšnje število modelov tovornih vagonov različ¬ nih serij z oznakami SŽ, med njimi pa žal ni bilo nobene serijsko izdelane lokomoti¬ ve, ki bi krasila vitrine ali vlekla vagone po naših maketah. Na željo številnih domačih in tujih ljubiteljev tega konjička, ki so pridno lo- Strojevoclska kabina je opremljena z ar¬ maturno ploščo. Dodatki, kot so brisalci in držala na kabini, so že serijsko vgrajeni med montažo, kar doslej pri Roču ni bila praksa. birali, da bi končno naredili tudi kako lo¬ komotivo v barvah Slovenskih železnic, je v oktobru znana avstrijska tovarna malih železnic »Roco Modelleisenbahn GmbH« iz Bergheima pri Salzburgu izdelala in na tržišče poslala model večsistemske elek¬ trične lokomotive SŽ 541-008 v merilu 1 : 87 (HO), med železničarji znane tudi pod vzdevkom »Živa«. To je zdaj prvi serij¬ sko izdelan model lokomotive v barvah in z oznakami Slovenskih železnic. Modeli SŽ 541 so izdelani za dva naj¬ bolj razširjena sistema, ki se danes uporab¬ ljata v svetu malih železnic, in sicer DC za enosmerno napajanje ter AC za izmenično napajanje. Prvi model v različici DC je na¬ menjen samo za analogno upravljanje, ima pa vse pripravljeno, da si pozneje lahko prek vmesnika vgradimo tudi digitalni dekodirnik ESU LokPilot, katerega ima model v AC verziji že serijsko vgrajenega. Prek dekodirnika lahko s pomočjo uprav¬ ljalne digitalne centrale uporabljamo še dodatne funkcije. Ne glede na vožnjo priži¬ gamo in ugašamo kratke luči v žarometih na tipki F0. Dolge luči v žarometih vklopi¬ mo ali izklopimo na tipki F L Za vse luči so vgrajene svetleče diode. Izbira materiala Zgornji del modela lokomotive z električnimi vodniki in izolatorji Tokovni odjemniki so kovinski in se med seboj razlikujejo po širini deluje zelo prepričljivo. Podrobnosti so izdelane v sorazmerju z ori- drsne površine. Model lahko napajamo tudi prek zgornjih tokovnih ginalom. ' odjemnikov. januar 2009 mi s MAKETARSTVO A Ha i: Modeli, namenjeni sistemu AC, imajo na enem podstavnem vozičku Na tiskanem vezju je vmesnik, kamor lahko pri modelih z enosmer- vgrajen sodobnejši raven drsnik za napajanje modela. nim napajanjem priklopimo ESU-jev LokPilot dekodirnik. za izdelavo ohišja lokomotive in tehnična rešitev svetlobnih kanalov za žaromete preprečuje uhajanje svetlobe na mestih, kjer to ni zaželeno. Tako svetloba prihaja res samo iz žarometov. Vklop počasne ranžirne vožnje aktivi¬ ramo s tipko F3- Na dekodirniku lahko na¬ stavimo tudi dolžino pospeševalne poti in dolžino zaviralne poti modela. S tem ima model tudi lastnost plazenja. Zavorni in pospeševalni učinek izklopimo ali vklopi¬ mo s tipko F4. Za pogon je v modelu na sredini vgra¬ jen preizkušen in zanesljiv sodoben pet- Pri modelih DC brez dekodirnika svetijo v žarometih samo kratke luči sorazmerno s hi¬ trostjo. Pri modelih z dekodimikom v digital¬ nem sistemu napajanja svetijo žarometi kon¬ stantno tako med vožnjo kot v mirovanju. polni motor. Vrtljaji se prek kardanov in zobnikov prenašajo na vsa kolesa. Na eni od štirih pogonskih osi so vgrajeni torni obročki, ki med vožnjo po tirih na klan¬ činah preprečujejo zdrse koles pri vleki kompozicije vagonov. Za bolj verodostojen videz odbojnikov ima model lokomotive SŽ 541 vgrajeno kulisno vodeno držalo spenjače (po stan¬ dardu NEM 362), da se v zavojih spenjača lahko odmika. Na opazovalca naredi model močan vtis pri detajlih, predvsem na strehi lokomotive, saj so tokovni odjemniki, izolatorji in elek¬ Samo pri modelih z dekodimikom in pri di¬ gitalnem napajanju svetijo žarometi tudi z dolgimi lučmi, kjer je svetlobni snop močnej¬ ši kot pri kratkih lučeh. trični vodniki zelo natančno izdelani. Ne zaostajajo tudi kakovost napisov in oznak, ki so izdelani v tehnologiji tampo tiska. Model je izdelan v najsodobnejših te¬ hnologijah, ki se danes uporabljajo pri iz¬ delavi železniških modelov. Izbira materi¬ alov, tehnične lastnosti, natančna izdelava v merilu 1 : 87, drobni detajli, barvanje in tisk vseh napisov ter upoštevanje vseh standardov NEM so lastnosti, ki model lo¬ komotive SŽ 541 umeščajo že v skoraj naj¬ višji razred. Rocov model lokomotive SŽ 541 je opremljen tudi z dodatnimi deli za vitrin- Pri menjavi smeri vožnje na zadnji strani lokomotive zasvetijo rdeči žarometi, ki pri modelih z dekodimikom in pri digitalnem napajanju konstantno svetijo med vožnjo in v mirovanju. Lokomotivo SŽ 541 lahko uporabljamo kot vozni model z različnimi spenjačami in plugom na levi strani ali kot razstavni vitrinski eksponat z dodatki na desni strani. Kulisno vodeno držalo spenjače po standardu NEM 362je vgrajeno na podvozje lokomotive in deluje neodvisno od položaja podstavnega vozička. sko predstavitev in bo svoje mesto zagoto¬ vo našel tako med ljubitelji malih železnic in zbiralci železniških modelov tudi v pi¬ sarnah katerega od železniških operater¬ jev, kjer te lokomotive vozijo. Titi januar 2009 13 MAKETARSTVO Družina amfibijskih izkrcevalnih vozil LVT (Italeri, kat. št. 6462, 6470, 6384, 6396, M 1 : 35) MITJA MARUŠKO Ameriška mornariška pehota je ob razvoju amfibijskega goseničarja z ime¬ nom Alligator za reševanje v močvirnih območjih predlagala preobrazbo tega vozila v izkrcevalno vozilo, ki bi lahko prebrodilo razdaljo od izkrcevalnih ladij in mornariško pehoto izkrcalo na obali. LVT-2 je bila prva uporabna izveden¬ ka in to vozilo je Italeri upodobil šele letos, ko je izšla maketa s kat. št. 6462. Na police bi morala priti že tudi zadnja izvedenka LVT-(A)-2 »Saipan« (6470). V Italerijevi ponudbi pa najdemo še dve različici tega osnovnega modela, in sicer LVT-(A)-1 alligator (6384) s tankovsko kupolo in 37-mm topom ter LVT-(A)-4 s kupolo in 75-mm havbico za rušenje bunkerjev (6396). Model LVT-4 (379) ima nekoliko spremenjeno konstrukcijo z motorjem v sprednjem delu in izkrce¬ valno rampo na zadnjem delu, kjer so lahko prevažali havbico ah džip. V dru¬ žini izkrcevalnih amfibij manjka torej le LVT-3 z nekoliko drugače oblikovanim trupom. Italerijevo maketo prvih treh različic tvorijo enaki sestavni deli za trup in go- senično transmisijo vozila, na posebnih dveh drevescih pa najdemo specifične sestavne dele za posamezne izvedenke. Plastične gosenice so na vseh modelih LVT enake in so zadovoljiva rešitev za maketo v merilu 1 : 35. Do faze lepljenja zgornje plošče trupa je gradnja makete skoraj povsem enaka pri vseh treh iz¬ vedenkah, le pri LVT-2 prikažemo tudi tovorni prostor, ki je povsem odprt. Se¬ stavni deli so dobro oblikovani, kar pa ne pomeni, da ne moremo izkoristiti odličnih Eduardovih kovinskih dodat¬ kov. Z njimi nadomestimo tla in strani¬ ce v transportnem prostoru. Tudi vsem ostalim zunanjim delom na LVT-2 se številni drobni detajli dobro prilegajo. Tračno gred na trupu, ki nosi strojnično oborožitev, lahko tako pritrdimo z ve¬ rodostojnimi kovinskimi sponami. Cev strojnic lahko nadomestimo z naluknja- ZGRADITE OSEBNO ZBIRKO PLASTIČNIH MAKET FIRME ITALERI IN SE SPREHODITE SKOZI ČAS. KAKOVOSTNE MAKETE SO DOSEGUIVE V DOBRIH TRGOVINAH Z IGRAČAMI, V SPLETNI TRGOVINI BAMBI IN NA NASLOVU: hfo@metroni(-komet.si 14 januar 2009 TEKI' no kovinsko folijo. LVT-2 lahko izdelamo z oklepljeno ali neoklepljeno voznikovo kabino. Izvedenka LVT-(A)-4 ima pokrit tran¬ sportni prostor in kupolo s 7-mm hav¬ bico. Sestavni deli za odprto kupolo nudijo osnovo za detajle iz Eduardovega kompleta 35-630, ki dodobra popestri¬ jo videz dobro vidnega dela te makete. Tudi LVT-(A)-1 alligator potrebuje do¬ datke iz Eduardovega kompleta 35-464. Topovsko cev 37-mm topa in notranjost kupole lahko dopolnimo še s številnimi drobnimi deli, zunanje strojnice pa po¬ trebujejo nabojnike in zabojnike za stre¬ livo. Tudi brez kovinskih dodatnih delov bodo Italerijevi sestavni deli omogočili gradnjo lične makete, toda zakaj bi se odrekli odličnim detajlom Eduardovih kompletov. LVT-4 je konstrukcijsko drugače za¬ snovano izkrcevalno vozilo, saj