WmfELRSILO slovenske' TjWs// rf/millis i i // n / / / / / / / / / / IN MEMORIAM : MRS. JULIA GOTTLIEB Chicago, Illinois Mrs. Julia Gottlieb, 1st Supreme Secretary and charter member of SWU and no 2, Chicago, passed away on July 3, 1950. Our sympathy^ %^U^!^%pUBLICfiTlON of the Slovenian Women's Union of America (umber AUGUST, 1950 Volume 22 U 547SS SLOVENIAN WOMEN’S UNION SLOVENSKA ŽEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 in Chicago, 111. Incorporated December 14, 1927 in the State of Illinois Ustanovljena 19. dec., 1926 v Chicagi, Illinois Inkorporirana 14. dec., 1927 v državi Illinois MEMBER OF: • National Council of Catholic Women The Catholic Association for International Peace Women’s Action for Victory and Lasting Peace Common Council for American Unity Spiritual Advisor — Rev. Matthew F. Kebe.................... 223 - 57th St., Pittsburgh, Pa. Founder-Honorary President — Marie Prisland . 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. President — Albina Novak ..•....................... 2073 Broadview Rd., Cleveland 9, Ohio 1. Vice-President — Josephine Livek......................331 Elm Street, Oglesby, Illinois 2. Vice-President — Mary Tomsic ............................... Box 202, S’trabane, Penna. 3. Vice-President — Anna Pachak ..................... 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado 4. Vice-President — Mary Golik ................ 3016 Gantenbein Street, Portland, Oregon 5. Vice-President — Mary Urbas .................. 15312 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio 6. Vice-President — Barbara Rosandich .............. 846 E. Chapman St., Ely, Minnesota Secretary — Josephine Erjavec................... 527 North Chicago Street, Joliet, Illinois Treasurer — Josephine Muster.............................714 Raub Street, Joliet, Illinois AUDITING COMMITTEE: President — Mary Lenich ........................... 609 Jones Street, Eveleth, Minnesota Auditor Josephine Železnikar ...................... 2045 W. 23rd Street, Chicago, Illinois Auditor — Ella Starin.......................... 17814 Dillewood Road, Cleveland 19, Ohio ADVISORY COMMITTEE: President — Frances Susel .................... 15900 Holmes Avenue, Cleveland 10, Ohio Helen Corel ..................................... 67 Scholes Street, Brooklyn, New York Rose Racher .................................'........... 2205 Burton St., Warren, Ohio YOUTH AND RECREATION COMMITTEE: Josephine Sumic...................................... 81 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Evelyn Krizay ....................................... 83 — 29th Street, Barberton, Ohio Mary Theodore .................................. 2529 — 4th Avenue, Hibbing, Minnesota Zora Yurkus ....................................... 9610 Avenue L, So. Chicago 17, Illinois Mary J. Habjan ................................................ Universal, Pennsylvania MANAGING EDITOR — Albina Novak .................... 2073 Broadview Rd., Cleveland 9, Ohio ZARJA-THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA PUBLISHED MONTHLY — IZHAJA VSAK MESEC Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher, “Zarja”, 1637 Allport St., Chicago 8, Dl. Managing Editor Albina Novak Editorial Office: 2073 Broadview Rd., Cleveland 9* Ohio Telephone S'Hadyside 1-3232 “Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.” All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand written use ink. Write plainly, especially names, and on one side of . paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po pisateljici. Pišite s črnilgjj*»337!mijio na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. ŠT. 8 AUGUST, 1950 VOL. XXII — No. 8 E *)d KAMPANJA PODAUŠANA ZA 30 DNI! Zaključek 31. oktobra, 1950 Drage odbornice in sestre: Sporočam vam važen sklep seje direktoric, da se kampanja za pridobitev novih članic podaljša za 30 dni, ker je več podružnic poslalo prošnje, da bi rade imele malo več časa, v tem oziru. To se bile povečini podružnice, ki niso imele rednih sej tekom poletja, sedaj jim primanjkuje časa za agitacijo. Torej, upoštevalo se je te važne prošnje, zato je upati, da boste podaljšanje vzele z veseljem v naznanje in storile kar bo največ mogoče za uspeh tekoče kampanje ki se bo zaključila 31. oktobra, 1950. Dalje sporočam, da so odločene zelo lepe nagrade za vse pridne agitatorice. Zelo lepo nagrado bo dobila vsaka, ki bo vpisala TRI NOVE ČLANICE in potem po vrsti naprej za vsakih PET, DESET, PETNAJST in več novih članic. Tista, ki bo nad vsemi najbolj pridna bo pa prejela še posebno darilo od glavnih odbornic, to je poleg določene nagrade od Zveze. Pristopnina za vse nove članice je PROSTA. Za nagrade se šteje nove članice v mladinski ali odrasli oddelek enako. Ako boste le malo preštudirale koliko udov imate še v družini ali sorodstvu, ki niso pri Zvezi, pa boste prav z lahkoto prišle do lepe nagrade. Najbolj važno je pa to, da boste SVOJO HČERKO, VNUKINJO ALI SORODNICO pridobile za SVOJO ORGANIZACIJO. Kako lepo se sliši, ko mati lahko reče: MOJE SO VSE PRI ZVEZI! KSA ČAST TEM NAŠIM ZAVEDNIM MAMICAM! DRAGE ODBORNICE: Lansko kampanjo sem vsaki poslala pristopno listino za novo članico. Nekatere ste listine gotovo prihranile za to kampanjo. Iz dna srca vam bom hvaležna, če boste sedaj poskrbele, da dobite eno novo članico. Izpolnite listino in jo nesite še ta mesec svoji tajnici. TO PA GOTOVO PREBERITE: Vsaka odbornica in članica, ki bo pridobila tri nove članice, bo prejela še poseben spominček od mene, to bo poleg nagrade od Zveze. Torej boste dobili dve nagradi in ne samo ena. Zelo bom vesela, če vas bo veliko število pridnih, ki boste deležne dveh nagrad. TRI NOVE ČLANICE PRAV GOTOVO NE BO TEŽKO DOBITI, ČE SE BOSTE RESNO ZAVZELE. V finančnem poročilu v tej izdaji boste brale, da smo imele izredno veliko število smrtnih slučajev. Vsaka umrlih je pustila pri svoji podružnici vrzel in sedaj je naša naloga, da se vsaka vrzel napolni z novo članico. Prav gotovo ne boste dovolile, da vaša podružnica nazaduje. Zasigurno vem, da so umrle zapustile mnogo sorodnic, ki niso še članice Zveze. Pravijo, da: LEPA BESEDA, NAJDE LEPO MESTO! Torej spregovorite nekaj dobrih besed v dobrobit svoje Zveze in vaš trud bo gotovo bogato poplačan. Nova članica /e v veliko veselje vsaki podružnici in vsaka žalost naj prinese tudi veselje. Primimo skupaj za vajeti, drage sestre, in pripeljimo sedanjo kampanjo na lep pristan, ki se imenuje: USPEH! Z iskrenimi in hvaležnimi pozdravi Ostajam vam vdana predsednica - urednica, ALBINA NOVAK POZOR! Naznanjamo, da je na trgu NOVA PESMARICA, ki vsebuje 34 naj lepših slovenskih melodij, katere je zbral, zložil in lastnoročno spisal naš obče spoštovani pesnik in skladatelj IVAN ZORMAN Vsak slovenski dom v Ameriki, bi moral imeti to NOVO PESMARICO, in posebno še, tisti kjer imate klavir ali druge inštrumente in kjer radi prepevate naše prelepe melodije. Naša mladina bo zelo vesela te knjige, da se bo naučila pravilno igrati in prepevati naše priljubljene pesmi. Cena knjigam je en dolar in vključite deset centov za poštne stroške. Naročila pošljite z denarjem ali nakaznico na — MRS. JOSEPHINE ŽELEZNIKAR 2045 W. 23rd St. Chicago 8, Illinois ATTENTION ALL MUSIC LOVERS! Here is good news: THE MUSIC BOOK WE PROMISED SOME TIME AGO IS NOW ON SALE. It contains 34 of our beloved Slovenian melodies which have been written, arranged and selected by our distinguished Slovenian American poet and composer IVAN ZORMAN of Cleveland, Ohio. This MUSIC BOOK is A MUST for everyone who likes to sing or play Slovenian melodies. The price of the book is one dollar, plus ten cents to cover cost of mailing. Orders will be promptly filled by — MRS. JOSEPHINE ZELEZNIKAR 2045 W. 23rd St. Chicago 8, Illinois Mail your order in today. The Supply is limited. Marie P risi and: jyjED človeku služi za hrano, pa tudi za zdravilo, kadar mu opeša organizem, da si opomore z že prebavljeno hrano, ki je med, katerega so pridne čebelce nabrale iz najlepših cvetov. Glavna sestavna dela v medu sta cvetlični in sadni sladkor, ki sta v medu že prebavljena, tako da lahko takoj preideta v kri brez vsake prebave. Med vsebuje eterično olje, ki mu daje duh po cvetlicah, na katerih