Dopisi. Iz Dobrne. (C e s a r j e 7 r o j s t n i d a n). nTiba" Dobrna prizadeva si pokazati izraz domoljnbnega mišljenja in prirrženoati do sla^ne hise cesarake. To je namenila razodeti, kakor že 7elikokrat, tudi 17. aTg. t nedcljo zve8er. Ali 7reme prekrižalo je račun. - Ravno ob mraku nastane pogubonosna burja. S^etloba bleaka namesto^ala je baklje in kreae; mesto pokanja možnarje? razlegalo se je po hribovjn, gričih in dolinah siluo treskanje in gromenje; rožljanje oblakov grozilo namjesto5o, kterej smo, h7ala Bogu, 7endar všli sre8neje, kakor nbogo Frankolo^o in črešnjice, kjer je nemilo kiestila po polju in 7inogradib 7zlic temu, da je vse obetalo dobro žet7o in primerno bogato trgatvo. Po polno5i nam ae je strah ponovil. — V ponedeljek bila je ob de^etih sloveana 87. meša. Slažbe božje vdeležil se je akof pre7Z7iaeni gosp. Dr. Jirzik; dalje bivši banski nameatnik pl. Vakano^id, general Gantiers, Radonec (Linien-SchiffaGapitain), Vranič (Scbiffa-Capitain), Sirk (major), več 8a8tniko7 ter drugib topliških gosto7 razliSnih 8tano7 in narodnostij; ob6inski in šolski odborniki, učitelji in šolska mladež pak lepo ate^ilo Bogu in vladarju vedno zvestih farnikov. Gerkva bila je napolnjena, kakor ob praznikih; Z7e5er je 8rno no8 razs^etlje^al 7elikanak kres, a 7 zraku praskale so spuš6ane rakete med tem, ko so se v sobani gibale brhke noge plesalce^. — Kar je 7 nedeljo nara^a zabranila ljudeni ter službo po7eli6e7anja aama prevzela, to se je preložilo na ve8er praznika 87. Štefana (20. a7g.), patrona ogerskih dežel. Pra7 primerno. Iz zadnjega imenika (Curliate Nr. 9) je raz^idno, da je skoro polo^ica gostov podložnib kroni 87. Štefana, namre5 63 (t. j. 51 Hr7ato7 in 12 Magjaro7, p. Sandor 7. Marko^ics, Honvath, Eunewalder itd.), med tem ko jib je iz ostalih krono^in 70! Ali n6uda golemoga" ! V čitalnici topliškej 7zlic temu zastonj gledas po hr7ata k e oi (kakor sploh sla^janskem) časniku; a drugih je mnogo, namreS nemških, magyarskih in laikih. Vsakemu gostu pa je do^oljeno, da se pritoži glede kake ponianjkljivosti. Svoje želje labko zapiše 7 knjigo, ki je 7 pisarnici odprta za ta namen. Nerazumlji^o nam je to tem bolje, ker vsako leto pridejo semkaj odličui hr^atski politiki in piaatelji, n. pr. Eukulje^ič", atarosta hr7. državniko7 in pisatelje^, Šenoa, 7rednik nVienca" .... V aredo toraj opra^ilo se je to, kar je 7 nedeljo izostalo. Eapelnik topliake godbe priredil je bakljado. Na cesti 7 podnožju faro^ža zbrala ae je množica ljudij ter krenila spremljana s^iranjem do kopališča. Na raza^etljenem trgu zaigrali ao avatrijsko himno in še uekoliko drugih glasbenih umot7oro7. Po odigranej ntamborici", ki jo je zložil kapelnik aam, minola je dne^na slo^esnost. M. E. Iz Špitaliča. (Huda ura) je pri^rela 7 nedeljo 17. avgusta z^ecer od se^ero-zahoda. To8a je padala aem ter tje kot kurja jajca, naJ7e8 pa orehove debeloati, in je pobelila celo pogorje tako imenovano Konjiako goro in 7se južno Ieže6a brda. Pobila je^ deloma čisto, deloma do 3/4 fare: Frankolo^o, Črešnjice, Špitalič in Eonjice. Drevesa stojijo suba in vinogradi goli in ruja^i, a sem ter tje se ne pozna, kaj je bilo na njivi 7sejano. Uničena je trgatev, uničena je turaica, bajda, zelje, fižol, o^es, repa in tudi mnogo apomladi 78ejenega strnenega žita. Silno je 7relo in bliskalo se kot ob sodnem dne^i od 8—9 ure Z7e8er, a rumeno rude5i 87it goreSih poalopij, v ktera je treš5ilo, kazal je ledeno zemljino odejo. Zapstojn ao krva^i žnlji in 7ro5i