ima v zad¬ njem delu gibljivo izkrcevalno rampo. V transportnem prostoru lahko izdelate klopi za pehoto. Trup LVT-4 se nekoliko razlikuje od predhodnih izvedenk, zato so zanj tu novi sestavni deli. Tako kot za prejšnje različice Eduard tudi za LVT-4 ponuja komplet (35-358), ki še obogati videz zunanjih detajlov na trupu, klo¬ peh in na oborožitvi. Priložene so tudi maske za barvanje. Prileganje sestavnih delov je zadovo¬ ljivo, le tu in tam bo potrebnega nekaj kita. Gradnja je povsem nezahtevna. Ob tem opazimo, da so posamezni deli za merilo 1:35 oblikovani nekoliko preveč robustno. Naj omenimo le »vodna blat¬ nika« št. 34A in 36A na maketi LVT-4, ki sicer pri ostalih maketah nosita druge številke. Družina Italerijevih izkrcevalnih vo¬ zil tvori zanimivo zbirko, saj nam nalep¬ ke omogočajo ponazoritev izkrcevalnih vozil od standardno modrih, pa vse do večbarvno kamufliranih vozil iz voja¬ ških operacij izkrcanj na otokih Okina- wa in Iwo Jima v letu 1945. Za našo predstavitev je makete za¬ gotovil uvoznik Italerijevega programa Metronic Komet, d. o. o., iz Trbovelj. Vsak 2. in 4. četrtek v vašem kiosku,... Ipnovice www.raounalniske-novice.oom ... še bolje pa, če so v vašem poštnem nabiralniku. E <3 Za naročila pokličite: 01/300 38 03 I J* LivL januar 2009 15 Raketoplani kategorije S4 so zahtev¬ na disciplina, pri kateri je treba model izstreliti čim višje, ta pa se po tem, ko odvrže izgorel motor, spušča proti tlom kot jadralni model. Pri prilagajanju pra¬ vilom je bilo narejenih veliko poskusov, kako razviti model, ki bi odvrgel čim več odvečnega balasta in bi njegov jadrajoči del ostal v zraku le kot droben trikotni drsalec iz penjenega polistirena. Tako kot marsikje po svetu, so tudi v Veliki Britaniji modelarji razvili več modelov v skladu z obstoječimi pravili, vendar mo¬ deli z zložljivimi krili in drugimi sestav¬ nimi deli sprva zaradi velikega upora niso dosegali želenih višin. Leta 2006 pa se je Johnu Jacombu, članu britanske reprezentance, porodi¬ la zanimiva ideja in tako je nastal model »jacomb special«. Zakaj ne bi krila za¬ sukali za 90 stopinj in ga prepognili po dolžini, nato pa ga izstrelili kot običajno raketo, z motorjem spodaj? John se ni nikoli posebej ukvarjal z aerodinamiko ali letalskim modelarstvom v najožjem pomenu, pa vseeno. Letalski modelar ne bi nikoli pomislil, da bi razrezal krilo na devet kosov in nato pričakoval, da ga bo lahko natančno sestavil nazaj, a John je naredil prav to. Zgradil je prototip, ki ga je skupaj držalo kar 41 elastik, ki so omogočale, da se je zloženo krilo ob izstrelitvi raz¬ prlo, model pa se je s tem spremenil iz rakete v raketoplan. Tak model je prvič poletel leta 2006 v Heckingtonu, na bri¬ tanskem državnem prvenstvu, a se krilo ni razprlo. Kljub temu uvodnemu ne¬ uspehu so nekateri v modelu videli po¬ tencial, ki je ne glede na to, da je model tehtal več kot 30 g, letel višje od mnogih drugih, lažjih modelov, ki so tehtali med 17 g in 20 g. Nigel Bathe, prav tako član britanske reprezentance, je nato razvil odpiralni mehanizem za krila, pri čemer ni prav nič spreminjal oblike modela, a mu je vseeno uspelo zmanjšati število elastik z 41, kot jih je imel prvotni mo¬ del, na le dve. To je dramatično vplivalo na težo modela, zmanjšal pa se je tudi njegov zračni upor. Kljub temu s tem še niso rešili težav z razpiranjem krila ob izstrelitvi, ki so jih odpravili šele, ko so dodali še eno elastiko čez sredino krila. V naslednji fazi razvoja so repre¬ zentanti nove modele odnesli s seboj v Bajkonur v Kazahstan na svetovno pr¬ venstvo 2006. Opravili so dva štarta; v prvem poskusu se je model lepo razprl, toda ni bil pravilno regliran in je letel v ravni liniji. V drugem poskusu, ko so smer naravnali, pa se krilo ni odprlo. Ob pregledu so ugotovili, da se je lepljiva masa »blue tačk«, ki so jo dodali na koni¬ co ene polovice krila, da bi model zavi¬ jal, prilepila na drog nosilca motorja, ko je bilo krilo zloženo - nekaj, kar bi bilo mogoče vnaprej predvideti. Razvoj je nato nemoteno potekal da¬ lje. Glavna cilja sta bila zmanjšati težo in izboljšati letalne lastnosti modela. V dru¬ gi fazi so modeli tehtali 27 g in pri tej masi leteli povsem zadovoljivo, vendar niso dosegali višin, kot bi jih lahko. Zato je bilo treba zmanjšati maso modela na približno 18 g, kar je minimalna dovolje¬ na masa modela v tej kategoriji. Izbolj¬ šanje lastnosti modela bi lahko dosegli tudi z uporabo profila krila, posebej zasnovanega za jadranje. Z Jacombovo metodo vzleta ni bil potreben nikakršen kompromis v zvezi s krili, saj krilo, dru¬ gače kot pri nekaterih drugih modelih, ob izstrelitvi nima nobene funkcije. Nosilec motorja z ločljivim stabilizatorjem TEK£ 5 16 januar 2009 MODELARSTVO Nosilec motorja skupaj z opornim drogom po odmetavanju pristaja s trakom. Zob opornega droga za povezavo s trupom Leta 2007 je »jacomb special« odrastel. Dobil je krilo, izdelano v kalupu, prav tako tudi repne površine, nosilec za na¬ stavitev kota krila ter možnost namestitve Marca 2008 je modelarska komisija CIAM pri mednarodni letalski organiza¬ ciji FAI za kategorijo S4 sprejela pravilo, da model ne sme prosto odvreči motorja, ampak mora ta biti pritrjen v ohišju. To je pomenilo, da bo treba model nekoliko preurediti. Maja, na britanskem držav¬ nem prvenstvu, je bilo podanih nekaj Elastika za odpiranje krila Oporni drog se z zobom zatakne v luknjico v trupu. determalizatorja leta (z vžigalno vrvico ali viskoznega). Masa krila, izdelanega iz štirih plasti steklene tkanine, laminiranih na sredico iz rohacela, je bila med 9 in 10 g, skupna teža modela pa med 18 in 20 g. S temi modeli so britanski reprezen¬ tanti nastopili na evropskem prvenstvu leta 2007 v Košicah, na Slovaškem, kjer pa se na tekmi niso najbolje odrezali. Ven¬ dar pa so pozneje med preizkusom na re¬ zervni dan leteli brez kakršnih koli težav, pravzaprav odlično, seveda takrat, ko so se krila normalno razpirala v najvišji to¬ čki leta oziroma tik pred tem; potrebnih je bilo še nekaj manjših dodelav. Nosilni blok služi za nastavitev vpadnega kota krila. predlogov. Po prvem naj bi se med od¬ metavanjem motorja ločil tudi eden od stabilizatorjev, model pa naj bi jadral s t. i. V-repom, pri drugem pa bi uporabil oporni drog, ki bi med vzletom držal sku¬ paj vse dele modela. Po izdelavi nekaj delavniških risb je nastala kombinacija obeh predlogov. Od modela za Košiče je ostalo le krilo, nare¬ jen pa je bil nov krajši trup, povezan s cevjo nosilca motorja, na katerega je bil pritrjen oporni drog, ki je potekal vzdolž trupa modela. Drog je imel tri funkcije; nosil je vzdolžno poravnan tretji stabili¬ zator, poskrbel je, da je krilo ostalo med Oporni drog je na svojem mestu. Determalizator z ločljivim balastom, ki poruši ravnovesje jadrajoče¬ ga dela modela. TIM januar 2009 MODELARSTVO Determalizator s pritrjenim balastom Časovnik determalizatorja od blizu vzletom zloženo in da je držal časovni mehanizem determalizatorja v izključe¬ nem položaju. Ob vžigu odbojnega pol¬ njenja se je celotna kompozicija skupaj z drogom, cevjo nosilca motorja in tretjim stabilizatorjem odstrelila z modela in pristala s pomočjo traku, hkrati pa se je sprostil mehanizem za odpiranje krila. Tako je bila metamorfoza modela konča¬ na in »jacomb special« je dobil današnjo podobo. Sredinska elastika krila Oporni drog drži časovnik determalizatorja v izključenem položaju. Zaporedje postopkov zlaganja krila 18 januar 2009 mi 5 MODELARSTVO vsi modeli vedejo skoraj identično in je pred poletom potrebna le minimalna reglaža. »Jacomb special« je resnično plod timskega dela in je nastal s pomočjo pri¬ spevkov več posameznikov, seveda brez prvotne Johnove idejne zasnove nič od tega ne bi nastalo. Cas pa bo pokazal, kako bo potekal njegov nadaljnji razvoj. Prav s takim modelom je Nigel Bathe osvojil drugo mesto na svetov¬ nem prvenstvu lani avgusta v