je bil nabran. To olje pospešuje prebavo drugih jetti, ki smo jih zaužili. Med vsebuje tudi apno, fosfor in železo v taki obliki, da jih človeško telo lahko sprejme. Med je tečen, prijetnega okusa, ne pušča n'kakih neprebavljivih snovi v telesu, oživlja in povzdiguje telesne moči. Ena žlica medu vsebuje 75 kalorij, ali toliko kot eno jajce. Žal, da med vse premalo uporabljamo za hrano. Med je izvrstno zdravilo. Naprimer: Pri bolečinah v ustih in grlu izpiramo usta in grgramo z žajbelnovim čajem, kateremu smo dodale jedilno žlico medu. Otrokom, ki ne radi jemljejo ribje olje, damo zmes, narejeno iz dveh delov surovega masla in en del medu. Učinek bo isti kot z ribjim oljem. Med je izvrstno in neškodljivo zdravilo proti zaprtju. Med spravi k novemu redu in delovanju ledvice, ki zlasti v starejših letih slabše delujejo. Kdor je prehlajen naj pije lipov ali bezgov čaj, dobro oslajen z medom. Na ledvicah bolnim, ki ne smejo uživati maščobe in beljakovin, je med pravo odrešenje, ker ne vsebuje skoro nobene maščobe niti beljakovin. Med vsebuje železo, ki je potrebno za krepčanje organizma po prestani bolezni, ali pri šibkih otrocih. Med ne debeli kot sladkor, nasprotno celo razkraja tol-ščo, ki jo kri odlaga v razne dele telesa. V vročini pijmo vodo, ali limonado, oslajeno z medom. Kdor ne more zvečer zaspati in je nemiren, naj vzame dve kavni žlici medu ter ga v ustih drži tako dolgo, da se pomeša s slino, predno ga zavžije. Mirno bo zaspal. Pri nekaterih bo med pomagal že prvi večer, pri zelo nemirnih ljudeh pa še le v nekaj dneh. Izgovor, da po medu zobje bolijo, ne drži. Resnica je, da med izčisti votline nagnitih zob, zato pride zrak do živca in ta seveda zaboli. To je dobrohoten opomin, da je treba iti k zobozdravniku. * * * Mnogo Amerikancev trpi na želodčnih uljesih (stomach ulcers). Kaj to bolezen povzroči? Nekateri pravijo, nepravilna hrana. Specialist za želodečne bolezni pa trdi, da uljesov ne povzroči to, kar sneš, pač pa tisto, kar je tebe. Z drugimi besedami, skrb, težave, žalost, jeza, razburjenost, itd. * H« >|« Profesor Evgen Rochow prerokuje, da bodo v daljni bodočnosti izginila jedila kot meso in jajca, ker bodo živali premalo producirale za prehrano prehitro se množečega človeštva. Namesto mesa in jajc se bodo pojavila jedila kot: surovo maslo narejeno iz premoga, sladkor napravljen iz drevesnih debel in vsakovrstne beljakovine pridobljene iz kvasnic. Hvala Bogu, da mi te pojedine ne bomo učakali ! * * * U. S. News & World Report navaja kaj ljudje danes največ kupujejo. Trgovina je na vrhuncu, a ljudstvo ne kupuje istih stvari kot nekdaj. Luksusni predmeti se teško prodajo, istotako fine, male stvari. Ljudje tudi več toliko ne izdajo za zabavo. Največ dolarjev gre za nakup avtomo- bilov, novih hiš, pohištva, obleke, ledenic in televižn naprav. Za letos imajo preračunano, da bo ameriški biznes znašal 184 bilijonov dolarjev: lansko leto je bil 179 bilijonov v letu 1940 pa 72 bilijonov. * * * V knjižici “Increased Cost of the Federal Government”, izdano od senatnega komiteja, beremo, da je leta 1840 ameriški vladni dolg znašal 21 centov na osebo, zdaj pa na vsakega moža, ženo in otroka pride po $1,907.32 vladnega dolga. Če so v družini štirje člani, odpade nanje 8 tisoč vladnega dolga. K temu se še lahko prišteje državni, okrajni in mestni dolg, kar znese že lepo vsoto. Na obrazih veselih in brezskrbnih Amerikancev pa ni opaziti, da bi jih ta dolg kaj vznemirjal, kar je popolnoma pravilno. Dokler ide, ide. * * * Oh, ta svet! Kako se jezimo nad Rusijo, a trgujemo z njo vseeno. U. S. Department of Commerce poroča, da smo v letu 1949 od Rusije in njenih satelitk kupili za 85 nrlijonov blaga, največ kožuhovine, kavijarja in tobaka. — Iz Jugoslavije je naša dežela lansko leto importirala blaga v vrednosti $14,213,024.00. * * * “Women are the Rosses”, je pridigal Rev. William McManus v svoji cerkvi v Washingtonu. “Celo predsednik Amerike nazivlje svojo ženo ‘the Boss’.” Nadaljeval je: “Zakaj so žene postale gospodarji in skoro izključne vzgojiteljice otrok? Ker so možje ratali prekomodni! Brigajo se samo za zaslužek, svoj udobni stol in avto. Vse drugo naj opravi žena, ki je že itak preobložena z hišnim delom. Pri velikem številu žen, ki pridejo zjutraj k maši, ali zvečer k pobožnostim, bi bilo sklepati, da so one edine grešnice na svetu, ki morajo delati pokoro. Mi želimo moški svet! Hočemo može, ki bodo voditelji svojih družin, svojih fara in vsega sveta. Neustrašenih mož hočemo, ki se ne bodo bali vršiti svoje dolžnosti, ki jim udobnost in dobri časi ne bodo edin življenski pomen. Dobrih očetov hočemo! Pravi oče se pobriga za otrokovo šolsko in versko vzgojo; zanima se za šolo, v katero otrok pohaja, je svojim otrokom tovariš pri igrah in z njimi deli vse probleme. Le takega očeta bodo otroci smatrali za nekaj res velikega nekaj posebnega, vzvišenega in dovršenega . . * * » Misijonar je v posebni pridigi za možke omenjal, da slednji vse premalo cenijo svoje žene. Vspodbujal je: “Možje! Bodite prijazni do svojih žen! Razveselite jih včasih! Ne čakajte, da vam žena umre, da bi ji še le na grob polagali cvetlice, pač pa ji kdaj v življenju prinesite šopek rožic.” Nekemu možu je šla pridiga do srca. Spoznal je, da je svojo ženo res več ali manj zanemarjal, zato je sklenil, da ji bo kar prihodnji dan kupil šopek cvetlic. Drugo jutro res gre v cvetličarno in naroči ogromen pušelc, da ga ponese ženi domov. Šopek so mu zavili v papir, a tako, da ga je polovico ven gledalo, ker je pač bil zelo velik. Mož je vstopil v bus noseč šopek v roki kot helebardo. Potniki na busu so zvedavo opazovali lepe cvetlice, katerih prijeten vonj se je širil po vsem busu. Končno se nek možakar sklone k možu s šopkom in sočutno zašepeče: “Ali vam je žena umrla, dragi prijatelj? ’ » * * Dne 15. junija je v Clevelandu preminul Mr. Ivan Zupan, blag mož, pesnik, časnikar, narodnjak in član Prijateljskega krožka naše Zveze. — Mr. Zupana sem poznala nad 25 let in vedno sem spoštovala njegov kremenit značaj. Bil je Zvezi, kot meni, odkrit prijatelj. Blag mu spomin! * * * čutim se dolžno kar najlepše zahvaliti se moji domači podružnici za presenečenje na seji, pesmico na radio, šopke, lepe spominčke in številna ustmena in pismena voščila k mojemu rojstnemu dnevu. Istotako se zahvaljujem prijateljicam širom Amerike, za izražene dobre želje in ljube spominčke. Tudi jaz vam želim vse najboljše, vse dni vašega življenja. Bog vas blagoslovi! Leto gre za letom, tone cvet za cvetom, izginja nam pomlad . . . ')/(t.,. fh/ia Prva Zvezina glavna tajnica preminula GLOBOKO me je zadela vest, da je 3. julija v Chicagu preminula Mrs. Julia Gottlieb, prva Zvezina glavna tajnica in ustanovna članica naše organizacije. Skoro bo 24 let odkar se je rodila ideja in je padla prva beseda, ki je vsejala kal, na kateri je vzrastla sedaj na mogočna Slovenska Ženska Zveza. Takoj na prvi poziv se je sestra Gottlieb pridružila akciji za novo organizacijo ter je na ustanovnem sestanku 19. decembra 1926 bila izvoljena za glavno tajnico. Tiste čase, ko ženska društva in ženske aktivnost niso bile priljubljene, ponekod celo osovražene, ni bilo lahko graditi žensko organizacijo. Mrs. Gottlieb pa je bila žena pogumne narave in kjer je naletela na odpor se je takoj trdno postavila in branila našo Zvezo. Ustanovila je več podružnic sama, mnogim pa s svojo vspodbujevalno besedo pomagala do ustanovitve. Kot glavna tajnica je bila vestna, delavna in neustrašena. Začetek je pri vsaki stvari težek, tako je bil tudi pri Zvezi. Pokojna pa je znala premagati vse ovire in obvladati vse težave. Leta 1928 je Zvezinemu glavnemu odboru predložila resolucijo, da bi se naj pričelo z lastnim glasilom. Resolucija je bila sprejeta in prihodnje leto je pričela izhajati Zarja, katere urednica je bila Mrs. Gottlieb. Spomin na našo prvo glavno tajnico in prvo urednico je pri Zvezi ovekovečen z njenim delom, ki je trajno in neizbrisljivo. Vse članice se je bomo s hvaležnostjo spominjale v svojih molitvah ter jo ohranile v blagem spominu. Soprogu Johnu, ki je lastnik in urednik mesečnika Novi Svet, ter otrokom, katere je pokojna vzorno odgojila, izražamo naše globoko in iskreno sožalje! Marie Prisland j Življenja trnjeva pot