znoj letos kmetn trpinn, še toliko ni pridelal, da bi do jeseni mogel preži^eti, ker ae je tudi ozimina tako alabo obnesla. Zadela je ta atrašna njima najubožniše fare menda celega Štajerja; vsaj kmetje ne samo, da nimajo kaj jesti, so tudi do gla^e zadolženi. Od kar je knez WindJ8chgratz Konjiško goro gozdnate odeje slekel, odkar so les za žganje apna Landečanje poaekali, pobija toSa leto za letom te fare. Ni 8uda, da je kmet 7že 7e5idel ob živino prišel, da 7esice, ki so imele pred 10 leti še do 30 glav lastne ži7ine in do 50 07c, imajo zdaj 8 gla7 ži^ine 5 07C. Eoliko je pa kmetor, ki 7že leto in dan repa ži^ine ne gleštajo! Ear je bilo boljšega lesa v bostab, to 86 je 7 zadnjib slabih letib posekalo in prodalo; na zimo pride zadnji mladi les pod sekiro, da se pod ni6 za žito proda. Dolg07e, obreati, davke, kdo jih bo plaSe^al ? Ako Bog ne ome8i usmiljenih Ijudi, in visoka c. kr. 7lada ne pomaga, ljudje morajo tu od glada cepati, malo da ne tako, kakor na Eltajskem, vkljub železnicam. Poaebno se priporočijo ti siromaki 87ojim 7rlim poslancem g. g. Vošnjaku, Godel-nu in Hermann, naj bi blago7olili za nje poslati prošnjo za podporo predobrotljivemu očetu s^itlemu cesarju. Bože pomozi! I. Ia. Iz Dobrne. Ko pri Vipa^i in Goriškem dozorijo pr7e či-ešuje, se to naznanja po raznib 6asnikib. 0 zadnjih črešnjab pa se pisatelj teb 7rstic ne spominja, da bi kje poročilo bral. Ljudstvo na^adno pra^i, da je 87. Vid že Srešenj sit. Pri sosednjem av. Joatu se te beaede nikakor ne morejo uresniciti. Praznik 87. Vida je 15 junija, a 7 re8enej farici 8rešnje pozno zorijo in sedaj t. j. 7 drugej polo^ici meseca a7gusta prinaaajo jih ljudje prodajat na Dobrno. Rast zelišč je toraj od ostalih krajev za dva meseca kasnejša. I7anj5ice so še le začele cvcteti. Najokusneje jagode dobiš lahko še sedaj. Earfijol, ki tam prav lep vzraste, daje točno hrano gostom 7 Dobrnskih toplicab. Mlin veternjak pa je komaj piičakal svoj letošnji plen! Iz konjiškega okraja. (Toča. — Razne stvari). Naš okraj je letos po toči hndo zadet. 30. junija na 7e5er se je vdrla strašna to6a po Pohorju. Uni8ila je ozimino 8isto. Ljudje so jo pokosili in ajde 7sejali. Pa 17. a^gusta prihruje zvečer ob 9. uri druga ploba in napravila je 7eliko skode. UniSila je ajdo po Pohorju in po Eonjicah, poškodo^ala druge poljske pridelke, — poaebno pa vinogiade. Eaj je ta dan ostalo, 7zela je 23. a7g. tedaj trikrat 7 tem letu, in 2krat 7 enem tednu je ropotalo, kakor ob sodnem dnevi. Padalaje rogljata, kakor kamenje. Setve so 7 zemljo 7bite, da se ne 7e, kaj je bilo 7sejano. Odbite veje, oguljena dreveaa, mrtvi zajci in tice kažejo in piičajo, kako huda ura je bila. — Pri vseh teh prikaznih so pa ljudje dobre 7olje, kakor da bi imeli 7sega do7olj. Ostarije so polne; čuje ae vrišč in truš, ples in ravs, kakor med divjaki. Za pijačo je denarja dovolj. Dostikrat je 7 oštariji pri cerk^i 7e8 ljudi, kakor 7 cerk^i pri kraSanskem na^ku. — Pri hudih urab 8C vidi dosti kri^e in prazne 7ere. Nekteri ljudje, posebno po bribib, so čiato zatelebani 7 prazua znamja in čadežue pomo6ke, 8 kterimi hočejo to6o odgnati, kakor z gorjačo pritepenega psa. Poaebno radi tirjajo, naj bi se z^onilo, kedar se bliža huda ura. Duhuvuiki naj bi 7endar ljudst^o podučili, da po zvonenju se hudo vreme ne odganja, ampak 7abi. To je dognano po natoroznanskih 7ednostih. Z^onenje ob hudem vremenu ne bo 7e6 pomagalo, kakor na Eranjakem blagoslovljene žemlje zoper rde8o bolezen pri s^injab. Z^ono?! kli6ejo