Španiji. Prvo mesto mu je ušlo le zato, ker je bil njegov model bele barve in ga ča- somerilci, ko je bil še visoko v zraku, niso več videli. Novi modeli so zato zdaj veliko bolj živih barv. Razvoj modela se je kljub Nigelo- vemu vrhunskemu dosežku še nada¬ ljeval in do tekmovanja za pokal Ljub¬ ljane, oktobra 2008, je model dobil še eno krilo, ki je zdaj povsem elip¬ tično, je bolj ukrivljeno in je, čeprav ima večjo površino, lažje. To krilo je prikazano tudi na risbi. Model je na Risal: Mike Francies Raketoplan kategorije S4 - »jacomb special« pokalu Ljubljane osvojil izvrstno četrto mesto, za tremi »letečimi krili«. Zanimivo je, da na tem modelu ni opaziti nič lesa, saj je v celoti zgrajen iz ogljikovih ali steklenih (U) kompozitov (ELOV ali ELSV). Ne gre za enega iz¬ med lažjih raketoplanov, saj še vedno tehta vsaj 25 g, in čeprav smo poskušali model na¬ rediti čim lažji, je bil še večji poudarek na učinkovitosti modela v jadralnem režimu, kar nam je, kot je videti, tudi uspelo. Velika prednost konstrukcije, v celoti izdelane v kalupih, je ta, da se Trm januar 2009 19 MAKETARSTVO Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (4. del) SAŠA OGRIZEK V tretjem nadaljevanju prispevkov o premikajočih se vozilih je bilo opisano, kako lahko z dodatnimi vezji opre¬ mimo vozila in tako omogo¬ čimo osvetlitev sprednjih in zadnjih luči ter utripajočih luči pri intervencijskih vozi¬ lih. Tovarna Tams iz Hannov¬ ra pa ponuja še tri vezja, ki jih lahko vgradimo v Fallerjeva vozila. Vezja FCS-2 se vgraju¬ je predvsem v tovornjake, pri čemer luči svetijo v odvisno¬ sti od svetlobe okolice. Modul FCS-3 je namenjen avtobu¬ som. Vezje FCS-4 lahko vgra¬ dimo v intervencijska vozila, saj poleg luči in motorja kr¬ mili tudi sireno. Vezje FCS-2 Vezje je namenjeno predvsem vgradnji v modele tovornjakov z dvema akumulatorjema in ima šest vhodno-iz- hodnih točk, na katere so priključeni LED-diode, motor, kontakti reed in sve¬ tlobno odvisno stikalo. Delovanje vezja krmili vanj vpisan program, pri čemer ni treba uporabiti vseh priključkov. Vezje podvoji akumulatorjevo nape¬ tost vozila 2,4 V, kar omogoča svetlobo belih LED-diod. Delovanje motorja, sprednjih in zadnjih luči Če v vozilo vgrajen kontakt reed priključimo na vezje, nam to omogoča mehko speljevanje, če pa priključimo dodaten kontakt reed, se vozilo tudi mehko ustavi. Na enega od izhodov sta lahko pri¬ ključeni dve beli LED-diodi za sprednja žarometa, na drug izhod pa dve rdeči za zadnji oziroma zavorni luči. Prek svetlobno občutljivega vezja se luči pri¬ žigajo v odvisnosti od razsvetljenosti okolice, pri čemer lahko občutljivost do¬ ločimo z nastavljivim potenciometrom. Če je na vezje priključen kontakt reed, se ob zaustavitvi vozila za nekaj se¬ kund svetleje prižgeta rdeči luči. Če vozilo na določenem mestu stoji dalj časa, zaradi varčevanja baterije uga¬ snejo vse luči. Priključitev Vozilo razdremo le toliko, da so vid¬ ne vse električne povezave. Odstranimo vsa ožičenja na motorju, vgrajenem kon¬ taktu reed in na akumulatorju, razen po¬ vezav z napajalnimi priključki. Priključki Pri novih povezavah pozor¬ no sledimo shemi na sliki 1. Upor R7 je pri večini vozil povezan na motor. Pomemb¬ no je, da je priključen na po¬ zitivni pol akumulatorja. Če tega upora v vozilu ni, pome¬ ni, da ni potreben. Točko X2 povežemo s po¬ zitivnim polom akumulatorja, negativni pol pa z vgrajenim stikalom. Drugi kontakt stika¬ la povežemo s točko XI. Nika¬ kor ne zamenjajmo polaritet, sicer bo vezje uničeno! Vgrajeni kontakt reed ima tri priključke, enega na strani A in dva na strani B. Priključek na strani A povežemo s točko XI in stikalom. Da bi določi¬ li, kam povezati priključka na strani B, povežemo pozitivni pol motor¬ ja s pozitivnim polom akumulatorja in negativni pol motorja z enim od obeh priključkov na strani B. Če motor v tem primeru ne deluje, povežemo ta priklju¬ ček kontakta reed s pozitivnim polom motorja in preostali priključek kontakta reed skupaj s priloženim uporom RIO (10 k£2) s točko X8. Če motor deluje, je treba povezavi zamenjati. Drugi konec upora RIO povežemo s točko X3. Če nočemo, da se vozilo sunkovito ustavi, ampak želimo mehko zaviranje, moramo vgraditi dodaten kontakt reed, ki naj bo na isti strani kot obstoječi, čim bolj spredaj na vozilu (slika 2), in ga pri¬ ključimo med točki X3 in X9. Elementi 20 januar 2009 TIK’ MAKETARSTVO Na priključka motorja pravilno pri- spajkamo diodo 1N4148. Negativni pri¬ ključek motorja povežemo s točko XI, pozitivni pa s kolektorjem tranzistorja BC 327. Njegovo bazo priključimo na točko X7, emitor pa na upor R7. Če v vozilu ni upora R7, emitor tranzistorja povežemo neposredno na pozitivni pol akumulatorja. Priključne točke X5, X3 in X2 modu¬ la povežemo s priključki X2, X3 in X5 svetlobnega vezja, na njegovi točki X3 in X4 priključimo svetlobno odvisen upor, ki naj bo nameščen na takem mestu, da bo zaznaval svetlobo okolice. Preden vo¬ zilo znova sestavimo, je treba nastavljivi upor svetlobnega vezja postaviti na pol¬ ožaj, ki bo ob želeni svetlobi prižgal luči vozila. Anodi obeh belih LED-diod spre¬ dnjih žarometov vzporedno povežemo s točko X4, katodi pa prek uporov R8 in R9 (10 Q) na X3. Rdeči LED-diodi zavor¬ nih (zadnjih) luči vežemo zaporedno. Anodo LED3 povežemo s točko X6, ka- todo LED4 pa z X3. Vezje FCS-3 Vezje je po videzu in nekaterih funk¬ cijah podobno FCS-2, a je namenjeno vgradnji v modele avtobusov (slika 3). Vanj vpisan program ob zaustavitvah na postajališčih vključi vse štiri utripalke in pred vnovičnim speljevanjem vklopi levi utripalki. Delovanje motorja, luči in utripalk Enako kot pri vezju FCS-2 dva kon¬ takta reed omogočata mehko speljeva¬ nje in ustavljanje. Delovanje sprednjih žarometov in zadnjih oziroma zavornih luči je neodvisno od svetlobe okolice. Ko se vozilo ustavi za več kot deset se¬ kund, začnejo utripati sprednja in za¬ dnja rumena luč na levi in desni strani. Če v času ene minute ne pride do sig¬ nala ponovne vožnje, zaradi varčevanja baterije utripalke ugasnejo. Ob spelje¬ vanju za kratek čas utripata le levi utri¬ palki. Na postankih pred semaforjem, ki so krajši kot deset sekund, se utripalke Tir.' januar 2009 ne vključijo in tudi levi utripalki se pred speljevanjem ne vključita. Priključitev Potem ko vozilo previdno razdremo, odstranimo vse povezave, razen ožiče- nja z napajalnimi priključki. Nove povezave naredimo po shemi na sliki 4. Enako kot pri FCS-2 točko X2 po¬ vežemo s pozitivno stranjo akumula¬ torja, negativno pa z vgrajenim stika¬ lom. Drugi kontakt stikala povežemo s točko XI. Priključki Obstoječi kontakt reed ima tri pri¬ ključke, enega na strani A in dva na strani B. Priključek na strani A poveže¬ mo s pozitivnim polom akumulatorja in točko X2. Da bi določili, kateri priklju¬ ček naj uporabimo na strani B, poveže¬ mo negativni pol motorja z negativnim polom akumulatorja in pozitivni pol motorja z enim od obeh priključkov na strani B. Če motor v tem primeru ne deluje, povežemo ta priključek kon¬ takta reed s točko X8 in s priloženim uporom RIO (10 kQ). Če motor deluje, je treba povezati preostali priključek. Drugi konec upora RIO povežemo s točko X3. Dodatni kontakt reed, ki omogoča mehko zaviranje, namestimo v sprednji del vozila in priključimo med točki X3 inX9. Na kontakta motorja pravilno pri¬ ključimo diodo 1N4148. Negativni kon¬ takt motorja povežemo s točko XI. Ko- lektor tranzistorja BC 327 povežemo s pozitivnim priključkom motorja, bazo Tl s točko X4 in emitor z uporom R7. Če upora R7 v vozilu ni, emitor pove- Elementi 29 MAKETARSTVO fe=?.o) žemo neposredno s pozitivnim polom akumulatorja. Dva para rumenih LED-diod za levi in desni utripalki vežemo zaporedno - anodo prve LED-diode povežemo s kato- do druge. Prosto anodo desne utripalke povežemo s točko X5, leve pa z X7. Pro¬ sti katodi priključimo na točko X3. Obe rdeči LED-diodi