j J Resnična zgodba prejšnjih časov Josip Kostanjevec \ (Nadaljevanje) ^ Tone je vedel, da je po zagonetnem nesrečnem slučaju zaigrano celo njegovo življenje. Otopel je bil popolnoma, ni ga več brigalo to, kar se je godilo okoli njega. Ko se je bila dvorana nekoliko izpraznila, se je iz ko.ta ob vratih izmotal neki človek, ki se je doslej tiščal v ozadju. B I je silno bled v obraz in roke je tiščal v žepih, kakor bi ga zeblo. Vsak čas se je stresel in je pogledal nemirno okoli sebe. Sedaj, ko je videl, da ni skoro. nobenega na tej strani okoli njega, se je izkušal pomešati na drugo stran, kjer je bila še skupaj gruča poslušalcev. Pomešal se je med nje in se je stisnil tamkaj v kot. Vzdignil je ramena kvišku, da se je komaj videla njegova glava, in vtaknil je roke zopet v žep. Njegove oči pa so prodirale skozi gručo navzočih in so obvisele vsak hipec na obtožencu. Toda prav tako so vsak hipec pogledale prestrašeno okoli sebe, hoteč se prepričati, ali se res nihče ne briga za njegovo prisotnost. Tačas so se odprla vrata na dveh straneh in vstopili so zopet porotniki in sodniki. In prihajala je zopet ljudstvo, tiho in po prstih. Oni v ozadju so iztezali vratove in napenjali ušesa. Porotniki so potrdili obe stavljeni jim vprašanji. In vstal je predsednik sodišča in je razglasil sodbo v imenu Njegovega Veličanstva. Anton Stanič je bil obsojen na smrt na vešalih. * * * Spisal Začetek težkih dni. Oni človek, ki se je bil izmotal v sodni dvorani iz enega kota v drugega, se je prvi izmuznil na prosto po razgla-šenju sodbe nad Tonetom Staničem. Bil je še bolj bled kot prej in pomaknil si je klobuk nizko na čelo. Videti je bilo, kako se mu tresejo noge. Ko je v veži slučajno srečal orožnika, se je zdrznil in obstal. Prestrašene so bile njegove oči in njegova usta so se napol odprla. Orožnik ga je začudeno pogledal in se je tudi za hipec ustavil. Tedaj se je pa tujec hipoma zavedel, prestopil se je naglo in odhitel na prosto. Zunaj je za vogalom za hipec postal in srkal z globokim dihanjem vase sveži jesenski zrak. Bilo je kmalu popoldne, solnce je sijalo in čudovito modro nebo se je razpenjalo nad mestom. Po vrtovih med hišami so cvetele zadnje jesenske cvetlice, ob vrtnih lopah je rdela divja trta in kazala bahato svoje črne jagode. Po ulicah je bilo malo življenja, vse je hitelo ven, da se naužije solnca in svetlobe, saj je vedel vsak, da se bode kmalu začelo deževje, da bode kmalu zagrnila megla mesto in okolico. Tujcu je na prostem nekol'ko odleglo. Poživili so ga solnčni žarki, pokrepčal ga je čisti zrak, ojačila ga je svetloba. Stisnil je roke zopet v žep in je naglih korakov krenil dalje po stranskih ulicah. Zavil je v predmestje in tam prav na koncu v majhno krčmo z nizkimi, skoro kmetiški-mi okni. Sedel je v kot in si naročil vina in prigrizka. Kmalu je pridrsal v sobo tudi krčmar ter sedel svojemu edinemu gostu nasproti. Mencal si je nekoliko časa roke ter pokašljeval. “Odkod, če smem vprašati? Nikdar vas še nisem videl v svoji krčmi in vendar se shajajo pri meni različni ljudje in od vseh krajev, zlasti ob semanjih dneh.” “Od daleč sem in v Ljubljano prihajam poredkoma,” je odgovoril tujec in je zrl skozi okno na cesto. "Marsikateri kraj poznam, pol sveta sem že prehodil in tudi vaš kraj bi poznal, alco mi ga imenujete,” je nadaljeval krčmar. Videti je bilo, da je mož zgovoren in radoveden ter ■da hoče natančno poznati vsakega, ki se zglasi v njegovi hiši. “Doli sem, iz Kačjega dola, ako vam ustreženi s tem, ■ da vam to povem.” “Iz Kačjega dola? Res, tudi ta kraj poznam. Zakaj se imenuje dol, ko leži vendar na griču? In dosti hiš je tam in premožnih. A spominjam se, da ni v vsej okolici niti ene prodajalne. Tam bi se dalo morda kaj opraviti, da bi prišel pravi človek tja.” “Dobro vam je znano, vse,” pravi tujec, "toda sedaj je že nekoliko časa tudi tam prodajalna. In dobi se v njej vse, kar se potrebuje na kmetih. Prodajajo se jestvine, prodajajo kmetiška orodja, prodaja se blago za ženske in moške obleke in se prodajajo narejene obleke. Vse se dobi, prav vse, in to v eni sami prodajalni.” “Saj sem vedno pravil, da bo kdo prišel na to misel. .Sedaj je še čas, da si pripravi premoženje. In kdo je oni, ki je odprl tako trgovino?” “To sem jaz. ’ “Vi?” “Da, to sem jaz. Odprl sem jo pred dvema mesecema.” “In kako vam gre?” “Prav dobro, in mislim, da pojde še bolje.” “Ali vas smem vprašati po imenu?” je nadaljeval krčmar. Nekoliko čudno se mu je dozdevalo, da bi bil to trgovec, v tej ponošeni suknji, v oguljenih hlačah in v povaljanem klobuku. “Moje ime je Valentin Pezdir. Tu imate mojo vizit-nico, ako vam ustreženi.” Vrgel je krčmarju po mizi vizitnico. Ta jo je vzel, pogledal in vtaknil v žep. “Prav, me veseli, Bog ve, kdaj mi še pride prav. Kadar pridem tam skozi, vas obiščem. Včasih sem tam kupoval vino, toda odkar je uničila trtna uš vinograde, me niso več videle vaše gorice.” “Popravljajo se vinogradi, sade se amerikanke, in zeleni so že zopet griči. Letos se bo že morda dobilo kaj vina za prodaj.” “Veseli me, dobro vino je bilo včasih. Po kakšnih opravkih pa ste prišli danes v mesto?” Valentin Pezdir je pogledal krčmarja izpod čela nekam nezaupno. “Po kakšnih opravkih? No, saj veste, čemu zahaja trgovec v mesto. Nakupil sem marsikaj, česar bodo veseli moji odjemalci.” “Verujem, verujem. Ali ste slišali kaj o današnji porotni obravnavi? No, začela se je včeraj in danes se je nadaljevala. Ali je že dokončana?” Krčmar je bobnal s prsti po mizi in je gledal zamišljeno v tla. In tako ni zapazil, da se je Pezdir premaknil na svojem sedežu, kakor bi ga bil kdo zbodel. Njegove oči so nemirno begale po sobi od predmeta na predmet. "Za take reči se ne brigam mnogo,” je dejal nato z nekoliko tresočim glasom. Krčmar ga je pogledal od strani in je umolknil nekoliko ■časa. Toda dolgo ni mogel molčati, za molk ni bil ustvarjen. Kmalu je zopet izpregovoril: “Da, kakšni so ljudje dandanes na svetu! V lastnem sorodstvu si niso več varni posamezni člani. Verujte mi, vseh teh homatij in prekucij so krivi socijalisti, ali kako jim že pravijo. Ali ste že slišali kaj o teh ljudeh? Nič ni sveto pred njimi in varno, in povsod imajo svoje nosove. Ne rečem dvakrat, da naju kateri ne posluša pri zaprtih vratih.” In krčmar se je pazljivo obrnil proti durim in strmel vanje. Valentin Pezdir pa je tačas segel v žep in plačal svoj račun. Videti je bilo, da se je zasukal pogovor na stvar, ki mu je bila skrajno neljuba. “Ali mislite že oditi? Saj ne gre še vlak, izpijva ga še .skupaj pol litra na najino znanstvo,” je govoril krčmar. "Hvala, nimam časa, mnogo imam še opraviti,” In ni čakal, da bi zopet izpregovoril krčmar. Vstal je, potlačil zopet klobuk na oči in odšel, ne da bi bil pozdravil. Krčmar je gledal za njim in je majal z glavo: “Čudni so ljudje na svetu. Kmalu bi dejal, da nima la mož čiste vesti.” Valetin Pezdir je hitel iz gostilne proti kolodvoru. Mnoga časa je še imel do odhoda vlaka, a nekaj ga je vleklo tja ven iz mestnih zidov. Ničesar ni kupoval, ničesar ni nosil s seboj in ničesar niso prinesli za njim. Lagal je, ko je pripovedoval gostilničarju, da je prišel v mesto po kupčiji. Imeti je moral poseben opravek, ki ni bil po tem, da bi vedeli o njem tudi drugi. Ko je prišel pred kolodvorsko restavracijo, je postal in pomislil. Nagla hoja in neka nenavadna razburjenost sta ga užejali. Pil je sicer že mnogo več kot po navadi, a vendar je sedaj zopet začutil potrebo, da bi stopil v te vabeče prostore pred seboj. Ogledal se je še za hipec okoli sebe, sam menda ni vedel iz katerega vzroka, a potem je vstopil. Stisnil se je po svoji navadi v kot za okroglo mizo. Pivnica je bila tačas še popolnoma prazna, po njej so stopicali samo še natakarji s črnimi svojimi traki, z belimi, trdimi srajcami in s prtiči, visečimi jim črez rame. Pristopilo jih je kar več hkratu k Pezdirju in vsi so mu ponudili svojo postrežbo z enakomernim priučenim brbljanjem v zakotni nemščini, ki se je tačas ščeperila in se menda še dandanes ščeperi po oni restavraciji. Priklanjali so se, kakor bi bil dospel med nje imeniten in plemenit gospod, ne pa človek s ponošeno suknjo, z oguljenimi hlačami in s povaljanim klobukom, človek, ki je bil samo trgovec v Kačjem do.lu na Dolenjskem. Ali ti