in opominjajo 7erne k molitvi. Za po to8i poškodo^ane se pobirajo milodari po celera cesarstvu. Prva zdatna pomo6 pride 7sikdar iz darežljive o8eto7ske roke 87itlega cesarja. Velikoduane daro^e Njego7e je okr. gla^ar celjski poškodovanim sam delil. Pri tej priložnosti amo zamogli opazovati nesramnost obdaro^anih. Vsak je premalo dobil. Najbujše so jezike brusili nepotrebneži taki, kterim toča ni 7eliko akode naredila, pred 7semi pa zanikrni gospodarji. Neka kmetica 86 je 7 Zrečab pri razdeljenji darov pritožila, da je premalo dobila, ker ji je to5a in vihar streho čisto poškodoval. Resnica pa je, da je po slabem zanikrnem gospodarjenju streba alaba, da bi 86 ma8ki vdiialo. Ubožt^o bode 8rez zimo veliko, posebno po hribib, ker ne bodo ljudje imeli krnha. V denar ne more druga kaj spra^iti, kakor lea. Ako se pa živine tvega, s čem bo obdelo^al? Z lesom pa delajo ljudje neusmiljeno. Sekajo še, aekajo, za nasad pa nikdo ne skrbi. Ra7no zato in od tod toliko nevibt, ker je na Poherju toliko ,,nun". (Mesto, na kterem les poaekajo, da se pleša dalec 7idi, imenuje se ,,nuna". Ne bi li jezikoslovci blagovolili to besedo raztolmaSiti ?) Ako bodo po Pohorju tako pridno sekali in žage 7edno stavili, ne bo ae več imeno^alo nzeleno", ampak ,,pleš,asto" ali ,,golo" Pohorje. Čajemo, da se g. Malenscbegg, 5adramski učitelj, kteri jenanproklete grablje" svojega rojaka Deachmana prisegel, 5ndno huduje in jezi nad dopisnikom, ki je v nGosp." njego^o 7edenje pri 7olitvab 7 Eonjicah razglaail. Gemu ta jeza?! Ear je res, je res. Da se pa g. M. huduje nad dopisnikom, je jasen dokaz, da se on sramuje 87ojega 7edenja, — ker je ni87redno. Iz Gruškoveca v Halozah. (Odgovor dopisniku 7 33. ste7. nSlo7. Goap.") sem dolžen objaviti, ker aem bil ondi kri^ično napaden. Prvi5 ni res, da bi jaz nemakutaril. Eot žnpan dopisujem 78em le slovenski. Več kakor 50 prošenj sem slo^enski napisal in c. k. okrajnemn gla7arst7u odpoalal, da bi z iztirje^anjem da8e po5akali do jeaeni, kar je tudi bilo nslišano. Edor pa ni hotel prošnje delati dati, to je bil dopisnik. Da se je pri njem rubilo, tega si je bil sam kri7, ker je lov po arenji Gradiškej izdražbal pa ga ni botel plačati. Imeli smo 3 leta točo, 8eaar gotovo ni kri7 župan. Vcndar je župan pomagal, kolikor je mogel, in dognal, da se je 929 fl. 36 kr. pri dači odpiaalo nesrečnikom in 515 fl. milodara med nje razdelilo; tudi dopisniko^a žena je prejela 15 fl., ko je on 7 Bosni bil. Zarad novih volitev župana malo skrbi, ali ga bodo zopet izrolili, ali ne. Župan biti je sicer 5aatna pa teža^na in sitna re8! To 7e 7sak, kateri si jc skuail. To pa re6em, ako bo novi župan srenji tako gospodaril, kakor dopisnik aam sebi, potem se njej ni treba posebno veseliti. Jožef Bezjak, župan. Od sv. Križa na Murskem polji. (Šalinci) bi imeli most postaviti 6rez Surotko. Veliko se je uže pritoževalo zarad tega mosta, ker se je mnogo neareč ondi zgodilo, pa dosedaj bilo je vae prizadevanje zapstonj. Pritožbe so se zavrgle do najnovejše dobe. Kajti sedaj imajo Šalinci ukazano moat do novega leta dodelati. Bil je nedavno komisijon. Možje so ondi pregledovali in naposled rekli, da bi predrag bil, ako bi ga tako poatavili, kakor je bilo sklenjeno. Naj dotični gospodje ne gledajo na to, ampak na potrebo mosta, ki itak ni 7iše cenjen, nego je vreden ,,bagerl", na kakoranem ao se možje komisijonarji vozili. Gesta od Salinec do velike steze se mnogo rabi in je torej tudi potrebna popravce. Naj se zgodi!