zavornih ozi¬ roma zadnjih luči vežemo zaporedno. Katodo LED5 priključimo na točko X3, anodo LED6 pa na X6. Beli LED-diodi sprednjih žarometov svetita vedno, kadar sta povezani z upo¬ roma R8 in R9 vzporedno med pozitivni pol akumulatorja in točko X3. Vezje FCS-4 Vezje je na videz podobno ostalim modulom, namenjenih vgradnji v Faller- jeva vozila, vgrajujemo pa ga predvsem v modele gasilskih vozil, saj poleg mo¬ torja in intervencijskih luči krmili tudi sireno. Delovanje motorja, luči in sirene Na vezje priključen obstoječi kontakt reed deluje tako, da vozilo mehko spelje. Ob zaustavitvi za nekaj časa močneje za¬ svetita zadnji luči. Vezje ima priključke za sprednja žarometa, ki sta priključena prek uporov, ter dve zavorni zadnji luči. Dva izhoda sta namenjena priključitvi Slika 6. Priključki modrih intervencijskih luči, ki izmenja¬ je utripata po dvakrat ves čas, ko je vozi¬ lo vključeno. Na enega od izhodov lahko priključimo zvočnik, iz katerega lahko med vožnjo v intervalih slišimo zvok si¬ rene (slika 5). Priključitev Kot pri prej opisanih primerih, je treba vozilo odpreti in odstraniti vse po¬ vezave, razen ožičenja z napajalnimi pri¬ ključki. Nove povezave so prikazane na sliki 6. Pozitivno stran akumulatorja pove¬ žemo s točko X2, negativno pa s stika¬ lom. Drugi priključek stikala povežemo s točko XI. Vgrajeni kontakt reed ima tri pri¬ ključke, enega na strani A in dva na stra¬ ni B. Priključek na strani A povežemo s Elementi točko XI in stikalom. Kako določimo, ka¬ teri priključek uporabimo na strani B? Pozitivni pol motorja povežemo s pozi¬ tivnim polom akumulatorja in negativni pol motorja z enim od obeh priključkov na strani B. Če motor ne deluje, ta pri¬ ključek kontakta reed povežemo s po¬ zitivnim polom motorja ter preostali priključek kontakta reed z uporom RIO (10 kfi) in točko X9. Če motor deluje, povežemo še preostali priključek. Drugi konec upora RIO povežemo s točko X3. Na priključka motorja pravilno pri- spajkamo diodo 1N4148. Negativni pri¬ ključek motorja povežemo s točko XI, pozitivni pa s kolektorjem tranzistorja BC 327. Njegovo bazo priključimo na točko X7, emitor pa na upor R7. Če v vozilu ni upora R7, emitor tranzistorja povežemo neposredno na pozitivni pol akumulatorja. Anodi modrih LED-diod intervencij¬ skih luči povežemo s točkama X4 oziro¬ ma X5, njuni katodi pa na točko X3. Anodi obeh belih LED-diod spre¬ dnjih žarometov vzporedno povežemo prek uporov R8 in R9 s pozitivnim po¬ lom akumulatorja, katodi pa na točko X3- Rdeči LED-diodi zavornih zadnjih luči vežemo zaporedno. Anodo LED5 povežemo s točko X8, katodo LED6 pa zX3. Negativni pol zvočnika povežemo s točko XI. Če zvočnik nima definiranih polov, je priključitev zvočnika poljubna. Drugi pol zvočnika naj bo povezan s kolektorjem tranzistorja T2 (BC 327), njegov emitor s pozitivnim polom aku¬ mulatorja in baza s točko X6. Glasnost zvočnika lahko zmanjšamo z vgradnjo upora Ril med kolektor in zvočnik. Vrednost upora naj bo med 10 in 100 Q. Poleg opisanih modulov za vgradnjo v Fallerjeva vozila proizvajalec Tams po¬ nuja še vezje FCS-R, ki simulira delova¬ nje radarskega nadzora in s svojimi mož¬ nostmi obogati maketo. 30 januar 2009 mr SAŠO AVSEC Sprednjega kolesa se lotimo pri bov- dnu sprednje zavore. Najprej s ključem 10 z vijaka odvijemo matico, ki pritrjuje jeklenico ob vzvod sprednje zavore (sli¬ ka 70). Skozi luknjico v vijaku izvlečemo je¬ klenico, bovden pa potem z lahkoto iz¬ vlečemo iz prislona na pestu sprednjega kolesa (slika 71). Bovdni in splet žic tečejo skozi ušes- ce na zgornji strani krmila, ki prepreču¬ je, da bi se ti razpletli ter opletali levo in desno ob motorju. Takšni prosto viseči predmeti bi bili na vsakem vozilu nevar¬ ni, saj bi z njimi hitro zapeli v kako vejo, ki bi nas vrgla iz smeri. Ušesce zapira košček gumaste cevke, ki jo ukrivimo in na eni strani snamemo (slika 72). TEKI januar 2009 Hupo pritrjuje samo en vijak. Naj¬ prej odstranimo žici, ki sta priključeni na hrbtni strani. Rjava je ozemljitev, ru¬ mena pa plus, ki prihaja s tipke za zvo¬ čni signal (slika 73). Snemanje natičnih sponk (»fasto- nov«) navadno ne dela težav, sploh če je kovina že utrujena in nekoliko razmak¬ njena. Kljub temu pa je potrebna pre¬ vidnost. Ne smemo vleči za žico, ker bi jo lahko strgali. Nekateri »fastoni« imajo zatič, ki se ujame v luknjico na priklju¬ čku. Takšne bomo s silo zelo verjetno poškodovali. Odstranimo jih samo tako, da s tankim izvijačem rahlo zapognemo zatič, da se sprosti spoj. Navadno pa te sponke odstranjujemo z izvijačem, ki ga vtisnemo med režo obeh delov (moške¬ ga in ženskega). Izvijač rahlo sukamo v obe smeri in ženski del (na kablu) v več korakih previdno snamemo. Na ta način so možnosti poškodb najmanjše (slika 74). Luč je pritrjena z dvema vijakoma, s katerima tudi nastavimo in utrdimo nje¬ no lego. Uporabimo primeren izvijač, ki se pravilno prilega križnemu utoru v vi¬ jakih, vijaka opustimo in luč upognemo navzdol (slika 75). Luč ima na hrbtni strani štiri pri¬ ključke. Rjava je ozemljitev, ostale tri pa so namenjene trem različnim žarnicam, ki jih moped mora imeti: pozicijska, za¬ senčena in dolga (slika 76). Za odvijanje vijakov, ki pritrjujejo krmilo na vilice, potrebujemo šestrobni ključ (»inbus«), Lahko uporabimo pre¬ prost ključ iz zapognjenega šesterokot- nega profila, a če so vijaki že močno za¬ rjaveli, z njim verjetno ne bo šlo. V tem primeru bo potrebna raglja in primeren šestrobni nastavek (slika 77). Sprednja vijaka sta privita v navoj na trikotni plošči, ki jo imenujemo zgor¬ nja vilična vez, saj povezuje in določa razmik med nogama prednjih vilic. Na zadnja vijaka sta s spodnje strani priviti matici, ki ju moramo pri odvijanju pri¬ držati s ključem (slika 78). 31 Ko so vijaki odviti, lahko z mopeda snamemo kompletno krmilo z vsemi vezmi in bovdni (slika 79). Preden snamemo sprednje kolo, odpustimo še štiri matice, ki pritrjuje¬ jo most med levo in desno nogo vilic, obenem pa nosijo sprednjo strešico. Ko bo kolo sneto, bo zarjavele matice težje odvijati. Kolo namreč utrjuje sklop spre¬ dnjih vilic in zmanjša možnost upogiba¬ nja (slika 80). Matici na osi sprednjega kolesa od¬ vijemo z dvema ključema z zevom 17. Z enim pridržimo matico na eni strani, dru¬ gega pa počasi sukamo v nasprotni stra¬ ni vrtenja ure, kakor pač velja za vijake z običajnim, »desnim« navojem (slika 81). Ko odstranimo matici in podložki pod njima, se pokažeta ušesci nosilca strešice. Nekoliko ju razmaknemo, da bomo lahko sneli kolo iz utora (slika 82). Ko bomo z vilic sneli sprednje kolo, bo moped postal nestabilen. Če stoji na nožicah, se hitro lahko zgodi, da se vam prevrne na nogo, zato ga je treba z eno roko dobro pridržati (slika 83). Nato lahko dokončno odvijemo mati¬ ce na mostu in jih odstranimo (slika 84). Nosilce strešice rahlo zapognemo navznoter in strešico skupaj z mostom potegnemo proti zadnjemu delu mope¬ da (slika 85). Odvijemo dva vijaka na zgornji vili- čni vezi, ki jo povezujeta z levo in de¬ sno nogo sprednjih vilic. Če sta močno zarjavela, bo pri odvijanju potreben kar velik navor (»krožna sila«). Zakon o akci¬ ji in reakciji pravi, da moramo z naspro¬ tno enakim navorom držati vilice, sicer se bodo zasukale skupaj z vijakom. Z ro¬ kami navadno ne moremo doseči dovolj velikega navora, zato si pomagamo s ka¬ kim lesenim pripomočkom, ki je vedno pri roki. Odlična je na primer metla, ki mora biti sestavni del vsake delavnice, saj sta red in čistoča pogoj za uspešno delo. Pa tudi za zdravje, ki je pogosto posledica uspešnega dela (slika 86). Nogi sta priviti tudi na spodnjo vi- lično vez. Ta vijaka sta manjša in ju lažje odvijemo. Na spodnji strani sta privita v nosilca, ki sta privarjena na nogi (sli¬ ka 87). Krovna matica na vrhu zgornje vili- čne vezi je poseben zalogaj, saj tako ve¬ likih matic in vijakov ne srečujemo po¬ gosto. Zanjo potrebujemo ključ z