ljudje so bili vajeni, da so videli in čutili polne mošnje tudi v žepih ponošenih sukenj in oguljenih hlač. Vedeli so, da se celo raje vsuje kaj drobiža v njihove roke iz takšne obleke, nego iz obleke, ki je vsak teden nova in ki črez njo visi in se na njej blesti zlato in srebro. Pezdir ni dolgo sedel sam pri svojem pivu in zatopljen v svoje misli. Kmalu za njim sta prišla dva nova gosta, ki sta sedla k mizi prav zraven one, kjer je sedel Pezdir. Naročila sta si i onadva piva ter sta se začela razgovarjati glasno in kakor bi bila popolnoma sama v sobi. “Kamor prideva, povsod se menijo o današnji porotni obravnavi,” je dejal prvi. “In res, še meni ne gre iz glave, ki sem popolnoma tuj v teh krajih. Nekaj posebnega se je vršilo danes in skoro mi je žal, da sem bil navzoč pri tej razpravi.” "Tudi name je vse vplivalo nekam čudno in ne more mi iz glave spomin na obsojenca. Zlasti njegova zadnja izjava me je presenetila; jaz sem še sedaj prepričan, da se mu je za hipec zmešala pamet in da je samo v tem stanju pripoznal umor.” “Res je, prav imaš. Jaz sem za svojo osebo prepričan, da je obsojenec nedolžen. Najsi so bili dokazi še taki, vsa vnanjščina in vse vedenje obtoženčevo je pričalo, da je mož nesrečna žrtev, ki so jo ugonobile zagonetne okoliščine.” “Meni se je dozdevalo, kakor bi bili sodniki na strani obtoženčevi. To sem posnel iz marsikaterega vprašanja. A kaj naj store sami, ko imajo pa tukaj soditi drugi? Porotniki naj bi bili po mojem mnenju samo oni možje, ki nadkriljujejo po duhu in izobraženosti navadne ljudi, zlasti taki možje, ki do dna poznajo človeško dušo in njene pojave.” "Ti govoriš učeno, prijatelj, a meni se zdi, da imaš prav. Ali težko je najti takih ljudi, vsak ima svojih vsakdanjih poslov dovolj, da ne utegne misliti na takšne reči. In meni se zdi tudi, da se tako poznavanje človeške duše ne da priučiti, ono je človeku prirojeno in se da vsled tega samo izpopolnjevati.” "Danes bi bilo res potrebno, da bi bili v porotniških klopeh sedeli možje s toplim srcem in z jasnim razumom. Jaz na priliko ne bi bil obsodil obtoženca niti tedaj, ko je priznal hudodelstvo, ker sem uganil, iz česa je izviralo to priznanje.” “Toda, kar je, to je! Tu ni več pomoči! Moja najsrčnejša želja bi bila, da bi se zadeva še razjasnila preden bo prepozno, in da bi našli pravega hudodelca.” “Morda ga pa vendar odkrije slučaj ali ga prižene slaba vest!” “Prijatelj, dandanes se ne zanašaj več na pošteno vest, skoro vsako prevpije hrup sedanjega življenja.” “Prav imaš, ali tega pa menda vendar ne odrekaš, da REV. ALEXANDER URANKAR-SREBRNOMAŠNIK Dne 25. junija so farani pri Sv. Juriju priredili slavnost z banketom na čast svojemu župniku, ki je praznoval srebrno sveto mašo. Ob tej priliki se je zbralo zelo veliko faranov prijateljev in znancev. Rev. Alexander zasluži vse priznanje, kajti dokler je bil župnik, je mnogo storil za faro. Posvetil je vse svoje skrbi in trud, da se fara povzdigne in napreduje. Sedaj ima novo dvorano v delu. Rev. Alexander je bil tudi župnik pri fari Sv. Štefana. Bil je tudi komisar v Lemontu, katera naloga mu je bila zopet podeljena kot komisar provincijal to leto,. Father Alexandra poznamo vsi kot delovnega duhovnika, kot prijaznega družabnika in dobrega svetovalca. Kadar je bila prireditev pri fari Sv. Jurija in pri pod. štev. 1C, so se prav rade odzvale članice pod štev. 20 iz Jolieta. Vedno so bile prijazno postrežene in tudi upoštevane. Rev. Alexander je imel vedno dobro besedo za vsakega in rad pomagal povsod, kjer-koli je le megel. Tudi ko so kadetke pod. štev. 20 Joliet, blagoslovile svojo zastavo, se je odzval in tudi napravil zelo lepo pridigo v farni cerkvi v Jolietu. Tudi pozneje se je večkrat odzval ne le samo 20 letnice slavnosti pod. 20, temveč večkrat smo ga videli, ko je bil navzoč pri številnih cerkvenih in farnih slavnosti. Rev. Alexander je bil tudi prvi, ki je imel pridigo na Zvezin dan v Lemontu pred desetimi leti. Hvaležne smo-mu za njegovo naklonjenost. Kakor se ga spominjamo me pri S'lovenski Ženski Zvezi, tako so se ga spominjali tudi drugi prijatelji od blizu in daleč. Pred 25 leti, ko je prvič dvignil kelih, da ga daruje Bo- gu, takrat mu je Bog naložil in začrtal veliko delo, katero-ima izvršiti tekom prihodnjih 25 let. Delo za Boga je bilo zelo uspešno, kajti farani v vseh farah, kjer-koli je on bil dušni pastir, ga spoštujejo, cenijo in se mu zahvaljujejo za tista pota, ko je prihitel k bolniku deliti zadnjo-tolažbo, ko je spremljeval svoje farane na zadnji poti in ko je tolažil preostale sorodnike. V sveti zakon je združil neštevilno parov, krstil ravno tako brezštevilne nedolžne otročičke. Vse to. ima Bog zapisano v knjigi ne- beški, ko praznuje Rev. Alexander svoj srebrni jubilej. Ko je naša Zveza zbirale za svoj prijateljški krožek, nove člane, da poveča svoj sklad za v pomoč potrebnim in šolninskem skladu, se je tudi Rev. Alexander pridružili in prispeval. Slovenska Ženska Zveza je hvaležna dobremu prijatelju ter mu želi, da bi dočakal zlato mašništvo. v sredi svojih duhovnih bratov in vseh kateri ga spoštujemo in molimo-zanj, da bi še dolgo vrsto let ostal zdrav in čil med nami. Josephine Erjavec, gl. tajnica. je Bog še vedno pravičen in da lahko prižene hudodelca njegov bič do kesanja in priznanja.” Pezdir je sedel med tem pogovorom kakor na žerjavici. Njegov obraz je izpreminjal različne barve, sedaj je bledel, sedaj rdel, a njegove roke so se tresle nehote in nevede. Pri zadnjih besedah njegovih sosedov pa je zaklopil oči in glava mu je omahnila na prsi. Toda kmalu se je zopet zavedel. Z veliko naglico je poklical natakarja in plačal. Ni se ozrl več na onadva, hitel je ven in se je šele na svežem zraku globoko oddahnil. “Ali ga ne bo nikjer več miru?” Skoro glasno je izpregovoril te besede, a takoj nato se je prestrašeno ozrl okoli sebe, ali ga kdo ni slišal. Takoj za njim je stal postrežček in ga je gledal začudeno. "Ali ste ga kozarček preveč?” je vprašal Pezdirja s porogljivim nasmehom. Pezdir je naglo izginil za vogal in je čakal tam, da pride čas odhoda. Počasi, prepočasi se je Pezdirju tisti dan pomikal vlak dalje. Večerilo se je že, megle so se bližale obronkom gričev in holmov, in težke sence so se pomikale v doline, črni dim iz lokomotive ni hotel kvišku, valil se je v debelih stebrih v kratkih presledkih mimo oken in je dišal neprijetno. Razkosaval se je za vlakom in se mešal med sence. Voz, ki je v njem sedel Pezdir, je bil napolnjen s potniki. Zlasti mnogo je bilo med njimi žensk. Sedele so sključeno pri svojih koših in so govorile venomer. Komaj je prenehala ena, že je začela druga. In imele so si toliko povedati, kakor ne bi se bile videle že dolgo let. A danes so tudi še posebno začele razpravljati dogodek pri sodišču. Komaj je to slišal Pezdir, že se je zopet nemirno premaknil. Odprl je okno, da ne bi slišal, a začel ga je opi-havati neprijeten veter in moral ga je zapreti. Ko je prišel sprevodnik, ga je prosil, naj ga dene v drug voz. Sprevodnik mu je ugodil, a tudi tukaj ni bil sam. V njem je sedel debel človek zalitih lic in majhnih zvitih oči. Roke je imel prekrižane na trebuhu in s palcema se je igral z zlato verižico pri uri. “A, glejte no, tudi vi tukaj, gospod Pezdir? Kje ste bili? Kaj ste delali v Ljubljani? Ali ne mislite pri meni nič več kupiti? Saj imam vse bolj ceno, nego morete dobiti v Ljubljani. Glejte, vse, kar hočete.” Mož ni mogel nehati govoriti, a Pezdir ga je samo gledal in poslušal. Tako je bil osupel, da je našel tukaj ve- likega trgovca Korošca, da ni takoj vedel, kaj bi rekel.. Poznal ga je, da mož mnogo govori in tedaj je slutil, da bode obrnil pogovor tudi na to, kar je bilo njemu posebno-neprijetno. Z veliko nezadovoljnostjo je sedel nasproti njega in začel gledati skozi okno. “Kaj ne, koliko ljudstva se vedno vozi s tem vlakom? Pa so dejali od začetka, da ne bode nesla ta železnica. Jaz pa sem pravil vedno, da bo to zlata jama, zlata jama, gospod Pezdir. Kaj ste novega poizvedeli v mestu, gospodi Pezdir? Ali ste slišali o porotni obravnavi? Moj Bog, kakšni ljudje so dandanes na svetu, vse je podivjano. Nečak ubije svojega strica! In za par sto goldinarjev! In nazadnje ta tepec v svoji neumnosti še prizna, da ga je res ubil sam. Jaz bi ga