zevom 30 mm, ki ni čisto običajen pripomoček v vsakem gospodinjstvu. Za eno samo matico ga morda nima smisla kupovati, navadno pa ga dobimo v kompletu na- tičnih ključev, ki so mnogo cenejši od posameznih viličastih ali okastih klju¬ čev. Matica ima sicer fin navoj (majhne zobce z majhnim korakom), ki ga na¬ vadno ni težko odviti, včasih pa se zati¬ ka tudi ta. Paziti je treba še na to, da z matice, ki je dobro viden okrasni pred¬ met na čelnem delu mopeda, ne odpra- skamo galvanske prevleke. Potem bo hi¬ tro zarjavela tudi na zunanji površini in skazila videz flexerja. Tudi pri tej matici bomo potrebovali znaten nasprotni na¬ vor (slika 88). Odstranimo zgornjo vilično vez, po tem pa lahko dvignemo oba nosilca ža- TEU’ 32 januar 2009 rometa. Na spodnji strani sta zataknjena v tesnilno gumo, ki jo previdno odstra¬ nimo, da se ne pretrga (slika 89). Nogi izvlečemo navzdol skozi luknji v spodnji vilični vezi. Prav je, da gresta na tesno, saj noga v luknji ne sme opleta¬ ti. Če bi, bi se namreč vilice med vožnjo premikale in krmilo ne bi bilo stabilno (slika 90). Zgornji ležaj sprednjih vilic pokriva utorna matica. Poleg tega, da pritrjuje varovalni pokrovček, služi tudi za na¬ stavljanje zračnosti ležaja. Če je privita premočno, se krmilo ne bo dalo obrača¬ ti, če je privita premalo, pa bo kolo ople¬ talo. Za odvijanje takšnih matic imamo več možnosti. Lahko uporabimo ključ z zobcem, ki se usede v utor. Težava je v tem, da je težko najti ključ z ravno prav¬ šnjo okroglino (slika 91). Pogosto uporabljena metoda je odvi¬ janje z dletom ali izvijačem, ki ga vtisne- TTIT/r 5 L januar 2009 mo v utor. Po njem z blagimi udarci tol¬ čemo s kladivom in ga počasi obračamo. Izvijač mora stati tangencialno glede na zunanji obod matice (slika 92). Klasična, najbolj robata in škodlji¬ va metoda je z vodoinštalaterskimi kle¬ ščami ali papagajkami, žal pa z njimi po¬ gosto marsikaj poškodujemo. Klešč za odvijanje matic in vijakov praviloma ne uporabljamo, tako kot hudič navadno ne je muh. Samo v sili (slika 93)! Pod utorno matico je tanka široka podložka, pod njo pa pokrovček, ki ščiti ležaj ne površine in kroglice pred nesna¬ go, še pod njim pa je matica z zgornjo ležajno površino. Ko to matico odvije¬ mo in odstranimo, spodnja vilična vez ni več pritrjena. Lahko se izpuli iz ohišja in pade na tla, z njo pa se razletijo tudi vse kroglice. Iskanje kroglic je zamudno delo in se navadno konča tako, da nam nekaj kroglic manjka. Zato kroglice od¬ stranjujemo počasi, s pinceto, spodnji IZDELEK ZA DOM del vilične vezi pa držimo in primerno obračamo (slika 94). Moped obrnemo, pri tem pa držimo sprednje vilice in preprečimo, da bi se iztaknile. Ko dvignemo spodnjo vilično vez, se pod njo pokaže drugi kroglični ležaj. Tudi iz njega s pinceto izvlečemo kroglice. Zberemo jih v lončku, v ka¬ terem je nekaj bencina ali nafte. Tako bodo na varnem, hkrati se bodo očistile in preprečili bomo rjavenje. Lončki, po¬ sodice, pločevinke in stekleni kozarci so nekakšen simbol vseh tistih, ki vča¬ sih kaj popravijo in razstavijo. Vedno so potrebni in vsak mora biti drugačen. Za gumice uporabljamo plastične, ker so dovolj nežni, za vijake in matice kovin¬ ske, ker so dovolj močni, za jedke snovi (na primer kisline ali topila) pa izključ¬ no steklene, ki jih skoraj nobena snov ne raztaplja. Ker morajo biti vedno pri roki, jih navadno zbiramo kar povprek, saj nikoli ne vemo, kdaj bo kateri prišel prav. Konec koncev bi bilo neprijetno, če bi morali, preden odvijemo vijak, po¬ jesti konzervo sardin, pred vsakim leža¬ jem pa pomazati pašteto ali pohrustati cel lonček arašidov (slika 95). Končno lahko iz vodila na spre¬ dnjem delu okvirja izvlečemo spodnjo vilično vez in moped je tako razstavljen (slika 96). 33 PRILOGA Ptičja hišica - krmilnica DUŠAN MARKIČ Zima je tu in prav je, da pomislimo tudi na ptice zunaj. Pripravimo jim hi¬ šico - krmilnico, v katero jim bomo v mrzlih zimskih dneh polagali hrano. Do¬ bra ptičja hišica - krmilnica mora biti predvsem funkcionalna. To pomeni, da je v njej vedno dovolj hrane, ki je za pti¬ ce lahko dostopna, in obenem dobro za¬ ščitena pred vremenskimi vplivi. Pred¬ stavljamo vam načrt za izdelavo ptičje hišice - krmilnice sodobnejše oblike (slika 1). Ali lahko kdo reče, da se ptice v taki hišici ne počutijo dobro? Gradiva Večina sestavnih delov ptičje hišice je izdelana iz topolove vezane plošče de¬ beline 10 mm, lahko pa uporabimo tudi masivni les enake debeline. Vse lesene dele zlepimo z vodoodpornim lepilom za les. Veliki in mala oboka so zlepljeni iz več plasti furnirja. Okna »zasteklimo« s prozornim akrilnim (pleksi) steklom, ki ga na stranici hišice prilepimo z dvo- komponentnim lepilom in še dodatno pritrdimo s krajšimi žebljički. Pristajalni palici izdelamo iz okrogle bukove palice premera 10 mm. Hišico prebarvamo s katero koli barvo za zunanjo zaščito lesa. To delo bomo najlažje opravili z barva¬ mi na vodni osnovi, ki dobro prekriva¬ jo in se hitro sušijo. Streho obložimo s tanjšo, mehkejšo (najbolje) aluminijasto pločevino. Na leseno podlago jo prilepi¬ mo s kontaktnim lepilom (npr. neostik). Poleg tega bomo potrebovali še nekaj manjših žebljičkov in vijakov za les. Na¬ tančne mere uporabljenih materialov so razvidne iz kosovnice. Orodje in stroji Pri prerisovanju načrta na material uporabimo svinčnik, trikotnik ali ravni¬ lo, kotnik in kopirni (indigo) papir. Vse lesene sestavne dele kot tudi akrilno ste¬ klo in aluminijasto strešno oblogo lahko izžagamo z rezljačo. Seveda bomo delo s pomočjo krožne, tračne ali povratne žage hitreje in enostavneje opravili, niso pa ti stroji nujni za izdelavo hišice. Okna lahko izžagamo s kronsko žago premera Ptičja hišica (krmilnica) - kosovnica 34 januar 2009 ■“* 62 mm. Vrtalni stroj, s katerim izvrtamo potrebne luknje in izžagamo okna, naj bo vpet v vertikalno stojalo. Tako bo delo lažje in varnejše. Brusilni papir za bruše¬ nje robov si prej nalepimo na deščico. Za krivljenje pločevinaste strešne obloge nujno potrebujemo močnejši primež in tri kose lesa pravilnih pravokotnih oblik, s pomočjo katerih ukrivimo pločevino. V pomoč pri delu nam bodo tudi kladivo in manjše mizarske svore. Načrt Vsi sestavni deli razen dna (A) so na načrtu v prilogi narisani v merilu 1:2. Najprej jih na fotokopirnem stroju dva¬ krat povečamo, nato jih na material eno¬ stavno prenesemo s kopirnim (indigo) papirjem. S prenosom mer za izdelavo dna in pločevinaste strešne obloge ne bi smeli imeti težav. Na pločevino naj¬ lažje rišemo s tanjšim vodoodpornim pisalom, katerega sledi pozneje lahko odstranimo s krpico, namočeno v nitro- razredčilo. Izdelava Ko smo prerisali lesene sestavne dele, se lotimo izžagovanja. S kakšnimi stroji in orodji to naredimo, je odvisno od naših možnosti. Najprej si pripravi¬ mo dele za izdelavo dna (A, B, C, D - sli¬ ka 2) in jih zlepimo z vodoodpornim le¬ pilom za les. Za čas sušenja jih stisnemo s svorami ali manjšimi žebljički. Nato iz¬ žagamo še stranici hišice (E - slika 3) in sestavne dele strehe (I, J, K, L, M, N - sli¬ ka 4). Vrtalni stroj, s katerim vrtamo luk¬ nje in izžagamo okna s kronsko žago, naj bo prostostoječ ali vpet v vertikalno sto¬ jalo (sliki 5, 6). Loke obokov v stranicah hišice najlažje izžagamo z rezljačo (sli¬ ka 7). Malo več dela in priprav bo z izde¬ lavo velikega (G) in malih (H) obokov. Najmanj tri ustrezno velike kose furnir¬ ja (glej kosovnico) premažemo z vodo¬ odpornim lepilom za les in jih ovijemo okrog primernega okroglega predmeta. Ta predmet boste zlahka našli v kuhinji, samo mami ali ženi tega raje ne povejte. Plasti furnirja na okrogli predmet pritrdimo s ple¬ skarskim lepilnim trakom (slika 8). Ko se lepilo osuši, odstranimo lepil¬ ni trak in zleplje¬ ni furnir obdrži obliko predmeta, okrog katerega smo ga ovili (sli¬ ka 9). Med obe stranici hišice za¬ časno založimo dve deščici širine 8 cm in ju stisne¬ mo s svorami. Na točno mero ob¬ rezane oboke (G, H) prilepimo na T^FT/f 5 Ib ibi.\»lb januar 2009 35 stranici hišice z vodoodpornim lepilom in jih pritrdimo s pleskarskim lepilnim trakom (slika 10). Ko se lepilo osuši, svo- re, deščici in pleskarski lepilni trak od¬ stranimo (slika 11). Okna (F) izžagamo iz tanjšega prozornega akrilnega stekla. Na stranici hišice jih prilepimo z dvo- komponentnim lepilom, lahko pa jih še dodatno pribijemo z manjšimi žebljički. V tem primeru moramo v okna izvrtati manjše luknjice za žebljičke. Pred leplje¬ njem oken prebarvamo robove odprtin, kar nam olajša končno barvanje hiši¬ ce (slika 12). Streho in pokrov (I, J, K, L, M, N) sestavimo in zlepimo posebej, šele nato streho prilepimo in z manjši¬ mi žebljički pribijemo na stranici hišice (slika 14). Barvanje in sestavljanje Dno in zgornji del hišice barvamo posebej. Za svojo hišico sem izbral akril¬ ni lak, ki dobro prekriva in se hitro suši. Pred drugim nanosom laka sem povr¬ šine narahlo obrusil s finim brusilnim papirjem (slika 15). Ko se barva osuši, 36 januar 2009 mi s ptice pojedo. Tako imajo vedno na voljo dovolj sveže in suhe hrane. Skozi okna vidimo, koliko hrane je še v hišici, in jo po potrebi dodamo. Upam, da bodo pti¬ ce zadovoljne z novo, sodobnejšo hišico, vi pa s svojim izdelkom. dno in zgornji del hišice sestavimo s po¬ močjo manjših vijakov za les. Na dno s spodnje strani privijemo tudi pristajalni palici (D), skozi kateri smo na sredini iz¬ vrtali ustrezno veliki luknjici. Oblaganje strehe s pločevino Za podaljšanje življenjske dobe hi¬ šice streho obložimo s tanjšo, najbolje aluminijasto pločevino. Dobimo jo v specializiranih prodajalnah ali pri stavb¬ nih kleparjih. Načrt strešne obloge na¬ tančno prenesemo na material. Sestav¬ ne dele enostavno izžagamo z rezljačo, v katero smo vpeli list za rezljanje kovin (slika 16). Grobe in neravne robove po- brusimo z brusilnim papirjem, ki smo ga prej nalepili na deščico (slika 17). Pio- TEJLE januar 2009 čevino krivimo tako, da jo močno vpne¬ mo med dve deščici pravilnih oblik in ostrih robov. S tretjo deščico pritiska¬ mo na pločevino (slika 18). S kladivom ne udarjamo neposredno po pločevini, ker se sicer na njej poznajo odtisi kladi¬ va. Uporabimo leseno kladico iz tršega lesa. Pripravljene dele strešne obloge (slika 19) s spodnje strani pobrusimo z grobim brusilnim papirjem. Na lese¬ no podlago s kontaktnim lepilom (npr. neostik) najprej prilepimo manjše (sli¬ ka 20) in nato še večje dele (slika 21). Pločevino prilepimo tudi na pokrov stre¬ he (slika 22). Ptičja hišica - krmilnica je končana in lahko jo postavimo v naravo. Napol¬ nimo jo s hrano, ki se skozi reži sama vsipa na dno in to samo toliko, kolikor je Obiščite Timov modelarski forum na spletni strani Tehniške založbe Slovenije in sodelujte v debati! www. tzs.si/forum/ 37 ZA SPRETNE ROKE Motivi starodobnikov is vezane piošče MATEJ PAVLIČ Tokrat na željo ljubiteljev rezljanja, ki jih je med bralci Tima kar precej, objavljamo štiri motive (pravzaprav sil¬ huete) starodobnikov, ki jih je mogoče uporabiti kot izviren in privlačen okras na steni. Trije, ki prikazujejo starodobni avtomobil, parno lokomotivo in dvokril- nik (slika 1), so namenjeni predvsem začetnikom, medtem ko je s četrtim, na katerem je upodobljen legendarni mo¬ tocikel Harley Davidson (slika 7), precej več dela, zato je primernejši za bolj izku¬ šene uporabnike rezljače, vendar o tem več na koncu tega prispevka. Vsi štirje izdelki so zasnovani tako, da pridejo do izraza šele v kombinaciji s temnejšo podlago, pri čemer je ta v pr¬ vih treh primerih iz masivnega lesa, pri motociklu pa je poleg temne podlage predviden še okvir. Zaradi omejitev, ki jih narekuje objava risb v Timu, motivi niso prikazani v pravem merilu. Izrazi¬ tejše pomanjševanje skorajda ne pride v poštev, saj bi bilo potem nemogoče iz- žagati vse podrobnosti, vendar pa se je treba tudi pri povečevanju risb zaveda¬ ti dejstva, da je večji kos vezane plošče zelo nerodno obdelovati. Edina omeji¬ tev glede velikosti izžaganega motiva je torej povezana le z velikostjo loka mode¬ larske rezljače. Ob upoštevanju napisa¬ nega so še smiselne povečave za največ 50 % (seveda ob uporabi fotokopirne¬ ga stroja), kar pomeni, da bodo končni izdelki, ki na risbah merijo približno 25 cm, potem dolgi največ 37 cm. V raz¬ merju z dolžino deščice, ki bo služila za podlago, se seve¬ da spreminja tudi njena višina, kar je treba upoštevati pri žaganju lesa na ustrezno velikost. Ob tej prilož¬ nosti velja ome¬ niti, da ni nujno, da vsi trije motivi starodobnikov ve¬ dno »nastopajo« skupaj, in še manj, da so vsi enako dolgi, kar je razvi¬ dno s primera na sliki 1, kjer je dvokril- nik dolg 200 mm, avtomobil 250 mm in vlak 275 mm. Gradivo Izdelki na sliki 1 so narejeni iz 4-5 mm debele vezane plošče, ki mora biti čim bolj kakovostna, sicer se rada trga. Za podlago so uporabljene 10-15 mm de¬ bele, suhe, poskobljane deščice polju¬ bne vrste lesa, ki naj bodo po možnosti brez grč in razpok. Za njihovo barvanje boste potrebovali navadno vodno luži¬ lo za les oz. kak drug premaz za les, ki ohranja vidno strukturo lesa (npr. rjava akrilna lazura Belinka interier). Kar se tiče sklepne zaščite izdelka pred pra¬ hom in vlago, lahko uporabite akrilni lak, debeloslojno lazuro na osnovi alkid- nih smol, akrilni emajl, akrilno lazuro ali mineralno olje za les (rustikal). Vsi ti premazi morajo biti seveda brezbarv¬ ni. Da se motiv ne bi odlepil s podlage, uporabite kakovostno univerzalno lepi¬ lo (npr. UHU kraft). Izdelava motiva motocikla poleg na¬ štetega gradiva zahteva še kos lesonita ali tanke vezane plošče za podlago, črno barvo za podlago in nekaj letev za okvir, ki jih lahko kupite ali naredite sami. Za lepljenje je najbolj primerno običajno belo PVAc (mizarsko) lepilo za les. Orodje Za izdelavo motivov iz vezane plo¬ šče potrebujete običajno (ali elektri¬ čno) modelarsko rezljačo z žagicami št. 3 ali 4, podložno mizico in modelar¬ ski vrtalnik s svedrom 0,8-1 mm. Poleg tega potrebujete še večji kotnik, ravni¬ lo, svinčnik, odstranljivo lepilo (npr. Scotch UP ali Scotch Re-positionnable) 38 januar 2009 mr ZA SPRETNE ROKE oz. papir za kopiranje, škarje ali modelarski nož, fin brusilni papir, komplet iglastih pilic, manjši čopič in kladi¬ vo. Robove deščic, ki bodo služile kot pod¬ laga, je najlažje polkro¬ žno posneti z grobo in fino rašpo ter na kon¬ cu zgladiti z brusilnim papirjem različnih zr- natosti. Kdor pa ima električni rezkalnik s profilnimi rezkarji, naj ga seveda vsekakor uporabi, saj lepo ob¬ delane deščice veliko pripomorejo k lepše¬ mu videzu izdelka. Pri izdelavi okvirja iz masivnega lesa boste potrebovali tudi žago s finimi zob¬ ci, pripomoček za žaganje pod kotom 45° in nekaj mizarskih spon. izdelava Ustrezno velik kos vezane plošče najprej gladko obrusite. Motive lahko na gradivo prenesete s pomočjo kopir¬ nega papirja ali z odstranljivim lepilom, s katerim fotokopijo nalepite na veza¬ no ploščo (slika 2). Da bi lahko izžagali notranje zaključene površine, morate v vsako najprej izvrtati luknjico (slika 3), skozi katero boste s spodnje strani po¬ tisnili v modelarski lok vpeto žagico, jo nato napeli in zategnili še zgornji vijak. Posebno pazljivi in natančni morate biti pri žaganju daljših ravnih linij in koles¬ nih obročev. Ko ste s tem delom pri kra¬ ju, odstranite ostanke prilepljene foto¬ kopije (slika 4) ter izžaganemu motivu z iglastimi pilicami in trakom finega brusilnega papirja previdno obrusite vse robove. To še posebej velja za hrb¬ tno stran, kjer so robovi bolj razcefrani, saj so zobci na žaginem listu obrnjeni navzdol (slika 5). Na obrušen izdelek na koncu nanesite dve plasti katere koli brezbarvne zaščite za les (slika 6). Z izdelavo podlage ne bi smeli ime¬ ti težav. Če nimate električne vbodne ali krožne žage s finimi zobci, si lahko pomagate z navadno