dvakrat obesil, takega človeka! Kaj pa vi pravite, gospod Pezdir?” “Jaz gospod Korošec? Nič, prav nič ne pravim!” “Nič, to je malo, gospod Pezdir! Človek ima jezik zato,, da govori. In kako je lepo poslušati, ako človek lepo govori! Le nikdar govoriti premalo, gospod Pezdir. Človek se v starosti kesa, ako je govoril premalo in prenerodno. Kaj pravite k temu, gospod Pezdir? Toda vi ne pravite-nič, kaj ne, gospod Pezdir?” “Nič!” “Saj sem vedel. Toda kaj bi midva sedajle delala, ako-ne bi znala govoriti? Pomislite, kako dolgočasno bi bilo! Koliko pametnega človek lahko pove in koliko lahko koristi vsemu človeštvu s svojim jezikom, kaj ne, gospod-Pezdir? Kaj mislite, gospod Pezdir, ali bi bili danes obsodili onega Staniča, ako bi bil znal bolje govoriti? Jaz. prosim, da ne, in pravim tudi, da si je sam kriv svojih ve-šal. Kaj pa pravite vi k temu, gospod Pezdir? Toda vi napravite nič, to mi je znano, kaj ne, gospod Pezdir?” “Nič, gospod Korošec!” “Recimo, gospod Pezdir, da bi bili vi ubili ali umorili onega človeka, tedaj sem prepričan, da bi tudi vas obesili. Tud. vi ne znate spodobno govoriti, gospod Pezdir, in to je- vaša škoda. Tudi vas bi obesili! In . . .” Gospod Korošec je hotel dalje govoriti, a tedaj mu je zastala beseda in izbulile so se mu oči. Držal je odprta« usta, da se je videlo globoko notri, in s prsti je prenehal migati pri verižici. Pezdir je namreč skočil kvišku, pripognil se prav blizu k njegovemu obrazu in zavpil: “Še enkrat recite kaj takšnega, in zadušim vas takoj; kot žabo!” (Dalje prihodnjič) TO in ONO MATI IN SLOVENŠČINA. Kultura vsakega naroda se ocenja -po razvoju in lepoti njegovega jezika. Učeni jezikoslovci in umetniki leposlovci so se v prav vsakem kulturnem narodu trudili in se še trudijo, da bi jezik v pisavi in govorici čim bolj ugladili, očistili in obogatili. Ljudstvo, preprosti človek, kmet in delavec, pa je začetnik vsakega jezika in njegov ustvaritelj. Kakor je najlepši demant. postal dragocenost šele potem, ko ga je obrusil in oblikoval umetnik bru-rsač, je tudi vsak jezik dobil svojo lepoto po stoletnem trudu jezičnih strokovnjakov. Tako šele je postal jezik sposoben, da izraža najgloblje misli, da je bogat in prožen v opisovanju čustva in zunanjih naravnih lepot ter krepak in udaren, kadar je treba poveljniku ali govorniku. Jezik je najpopolnejše glasbilo in prihaja iz grla umetnika pevca ali deklamatorja, igralca, kakršne ne more doseči no-"ben instrument. Ni ga kmalu užitka, Iti bi bil večji in lepši, kakor ga nam nudi jasna, pravilna govorica maternega jezika. Zato je materinščina največji ponos in najstrastnejša ljubezen vsakega resnično izobraženega naroda, a vsak sovražnik se zaveda, da ,3e najbolj uspešno orožje jezik. Dokler •ostane čist jezik, živi narod; ako bi tse pokvaril in iztrebil jezik, bi se :utopil narod v tujščini. KOLIKO JE VELJALA ZADNJA VOJNA? Druga svetovna vojna je pokosila •skupna nad 57 milijonov življenj, ■okrog 302 milijona ljudi pa je mora- lo zapustiti svoje bivališče. Tu je navedeno nekaj podrobnosti o žrtvah zadnje vojne: padlo je 17,126,000 vojakov, civilnih žrtev je bilo 4,188,000, po raznih koncentracijskih taboriščih pa je pomrlo nad 9,000,000 ljudi. Razen tega je bilo ranjenih 35,000,000 ljudi, osirotelih 20 milijonov, okrog IDO milijonov ljudi pa je izgubilo svoje domove. Koliko je pravzaprav veljala druga svetovna vojna, je težko dognati. Po neki skrbno sestavljeni statistiki je povzročila nič manj kakor 210 milijard dolarjev škode. 0**0 Moja mama Mama je meni in vsej družini vse: •prijateljica, svetovalka, pomočnica. ■ T>očim ona prva vstaja in zadnja lega k počitku, vsem drugim vedno priporoča: “Skrbite za zadosten počitek, varujte si zdravje!” Včasih se vprašam: “Ali niso prevelike skrbi in dolžnosti, katere vsak dan z veseljem opravlja mama? Kje neki ta ženska dobiva potrebnih moči?” Vprašanje pa ni potrebno. Saj jo vidim, ko vsako jutro prižiga lučko pred sliko Marije Pomočnice; saj vsak dan moli njeno najljubšo molitev: •“.Spomni se, o premila Devica . . .” Ivan Zorman (Iz Novega Sveta): RAZSTANEK SE ŽIVIŠ. Še ondan stopala si med ljudmi žareča in vesela. Njim besede tople si trosila — mene s temnim molkom si sprejela. Kot vihar ta molk moj dom pretresa, stene, okna mi o njem kričijo. V prah drobe gradovi se v oblakih in z obupom slutnje mi grozijo. Da bi vsaj za hip postala skupaj eno samo solzo potočila in besedo — cvetko na gomilo najine ljubezni položila. O ČUSTVOVANJU. “Vse preveč čuvstva”, je zmajeval z glavo stari Peter, kolikokrat je zaključil razmišljanje o svoji ženi in hčerki. Ni mogel razumeti, kako se jima more smiliti ujeti ptič, kateremu ni v kletki prav nič hudega. Tudi mu ni šlo v glavo, čemu si njegova žena vsikdar s predpasnikom briše solzne oči, kadar ji klepetava soseda toži o svojih težavah. Zadnjič pa je bil kar nejevoljen. Hčerka Leniča, ta mlada sveža stvarca, je ves teden trdo delala in se v soboto večer pošteno trudna vrnila domov. Komaj se je dobro usedla, že pride soseda, če ne bi hotela Leniča zamesiti potice, ker pride jutri botra na obisk. “Kaj te briga tuja botra,” je gode oče v brado. “Spat pojdi, da nam še nazadnje ne zboliš.” Seveda dobra Leniča ni strpela, da ne bi šla pomagat. Kot stari Peter, tako se pritožuje marsikateri mož in oče nad čustvenostjo svoje žene in hčerke, ki trosita svoje sočutje, verjameta vsakemu žalostnemu poročilu in se žrtvujeta tudi za malenkostno stvar. Ženska duša je mehka ko vosek. Tiha gladina njenega občutja venomer valovi, ker pri ženi vlada čutstvo razumu. Žena, ki jo življenje po večini bolj teži kot moškega, rabi zlati vir srca —- zadovoljnost. Žena, ki hoče vredno služiti življenju, ga rabi še bolj. Ne smemo misliti, da obišče dobrota in lepota mrzlo človekovo vsakdanjost z mračnim čelom in mrkim pogledom. O ne, kot vedro dete priskaklja ob solnč-nih jasnega smeha in želi prebivati le v otroško veseli duši. KAKO Sl OHRANIMO ZDRAVJE? Glede ohranitve zdravja je dal neki zdravnik sledeča navovdila: 1. Tvoja dolžnost je, da si ohraniš telo in dušo zdravo ter da se izogneš vsemu, kar bi moglo ti dve dragoceni dobrini ogrožati. Vsakomur ni dala narava veselega značaja, dobrohotnosti napram drugim in sposobnosti, da pravilno ocenjuje vsakdanje neprijetnosti in muke življenja, ki preže na nas. Kdor si pridobi te lastnosti z vajo, ta bo svojega življenja v resnici vesel. 2. Osem ur poklicnega dela, osem ur okrepčila, razvedrila in izobrazbe, o- sem ur počitka in spanja: to se mi zdi najbolje. Najbolj osvežujoč čas za spanje sta dve uri pred polnočjo in dve uri po polnoči. 3. Hrana naj bo lahko prebavljiva, tečna, prilagodena razmeram in delu, ki ga posameznik opravlja. Pri nobenem od obedov (zajtrk, kosilo, večerja) naj hrana ne presega enega kvarta jedi in pijač. Kar je več, obte-žuje želodec. Iz tega sledi dolžnost, da smo zmerni v jedi in pijači. Izključna rastlinska hrana nima toliko redilnih snovi (kalorij), kolikor jih moreta želodec in črevo dobro predelati. Zato mora dobiti rastlinska hrana še zadostne množine beljakovin in maščobe v lahko prebavljivi obliki. •1. Pazi se, da ne postaneš suženj poslatic! Mislim tu na alkohol v raznih oblikah, na kavo, čaj, tobak. Vse to nima nikake hranilne vrednosti, a kaže, da je postalo po številnih rodovih kulturnemu človeku že kar ne-obhodno potrebno in se more le težko nadomestiti s čim drugim. So to sami strupi, ki so zaradi navajenosti sicer izgubili ost nevarnosti, ki nam pa gotovo krajšajo življenje, ako jih uživamo v preveliki meri. Tobak in alkohol zrahljata živčni sistem in povzročata zvapnenje žil in s tem zgodnjo smrt. Kava in čaj motita spanje in ju po četrti popoldanski uri nikoli ne uživajmo. Vsaj enkrat v letu naj bi omenjene poslatice za nekaj časa popolnoma opustili. "v ■ KAKO SODI O LEPOTI LJUDSKI GLAS? Precej točna in zdrava ocena je izražena v naših pregovorih N. pr.: Cvetje na vrtu hitro zvene, lepota zunanja nima cene. “Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz.” Lepota in ošabnost sta sestri. Napuh in lepota korakata skupaj. Boljše je dobro srce kot lep obraz. Lepota rodi napuh, napuh pa mnogo greha. Lepa duša v lepem telesu -— to je prava lepota. Sršen ogloda sladko hruško, greh pa lepo dekle. Telesna lepota je že