modelarsko rez- ljačo, v katero vpnete žagico z nekoli¬ ko večjimi zobci. Robove enakomerno posnemite z grobo in fino rašpo, vso površino dokončno zgladite z brusil¬ nim papirjem in dvakrat polakirajte. Ko je lak suh, na sredino deščice položite izrezljan motiv, ki ga prej na hrbtni strani čim bolj na tanko in enakomerno namažite z univerzal¬ nim lepilom. Zlepek dobro stisnite, dokler se lepilo popolnoma ne po¬ suši. Ker so motivi starodobnikov namenjeni obešanju na steno, či¬ sto na koncu natančno na sredini zgornjega dela nosilne deščice z dvema žebljičkoma pribijte tri¬ kotno žično obešalo za slike. v N mr januar 2009 39 mi s ZA SPRETNE ROKE (£j> Na tem mestu dodajamo še nekaj na¬ potkov tistim, ki se bodo lotili izdelave motiva motocikla. Ko se boste odločili za velikost motiva, nikar ne pozabite k meram vezane plošče na vseh štirih straneh prišteti še širine letev, iz katerih boste naredili okvir. Motiv iz svetlega lesa bo prišel bolj do izraza, če boste kos lesonita ali tanke vezane plošče, ki bo služil kot podlaga, pobarvali s črno barvo ali z zelo temnim zaščitnim pre¬ mazom za les. Izrezljan in obrušen mo¬ tiv motocikla na hrbtni strani na tanko premažite z univerzalnim lepilom, pri¬ tisnite na pobarvano in osušeno podla¬ go ter zlepek dobro obtežite ali stisnite z nekaj mizarskimi sponami. Po konča¬ nem sušenju izdelek polakirajte z mat brezbarvnim lakom. Po možnosti upo¬ rabite lak v pršilki, ki se ga da hitreje in enakomerneje nanašati. Okvir za motiv motocikla je najlažje narediti iz poskobljanih letev katere koli vrste lesa, ki imajo prerez približno 10 x 35 mm. Odžagajte jih pod kotom 45° in pobarvajte s temnim odtenkom debeloslojne lazure na osnovi alkidnih smol (npr. beltop št. 4), ki poleg pigmenta vsebuje tudi lak. Osušene letve nato preprosto na¬ lepite na motiv tako, da se zunanji robovi natančno pokrivajo. Zlepek lahko s spodnje strani dodatno utrdi¬ te z nekaj kratkimi lesnimi vijaki krožno ali vbodno žago ter se¬ veda z žago lisičji rep ob po¬ moči šablone za žaganje pod kotom 45°. Ko se letve, ki se¬ stavljajo okvir, natančno prile¬ gajo zunanjim meram motiva, stične površine na tanko na¬ mažite z belim lepilom za les in okvir stisnite (po možnosti s posebnim napenjalnikom). Ko se lepilo posuši, okvir še enkrat obrusite in nato pobarvajte. ali tapetniškimi sponkami. Kdor bi raje imel »pravi« okvir z utorom, naj ga na¬ redi iz kupljenih letev za okvirje, ki jih prodajajo na lesnih oddelkih v vseh več¬ jih trgovskih centrih. Takšne letve s profilom v obliki črke L pa lahko s pomočjo električne krožne žage z možnostjo nastavitve globine ža¬ ganja ob uporabi vzporednega vodila naredite tudi sami. Letev z ustreznim prerezom najprej zgladite in ji z brusil¬ nim papirjem enakomerno posnemite vidne robove, nato pa jo razžagajte na štiri kose, ki ustrezajo velikosti podla¬ ge. Pazite, da bodo stiki pod kotom 45° na vogalih čim manj opazni. Najbolje je uporabiti električno stabilno žago, ki omogoča natančno žaganje pod po¬ ljubnim kotom, gre pa tudi z električno TEM januar 2009 41 ZA SPRETNE ROKE Darilna škatlica iz valovite lepenke BARBARA AVSEC Včasih želimo svoje darilce pokloniti v embalaži, ki bi jo izdelali sami, in s tem pokazati obdarovancu, da smo se zanj še posebno potrudili. Lepo in za izdelavo dokaj preprosto darilno škatlico lahko naredimo iz barvne valovite lepenke, ki jo je mogoče kupiti v vsaki bolje založe¬ ni papirnici ali hobijski trgovini. Učenci 6. razreda OŠ jo lahko izdelajo kar iz va¬ lovite lepenke, ki jo dobijo kot gradivo poleg delovnega zvezka za pouk Tehni¬ ke in tehnologije. Gradiva • valovita lepenka, • lepilo, • samolepilni trak. Orodje in pripomočki (slika 1) • škarje, • kovinsko ravnilo, • podlaga za rezanje, • modelarski nož, • gladilka ali pletilka, • flomaster. Izdelava Postopek izdelave začnemo s preno¬ som šablone na gradivo. Risbo šablone dvakrat povečamo in prekopiramo ali prerišemo ter jo izrežemo iz kopije. Ša¬ blono položimo na valovito stran lepen¬ ke (Ne na gladko, ker bi se valovita stran pri rezanju cefrala in bi bili robovi natr¬ gani!), pri čemer pazimo na smer valov, ki morajo biti vzporedni z najdaljšo stra¬ nico šablone, sicer bomo imeli pri pre¬ gibanju velike težave, pa tudi izdelek ne bo lep. Najlažje bo, če šablono z nekaj koščki lepilnega traku prilepimo na va¬ lovito lepenko, da se nam šablona med prerisovanjem in pregibanjem ne bo premikala (slika 2). Šablono natančno prerišemo; zunanje robove zarišemo s flomastrom, z gladilko (ali kar s pletilko) pa naredimo žlebne pregibe. Najlažje to storimo tako, da po črtah na šabloni ob ravnilu močno potegnemo najprej oba vzdolžna pregiba in nato še vse štiri loke (slika 3). Papirno šablono odlepimo in z modelarskim nožem izrežemo narisano obliko. Režemo po notranji strani nari¬ sanih črt, sicer se bodo te videle in bodo pokvarile videz izdelka (slika 4). Lepenko najprej zapognemo po rav¬ nih pregibih tako, da je gladka stran le¬ penke obrnjena navznoter, valovita pa navzven. Nato na valovito stran zavihka po celotni dolžini nanesemo lepilo (sli¬ ka 5) in zlepimo z nasprotnim robom lepenke. Dobro je, če izdelek za nekaj časa obtežimo (npr, s kakšno težjo knji¬ go), da se bo spoj lepše sprijel. Ko se lepilo posuši, zapognemo še obe stranski ploskvi in darilna škatlica je končana. Seveda jo lahko še okrasi¬ mo s pentljo, suhim cvetjem ali kakšnim drugim okraskom. In še namig: če potrebujemo manjšo škatlico, šablono skrajšamo po dolžini, ali pa jo podaljšamo, če želimo večjo. Slika 1. Potrebščine za izdelek 42 Slika 2. Šablono položimo na valovito stran lepenke. januar 2009 TEKI 5 Slika 3■ Z gladilko prevlečemo pregibe. Slika 4. Z nožem za karton izrežemo obliko. Slika 5 . Zapognemo ravna pregiba in na zavihek nanesemo lepilo. Darilna škatlica iz valovite lepenke Risala: Barbara Avsec Merilo: 1 : 2 TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 4,17 € mr januar 2009 »Na očetovi železniški maketi se najraje igram tornado!« 43 IZDELEK ZA DOM 'Namilim ura s stojalom la svinčnike BARBARA AVSEC Namizna ura s stojalom za svinčnike je uporaben in lep izdelek, ki ga lahko naredijo učenci pri izbirnem predme¬ tu Obdelava gradiv - umetne mase ali pa spretnejši učenci 7. razredov pri po¬ uku TiT. Za izdelavo uporabimo ploščo penjenega PVC, ki ga dobijo otroci že v škatli z gradivi, sicer pa lahko kupi¬ mo večjo ploščo penjenega PVC pri več slovenskih ponudnikih, ki jih najdete na spletu. Material se namreč z lahkoto reže z nožem za karton, žaga, vrta, brusi in segret tudi upogiba. Urni mehanizem lahko kupimo pri trgovcih z elektro- materialom (najdete jih tudi na spletu) ali pa ga naročimo pri lokalnem urarju. Pri nakupu moramo biti pozorni le na to, da je gred, na katero bomo nataknili kazalce, dovolj dolga za debelino naše PVC-plošče. Gradiva: • plošča penjenega PVC debeline 4 mm, • razcepke za papir, • urni mehanizem (slika 1). Orodja in pripomočki: • pripomoček (model) za upogibanje pod kotom 80° in 100° (slika 2), • kovinsko ravnilo, • svinčnik ali kemični svinčnik, • šestilo, ravnilo, škarje, • šilo, • vibracijska žaga ali nož za karton, • brusilni papir ali brusilni stroj, • vrtalni stroj, • svedri za les 0 4, 0 12, 0 10 (oziro¬ ma premer urine gredi), • primež, • večnamenski odstranjevalnik barve ali pripomoček za lokalno segreva¬ nje (krivljenje), • les ali vezana plošča za vpenjanje in zaščito. Slika 1. Gradiva za izdelavo ure Namizna ura s stojalom za svinčnike 44 januar 2009 mr IZDELEK ZA DOM Izdelava Najprej si naredimo šablono za šte¬ vilčnico (slika 3). Naredimo jo iz kar¬ tona ali debelejšega papirja. Narišemo kvadrat velikosti 140 x 140 mm. Nato narišemo simetrali njegovih stranic, na katerih bodo ležale kar štiri točke šte¬ vilčnice. V presečišču narisanih simetral zapičimo šestilo in narišemo krožnico s polmerom 60 mm. Šestilo nato zapičimo v eno od že narisanih točk številčnice in s polmerom 31 mm po krožnici nariše¬ mo še ostale točke številčnice. Šablono izrežemo s škarjami. Slika 2. Pločevinasta modela za upogibanje plastike Na ploščo penjenega PVC narišemo pravokotnik velikosti 250 x 210 mm in nanj prenesemo mere z načrta. Rišemo na tisto stran, ki je zaščitena s folijo, to bomo odstranili šele pred upogibanjem. Če bomo upogibali ploščo s pomočjo pripomočka za lokalno segrevanje na uporovno žico, zarišemo pregiba še na hrbtni strani, da bomo vedeli, kako polo¬ žiti ploščo nad žarilno žico. Na tisti del plošče, kjer bo številčnica, položimo šablono s številčnico, jo poravnamo z robovi in prenesemo točke številčnice na PVC s pomočjo šila, ki ga zabadamo v zarisane točke (slika 4). Z vibracijsko žago ali pa kar z nožem za karton izrežemo zarisano obliko in strojno ali ročno obrusimo robove. Vo¬ gale lahko po želji tudi zaoblimo. Slika 3■ Šablono za številčnico izdelamo iz kartona ali debelejšega papirja. Slika 4. S šilom označimo točke za števil¬ čnico. Slika 5 . Videz PVC-plošče pred upogibanjem Pred vrtanjem luknje za urni meha¬ nizem preverimo premer urine gredi oziroma navoja, ki ga bomo morali pri¬ viti v ploščo. Na načrtu je narisan pre¬ mer 0 10, kakršnega je imel mehanizem na sliki. Če bo imela vaša ura drugačen premer navoja, temu ustrezno spreme¬ nite premer svedra. Izvrtamo vse luknje: za številčnico 12 lukenj s svedrom 0 4, za svinčnike šest lukenj s svedrom 0 12 in za urni mehanizem eno luknjo s sve¬ drom 0 10 oziroma z uri ustreznim pre¬ merom svedra (slika 5). Zdaj se lotimo upogibanja. Dobro je, da najprej na kakšnem manjšem ostan¬ ku materiala poskusimo, koliko časa je potrebno za gretje PVC-plošče, da ma¬ teriala ne osmodimo, saj tak izdelek ne bo lep. Najprej se lotimo daljšega pre¬ giba. Uporabimo pripomoček za upo¬ gibanje pod kotom 80°, ki ga naredimo iz debelejše pločevine v dolžini najmanj 250 mm. Če ploščo grejemo z odstranje- valnikom barve, vpnemo obdelovanec v primež tako, da vstavimo pred PVC-plo- ščo vsaj 250 mm dolg kos vezane plošče, s čimer zaščitimo plastiko pred vtiskava- njem čeljusti primeža v material in pred pregrevanjem dela plošče pod pregi¬ bom. Zadaj vpnemo model za upogiba¬ nje. Poravnamo zarisano črto pregiba na PVC-plošči in rob pripomočka za krivlje¬ nje, nato stisnemo čeljusti primeža. Z dela nad pregibom odstranimo zaščitno folijo, pustimo pa jo tam, kjer je narisan drugi pregib. Med segrevanjem z od- stranjevalnikom barve z leseno deščico ali kosom vezane plošče zaščitimo ma¬ terial nad pregibom, da ga brez potrebe Slika 1. Zmehčano plastiko upognemo brez težav. IZDELEK ZA DOM - In .ffl. Slika 9. Upogibanje je končano Slika 10. Montaža urnega mehanizma ne pregrevamo (slika 6). Pregib naredi¬ mo tako, da potisnemo segreto ploščo do modela (slika 7). Počakamo približno 30 sekund, da se obdelovanec ohladi in obdrži obliko, nato se lotimo še krajše¬ ga pregiba. Ponovimo postopek vpenja¬ nja. Tokrat uporabimo pripomoček za upogibanje pod kotom 100°. Odstrani¬ mo še preostalo folijo. Številčnico pri segrevanju spet zaščitimo (slika 8), da se nam ne pregreva, sicer bo videz ure pokvarjen. Postopek je precej lažji pri segreva¬ nju s pripomočkom za lokalno segreva¬ nje. Tudi v tem primeru moramo folijo odstraniti pred začetkom segrevanja, pregiba pa imamo narisana na hrbtni strani in ju samo poravnamo z linijo uporovne žice. Pazite le, da pri krajšem pregibu ne pregrevamo dela s števil¬ čnico. Upogibanje je zdaj končano (sli¬ ka 9) in čas je, da namestimo razcepke za zapiranje kuvert v luknje za števil¬ čnico. Na hrbtni strani nožiče zapogne¬ mo čim bližje k PVC-plošči, da razcepke trdno stojijo na svojem mestu. Namesti¬ mo urni mehanizem (slika 10) in nato še vse tri kazalce, ki jih pred montažo TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. Cena vsakega je 4,20 €. - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KI M I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 vvarhavvk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E lil, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra C AT 262 46 po potrebi skrajšamo. Pazimo na vrst¬ ni red kazalcev: najprej urni (slika 11), nato minutni in na koncu še sekundni kazalec. Izdelek je končan in lahko ga po¬ stavimo na primeren prostor v sobi. V stojalo zložimo svinčnike, ki jih večkrat uporabljamo in nam bodo odslej vedno pri roki. Z nekaj domiselnosti lahko sto¬ jalo za svinčnike podaljšate še v stojalo za škarje in mobilni telefon. Tudi števil¬ čnico lahko izdelamo iz kakšnega dru¬ gega materiala - uporabimo lahko kar gumbe. VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavr¬ že, ampak jih shranjuje, zatajim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. Cena mape je 4,17 €. januar 2009 TIKI 5 V £>3JE:n3VU 1. Prvi lahki transportni helikopter v floti Jugoslovanskega vojnega letalstva je bil Westlandov HAR-Mk.5 whirlwind. V Jugoslaviji so jih licenčno izdelovali v mostarski tovarni Soko pod oznako S-55-5 in je v enotah služil med leti 1957 in 1974. Italerijevo maketo tega helikop¬ terja je lepo upodobil Silvo Privšek iz Laškega. 2. Maketa nasedlega tanka PzKpfw.VI tiger divizije »Das Reich« med največjo tankovsko bitko v zgodovini pri Kursku, julija 1943, je delo Bojana Korelca iz Ljubljane. 3. Modelarji Mednarodne kozmonavtične šole V. Čelomeja iz Baj¬ konurja v Kazahstanu in njihov mentor Aleksander Korčagin s papir¬ natimi modeli vesoljskih nosilnih raket ariane, saturn lb in proton. 4. »Ali se nam mudi?« je naslov domiselne vinjete Primoža Bajta, ki predstavlja delo inženirskih enot Wehrmachta med operacijo Barba- rossa (nemški napad na Sovjetsko zvezo, poleti 1941). 5. Leta 1985 je Marklin ob 50. obletnici izdelave svojega prvega železniškega modela s tirno širino 16,5 mm v velikosti 00, pozneje je dobil oznako HO, izdelal kopijo kompleta, ki vsebuje tovorni in potniški vlak. Modeli so izdelani iz kovine in so originalni posnetki tistih iz leta 1935. Model na sliki je iz zbirke železniškega maketarja Igorja Kuralta. Foto: A. Kogovšek, A. Korčagin in I. Kuralt 20,7 x 26,5 cm 144 barvnih strani Cena: 24,99 EUR NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 186 671 2008/2009 920084746,5 cobiss = Razumeti svet Izzivi jutrišnjega dne Živimo v svetu, ki postaja čedalje bolj zapleten. Vsak najmanjši dogodek odmeva po celem svetu, pogosto na različnih področjih: v politiki, družbi, gospodarstvu ... Kako izluščiti bistvo vse bolj zapletenega in raznolikega dogajanja? Knjiga bralcem ponudi nekaj preprostih opornih točk, ki jim bodo omogočile bolje razumeti sodobni svet (vzroke za palestinsko-izraelski spor, posledice učinka tople grede, širjenje aidsa, koristnost pravične trgovine ...) in razkrile, kateri so izzivi jutrišnjega dne: politični (skupno življenje), geopolitični (graditi mir), ekonomski in socialni (ustvariti pravičnejši svet), ekološki (ohraniti naš planet) in kulturni (okrepiti kulturne raznolikosti). Zgodovina znanosti in tehnike Ta knjiga je povabilo na popotovanje skozi prostor in čas, na katerem si boste lahko ogledali zgodovino razvoja znanosti in tehnike ter pri tem spoznali, da so k stvaritvi današnjega sveta prispevale vse kulture in civilizacije, ki so obstajale ali pa še obstajajo na našem planetu. Knjiga, ki je namenjena predvsem osnovnošolski mladini, pripoveduje zgodovino človeštva, a ne tiste o cesarstvih, kraljih ali vojnah, temveč opisuje razvoj človeške znanosti in tehnike od pradavnine do današnjih dni. 19 x 26 cm 224 barvnih strani Cena: 29,99 EUR MODRA ŠTEVILKA Naročila: (( (• 080 17 90 ) ali www.tzs.si/eknjigama J ELI 5 • januar 2009 TELI 5 • januar 2009 • 21 24 • TELI 5 • januar 2009 TELI 5 • januar 2009 • 25 PTIČJA HIŠICA - KRMILNICA M = 1: 1,37 Risal: Dušan Markič T9Z IsJ m » O C as N) O O \o J PTIČJA HIŠICA - KRMILNICA pločevinasta obloga za streho M = 1:1,37 Risal: Dušan Markič