mnoge pogubila. Dekle, ne zaupaj človeku, ki hvali tvojo lepoto. ŽENTNOVE HLAČE (Zgodbe z domačih hribov) Breznikovv Franc iz Šmarjete ni in ni prišel do ženitve. Imel je čeden grunt, let mu tudi ni več manjkalo, saj jih je imel že štirideset, žene pa še ni bilo pri hiši. Kar vsaka njemu ni bi’a po volji, premarsilcatera pa njega ni marala; kajti bil je sršast ko jež in skopuh, da še sebi ni privovščil. Nazadnje si je vendarle ujel Sabodi-novo Tilo na limanice. Na veliko soboto sta se pogodila, na veliko noč, na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo naj bi ju oklicali, v torek nato pa bi naj bila ohcet. Franc je silil, naj bo prej ko slej, ker se je bal, da bi si bila nevesta še kaj premislila. Zadržka tudi ni bilo razen — no, razen obleke: kajti ženin je sicer imel v svetek in petek kaj obleči, pa to so bile vse že ponošene obleke in svetlih barv; svetlorjave ali zelene pa ženin k poroki vendar ni smel obleči. Kake temne obleke si Franc svoj živi dan ni kupil, saj taki se vse prej pozna in taka se oguli tudi prej. Zaradi sebe mu še bilo ni toliko, pa Tila je rekla, da tako mora biti in da mora biti za poroko čedno črno oblečen. Toda črna obleka je draga in Francu je bil denar še ljubši kakor Tila. Premišljal je in preudarjal, kako bi napravil, da bi bil volk — namreč Tila — sit, koza — namreč njegova kasa — pa cela. Tedaj se je spomnil, da imajo oče obleko, ki bi mu znala biti prav. Stari Breznik je sinu čisto prav dal, kaj bi si za en sam dan kupoval novo obleko, saj je njegova dobra, le hlač ni več, hlače bo treba nove. Na velikonočni torek je torej šel Franc v sosedni Šentjur h krojaču Kristeljnu — v Šmarjeti namreč niso imeli krojača — in si je dal nove hlače pomeriti. Ko sta se po dolgem prerekanju pogodila za ceno, je Franc Kristeljnu še zabičal, da morajo biti hlače do sobote večera gotove. Krojač je dejal, da jih bo poslal še prej, napozneje pa do petka večera. Ženin se je vračal dobre volje domov, češ koliko si je prihranil, ko ne bo treba drugega novega kakor samo hlače. Prišel je petek, hlač ni bilo od nikoder. Tudi v soboto jih ni bilo. Franc se je razkuril in je ozmerjal vse krojače in čevljarje s kovači vred, češ da jih bo peklenšček zaradi njihove lažnivosti še sedem let po večnosti pekel in cvrl. Da bi bil pa celo uro daleč v Šentjur šel, tega ni storil, ker je bila že noč in tudi obuje se mu je zdelo škoda. Sklenil je, da bo se do ponedeljka počakal, v ponedeljek bodo hlače vendar morale priti; saj je krojač vedel, da se v torek ženi. Pa tudi v ponedeljek ni bilo hlač. Ko se je zmračilo, Franc ni več strpel doma. Ko bik, ki je podivjal, je odhitel v Šentjur, da bi krojača nasadil na roge. “Kje so moje hlače?” je zarjul, ko je treščil v hišo. “Ježeš!” je zastokal Kristelj in se z vročim likalnikom v roki sesedel na stol. Prejšnji teden je imel namreč polne roke dela, ker je moral več otroških oblek napraviti, na belo nedeljo namreč so bili šolarji pri prvem svetem obhajilu. Nekoliko ga je pa jezilo, da si skopi Breznik ni dal cele obleke napraviti. Tako je na hlače čisto pozabil. Breznik je koj zavohal, kodi ga je, in je zavpil; “Preklemanski Žnidar, ali si pozabil nanje?” Ubogi "Žnidar” se jg zmezil in je ponižno zaprosil; “Breznik, bodi tako dober pa ne zmešaj me čisto! Dela imam, da ne vem, kje se me glava drži, in vsak sili; hitro pa hitro pa hitro. Hlače same pa človek tudi lahko pozabi. Ali vse bi še prav, le potrpil! Takoj se jih bom lotil, ona mi bo tudi pomagala, vso noč bova delala, jutri do zore bodo že gotove.” ‘ To bodo lepe hlače, če jih bosta s tako naglico nadrajskala! Pa veš ti, moj ljubi Žnidar, poštene hlače hočem.” “Prav, prav! Lepe, čedne hlače boš dobil, kakor ulite ti bodo, zjutraj ti jih bom navsezgodaj sam prinesel, saj imam bicikelj, četrt ure pa bom tam. Navsezgodaj bom prišel, boš videl, to bodo hlače, da lepših še nisem naredil.” “če boš prepozen, ti bom vse kosti polomil da veš!” “Vem, vem. Če ti enkrat rečem, potem velja. Zanesi se!” ga je krotil krojač. Breznik pa ni rekel ne besede za slovo in je odrobantil od tod. Vso noč sta Kristelj in njegova rezala, šivala, likala, da so ju prsti pekli. Pa so se v šivalnici igle polomile, pa ni bilo kar drugih pri roki, pa je zmanjkalo petroleja in ga je bilo treba poiskati — z eno besedo: kljub naglici so bile hlače šele ob sedmih zjutraj gotove. Ob osmih pa je moral biti ženin v cerkvi. Urno je zavihtel Kristelj likalnik po njih, pogladil jih je in — hitro, hitro, kje je kak papir! — zavil jih je v rjav papir, prevezal je zavoj in ga obesil kolesu pod sedež — pa hajdi na kolo in naglo proti Šmarjeti; kar kadilo se je za njim. Natančno ob pol osmih je stopil krojač pred Breznikovo domačijo s kolesa, kar teklo je od njega, tako se je potil, skozi okno pa sta mu že grozili dve pesti in jezen glas se je drl; “Salament, Žnidar preklemanski, kje imaš hlače?” Kristelj je urno segel pod sedež, toda jejmene, zavoja nikjer ni bilo. Na divji vožnji ga je izgubil. Trenutek je stal krojač ves omočen pred pragom, potem se mu je posvetilo, sprevidel je, da mora izgubljene hlače takoj poiskati. V hipu je obrnil kolo, se zavihtel nanj in ko strela zdrčal nazaj, od koder je prišel. Na sredi pota med Šmarjeto in Šentjurjem je srečal potepuha, ki je imel okoli sebe razcapan plašč, na glavi pa zveriženo klofeto. Pod pazduho je nosil rjav zavoj in krojač je takoj vedel, da je to tisti, ki ga je izgubil. Skočil je s kolesa in se postavil pred potepuha: “Ali ste to našli?” “Da.” “To sem jaz izgubil." “Tako bi lahko vsak rekel.” “Pa za božjo voljo, dajte mi! Meni se strašno mudi. Tu so hlače za ženina. K poroki mora, četrt ure še maj-ka do osmih. Poslušajte! Godci že godejo. Čujte, streljajo že! Po nevesto gredo. Žen'n pa še nima hlač. Oh, te lepe hlače!” “Res so hlače v papirju,” se je potepuh zarežal. “Pa dajte mi, kar mi po poštenju gre, ko sem vam jih na- šel. Petdeset dinarjev mi gre po pravici. ’ “Za božjo voljo, to je preveč,” je zahretil mojster. “Saj cele hlače niso več vredne ko tri sto dinarjev.” “Za ženina so vredne zdajle trikrat toliko. Petdeset dinarjev mi dajte,, drugače jih bom nesel na sodnijo in jih bom tam oddal,” je rekel potepuh. Krojač se je zgrabil za glavo in je segel v žep. Na srečo je imel toliko denarja pri sebi. Dal je potepuhu pet kovačev, vzel zavoj, ga obesil pred se na kolo in se spet z vso silo zakadil proti Šmarjeti. Ko je prišel k Brezniku, so godci pravkar tudi prikorakali po sejmišču: čindarasa, čin-darasa, čin bum, čin! Ženin in njegov oče sta planila oba hkrati iz hiše, krojača sta potegnila za lase in za uhlje in ga s kolesom vred zavlekla na lopo. Mojster Kristelj pa je vpil: “Ne zamerita! Pustita me! Saj ne morem zato. Izgubil sem pakeljc in sem ga moral iskat. So lepe hlače! Res lepe, prav po modi!” Onadva sta robantila in tiščala in: suvala mojstra, dokler ga nista pri-tiščala v izbo. Tu je mojster odvil papir — ali joj, jejmene, v papirju niso bile lepe, črne hlače, v papirju šobile rjavo rumenkaste ponošene in oguljene potepuške hlače, ki so imele na kolenih in zadnji plati velike modre krpe. Trenutek so vsi trije obsta-stari in mladi Breznik, rjula sta ta- li kakor ukopani, potem pa sta začela ko, da eden drugega nista čula, mojster krojač pa je sedel pred njima ko> grešna verna duša: “Preklemanska žnidarska suša!” “Krota ti iglasta!” “Jaz bom tvoje lumparije —!”' Več kaj ni bilo čuti, ker so medtem' godci pod oknom udarili svoj rompompom in čindarasa, čin, čin, čin. Še niso začeli pošteno gosti, ko so skozi, duri priletele po vrsti tri reči: najprej mojster, za njim njegovo kolo,, nazadnje pa še potepuhove hlače. V istem času pa je stopil v hišo oče starešina in je opomnil: “Hitro, hitro, Franc, nevesta je že nevoljna, ko te ni. Kje pa si, Franc? Vsi že čakajo, vkup je tudi že pozvonilo, mudi 3e.” Tedaj se je izza peči nekdo oglasil napol jezno, napol v joku: “Hlač nimam. Ta preklemanski Žnidar me je na cedilu pustil. ’ Ko blisk je šlo med svati od ust do' ust: “Ženin nima hlač! Ženin nima hlač!” Vse se je režalo in krohotalo. Nevesto je bilo tako sram, da je pri priči razdrla poroko in dejala, da o Brezniku čuti noče več kaj. Stari in mladi Breznik sta od jeze divjala in sta treskala po hiši in nista vedela, nad kom bi si jezo ugnala. Kristelj pa je-kolovratil ko polit pes proti domu in je žaloval za lepimi hlačami, še bolj skoraj pa za petdesetakom. Po stranski poti pa jo je mahal potepuh; razpel si je svoj capasti plašč, ker si je dejal, da mu novih hlač ni treba več skrivati. Pa tudi njega je ■dohitela usoda. Tisti petdesetak mu ni dal mira, zavil je grede v gostilno, tu se ga je nalezel, postal je zgovoren in se je začel hvaliti z rečmi, ki bi bilo bolje za njega, da jih je obdržal zase. Navrh je prišel še orožnik mimo, temu so povedali, kaj potepuh kvasa — nove, črne hlače so bile na capinu itak sumljive — in tako je mož postave povabil okajenega potepuha s seboj in ga je z novimi hlačami vred izročil sodnji. Tu so kmalu odkrili, kaj in kako, in so možakarju prisodili tri tedne časa, naj si izpraša vest, da bo vedel, ali je prav, •če si kdo najdene hlače kar tako meni nič tebi nič obleče, pa zato še petdesetak zahteva. Valentin Vodnik: MOJ SPOMENIK Kdo rojen prihodnjih bo meni verjžl Da v letih nerodnih okrogle sem pel? Ni žvenka, ni cvenka, pa bati se nič; Živi se brez plenka o petju ko tič. Kar mati je učila, me mika zapet’, Kar starka zložila, jo lično posnet’. Rodila me Sava, ljubljansko poljž. Navdale Triglava me snežne kope. Vršdca Parndsa zgolj svojega znam, Inacega glasa iz gosli ne dam. Latinske, helenske, tevtonske učim, Za pesmi slovenske živim in gorim. Ne hčere, ne sina po meni ne bo. Dovolj je spomina, me pesmi pojo. SONCE VIR ŽIVLJENJA Preden je Bog ustvaril rastline, živali in človeka, je prižgal na visokem nebu sonce in zvezde. Ko je sonce ogrelo vlažno zemljo, so priklile iz nje prve rastline, ki so se polagoma razvijale in so pokrile golo zemljo. Živalstvo je moglo živeti šele potem, ko je imelo dovolj rastlinske hrane za svoje življenje. Od tedaj sta se rastlinstvo in živalstvo razvijala vzporedno. Čim bujnejše je bilo rastlinstvo, tem bolj se je razvijalo in širilo tudi živalstvo. Človek je bil navezan na oboje,, saj je zajemal svojo hrano iz rastlinstva in živalstva. V primitivnih prastarih dobah je živel človek od sirovih snovi pragozda in njegova hrana se bistveno ni razlikovala od živalske. Z napredujočo izobrazbo se je izboljšala tudi njegova hrana. Najbolj sta izpremenila prvotni način prehrane spoznanje ognja ter tehnika kuhanja in pečenja. Življenje se vrti v krogu. Krogotelc narave nam predstavlja že sončno leto s svojimi štirimi letnimi časi. Rastline spomladi kale in se razvijajo, poleti dorastejo in cveto, v jeseni dajo plodove in semena za novi zarod, pozimi pa odmrjejo, segnijejo in pognojijo zemljo, iz katere priklije v naslednji pomladi nov rod. Krogotek narave, v katerem se nahajajo poleg rastlin tudi živali in človek je večji in dolgotrajnejši. Rastline pijejo hrano iz grude matere zemlje, jo zbirajo za- se in za svoje potomce, ter jo oddajajo tudi živalim in ljudem, ki se z njo hranijo in se po zaključku svoje življenjske dobe vračajo nazaj v naročje zemlje. Moči narave ne izginjajo, temveč prehajajo iz ene tvarine v drugo. V svetovni zgradbi je čudovita skladnost, ki pa ni rahlo sestavljena, temveč je urejena in oblikovana po gotovih zakonih z orjaškimi silami narave. Gonilna sila v tej skladnosti je sonce, ki plodi živo naravo s svojo kemično lučjo in s toplotnimi žarki. Pod vplivom sončnih žarkov vsrkava rastlina iz zemeljske skorje v vodi raztopljene soli in jemlje z listi iz zraka ogljenčevo kislino. Pod vplivom sončne svetlobe in toplote se tvorijo v rastlini ogljikovi vodani, sladkorne vrste, škrob, moke, masti in beljakovine. To seveda ne gre tako enostavno. Rastlina se poslužuje pri tem gradbenih moči, sonca, elektrokemičnih sil in fermentov, ki se nahajajo v vsaki celici, in ki omogočajo življenjsko rast in razmnoževanje rastlin. Pri tem pa nastajajo zgoraj imenovane hranilne snovi. Da ohraniš lepoto, mladost, svežost, je najvažnejša — kopel. A ne samo poleti, nego tudi v jeseni in pozimi. Markiza Maintenon, svetovalka in poznejša žena Ludvika XIV., se je baje silno bala, da ostari. Vprašala je učenega zdravnika, kako si najdalje ohrani mladostno svežost. Zdravnik ji je dal polno steklenico z besedami: “Vsako jutro vlijte 2 kapljici te tekočine v kopel in zgodi se po vaši želji.” Važni pa nista bili oni kapljici, nego kopel sama na sebi. Gospa Maintenon je ostala do visoke starosti sveža in lepa. Toda v tistih časih je bila kopel nd had a necklace and earr'ngs made from the pieces of the tomb. She had them set in gold. The cloister where Juliet sleeps is bordered by chestnut trees and cypresses. A weeping willow droops its slender branches in mournful embrace of the crypt. The cloister is gay with bright flowers. Stone seats are there for lovers who come here to exchange promises of their ardor. A bust of the Poet of Stratford-on-Avon stands in a shady corner, sole guardian of the tomb of Juliet. At. the entrance of the crypt !s a small marble letter box labeled “Mail for Juliet.” Besides the hundreds of notes dropped in by visitors, thousands of letters arrive addressed to “Juliet Capulet, Verona, Italy.” The letters are collected by the custodian, Ettore Solimani, and filed away. Solimani is 52 and has been custodian of the tomb for the last 16 years. He was coaxed into showing some of the letters which arr'ved recently from the United States. One came fron Newark, N. J., another from Washington, D. C. One was from a girl who said she was 22 and “very much in love.” “Dear Juliet, your tragic love has deeply moved the entire world. Please do your best so that my love may likewise move the heart of my boy friend that he may love me as I love him.” With a shrug of his shoulders, Solimani questioned the veracity of Shakespeare’s tragedy. He sa:d the story was first written by Luigi da Porto in 1523, then rewritten by other Italians and finally translated into French by Pierre Boisteau in 1560. Shakespeare, he said, picked it up from the French. Solimani said: “Shakespeare had it all wrong. Romeo was not what Shake-peare made him. I doubt that he com-mited suicide, as Shakespeare wrote, in this crypt after he found Juliet sleeping because of the secret potion given her by Friar Lawrence to save her from young Paris. I think he was killed in the moonlight duel with Paris when he was found bidding farewell to the sleep ng beauty.” Unless you’re a chorus girl, kicking gets you nowhere. This ' n That GOOD MANNERS When going to the movies sometimes we find ourselves in an embarrassing situation and do not know just what is the correct thing to do when going to the seats. Perhaps this advice will help you. If there :s an usher on duty in the movies, he leads the way to the seats, followed by the lady — who precedes her escort. When there is no usher available the gentleman usually goes first to look for seats. In either case, the gei.tle-nan allows his companion to enter the seats before him. IN A RESTAURANT the one who pays the bill leaves the tip. When a friend is your hostess at lunch, don’t offer to t.p the waitress because your hostess wants to take care of the tip also. DAILY FURNITURE CARE KEEPS BEAUTY OF WOOD Daily dusting of furniture is an important ta:k and will do much to enhance the beauty of the wood. Soft cheesecloth, silk or treated dusters may be used, but they should be free of lint and dirt. Dusting with a grimy cloth is worse than not dusting at all. Although daily dusting delays polishing, it is cometimes necessary to thoroughly clean fine woods. Green soap, available in most drug stores, is good to remove soil and fingermarks. Soak a soft cloth in warm water, put a teaspoonful or two of soap in the damp pad. and run it over the polished surface until you get circles of froth. After the entire surface has been covered, dampen another cioth with tepid water, and wipe the surface clean. Then wipe it a third time with a soft dry cloth, rubbinq with the grain. If highly polished furniture develops a cloudv appearance, dampen a clean piece of cheesecloth with a solution made from cne quart of water, and one tablespoon-lul of vinegar. Rub with the grain. TEAMWORK can turn BACKYARDS INTO PARKS The rear of your property is as important as the front yard or drive. Many homes are lowered in value bv littered, unkempt backyards that can be improved with little effort. Although fences are sometimes necessary to discourage children from running into a dangerous street, property looks more spacious without them. If all the residents of a block team together they can convert their backyards into miniature parks, and thereby add value to their real estate. First step is getting rid of rubbish* If vou can. tear down the fences. They cast dark shadows over the grounds and' harbor weeds, rats- and insects in their dark corners. Tumbledown cheds and: messv clotheslines rhould be abolished.. Provide sanitary, adequate places and. receptacles for garbage and rubbish. Clothes lines should be put up only when needed and should be easy to take down. Cement anv cracks in walki or drives. Plant flowers or vegetables and keep th-se plots well tended. Set up play areas in the back yard with sand pits for smaller children and hop-scotch and other game areas for older off-spring. Paint garages or buildings on the property and keep them in repair. Check roofs and foundations carefully. IVORY KING BELT Ivory Ring belt requires: tube of Guimp, 1 inch ivory rings and crochet hook no. 6. Make 32 sc. in ring, join with slip stitch. * ch. 3 skip 1, 1 s.c. in next s.c. * repeat making 16 loops. Make enough rings to desired length of belt. To join three loops of one ring, make 1 chain, 1 s.c. in loop of first ring, chain 1 and repeat for other two loops. Attach buckle or make button tie with short chain between buttons as illustrated. Braided belt Materials required: 2 tubes AND BRAIDED BELT Guimp, crochet hook no. 6. Make a chain 3 inches longer than needed. 1st row: s.c. ch. 1, turn. 2nd row: d.c., ch. 1, turn. 3rd row: s.c., break off. Make two pieces the same length. Make a third piece one inch longer. Braid the three pieces starting with longest piece in the center. When braiding is completed, sew back longest single end to make point on belt. Buckle ornament: Wind yard 15 times a-round three fingers. Using this as ring, crochet around and attach to belt. Selected by Ella Starin: SEWING HINTS Here’s a fashion flash that will appeal to all. Put an inner draw string of the same material as blouse or ribbon at the waist of blouse, run it through small loops which you make in the darts. Did you ever try making a sewing scrap book? It is wonderful to have when you need a patch or a button and it will prove a favorite pastime for the children. It should contain a large piece of material and an extra button for every garment that you make. Children’s clothes made of corduroy are best not ironed. Squeeze very little water from them and hang on line dripping wet. When they are nearly dry, roll up in a towel for a few minutes, then spread on a towel and arrange to proper shape. Do you have trouble unwinding skeins of yarn or thread? Place two cans of fruits or vegetables of same size on table and put skein around. Thus you will have no difficulty of tangled thread. For a convenient and handy pin cushion, wrap several thicknesses of felt, wool or flannel around the arm of the mach ne just back of the needle bar; blind stitch the edges together. When removing pins while sewing, just stick pins here and you will have them at you finger tips when needed. Embroidery floss has a number of uses. It is excellent for mending socks, sweaters and babies’ woolens. The colors are usually easy to match. Also try sewing buttons on a readymade garment with it. COTTON PARTY Here are suggestions for a real cotton, Cottony, COTTONI-EST PARTY! NEW?? IT’S THE VERY LATEST! Get out the prettiest cotton frock you’ve made. Because everyone MUST wear cotton! In tact, everyone must begin to think of nothing but the pretty, white, fluffy stuff. INVITATIONS The invitations are cut from light-weight cardboard. They are in the shapes or large spools. Wording may be something like this: “A very cottony, cotton caper We’ll cut at our Branch court; Come dressed in your cute little cotton frock, ’Cause there's a prize, they report!" Place Date and hour DECORATIONS Sheets of cotton batting sprinkled with artificial snow covering every convenient place: window sills, piano tops, chair tops, mantel, light fixtures, etc. Vases filled with the natural cotton plants or tufts made into flowers, and other containers filled with calla I i I lies made of cotton batting make beautiful decorations. FUN As everyone is dressed in a cotton frock, it is great fun to vote on the prettiest one. It is a good plan to exclude from the competition all dreses which are not homemade. A prize or 10 points should be awarded the winner of the most votes. UNWIND — Cotton tape has been wound in an out, under and over the furniture of the room. The players have two minutes by the watch in which to disentangle the tape, one end of which is handed to each player. Cut the tape at intervals so that there are enough ends for every player. When the time is up the piece of tape dicentangld by each player is cut off and handed to her. The pieces are then measured. The person holding the longest piece receives a prize or 15 points. (If the group is large, say over 25, perhaps it will be a good plan to select six persons, only, to participate. The group may be divided into teams and each team select its representative.) WIND — Lengths of string are given to each player. All the pieces must be the same length. At the cignal “Go” 'all players start winding the string into a ball.. The first one to finish must shout, “Wound”, and all the players must stop winding and cut their itrings close to the ball. Winner gets prize or 15 points. YARDAGE — The balls from the previous game are all placed side by side on the table. All the players must try to guess the entire number of yards contained in the balls. Guesses are recorded, and the string measured for proof. The person whose guess is nearest right Is the winner. She gets a prize or 15 points. KNOTTY GAME — Previous to the party, ask six or seven women to bring scraps of colored cotto-n goods, about six Inches by six. Tie them in knots, and put them in a basket. Pass the basket around and ask each player to take a handful of scraps. Set the ba.ket in a place where players may easily reach for more. See who can untie the greatest number of knots in a given time. Leader calls, “Go” and “Stop”. Prize or 15 points. Plantation — Divide the group into smaller divisions — 4 to 10 in a division. Each division decides upon some familiar plantation or southern song. Each division also selects a song leader from its own number. When each division is called upon, it must rise and pretend to sing its song, as the leader conducts. Lips move to form the right words. The leader keeps correct time. The whole division keeps together as much as possible, but there is no sound. Rehearse before you are called upon, so you will know the words and be able to follow your leader. The rest of the divisions will try to guess what song is meant at each performance. See which division guesses the most, and give each member 5 points or a prize. SALESMAN — The group is seated in a circle. One salesman or saleswoman, starts the game by saying, “I'm going to Europe and I'm going to demonstrate gingham (or some other cotton cloth).” The next person says, “I’m going to Europe and I’m going to demonstrate gingham and percale.” Each time, the player must repeat all the names of goods that have been given previously and add a cotton material of her own. If a player fails to do this, she is out of the game or mus pay a forfeit. Players in the game when time is called, each get 5 points. PRIZES Simce all of these games call for prizes, it will be less expensive and more fun to give pointj to the winners (perhaps seconds and thirds, too), and count the points at the end of the game. The person, or persons, with the highest score are then awarded the prize, or prizes. Bunches of cotton flowers are pretty. So are small novelties wrapped and tied' as “bales” of cotton. REFESHMENTS Have a melon feed if melons are in season. Otherwise, have Lady Baltimore cake and cocoa, or Charlotte Russe. This month our subject is “peaches”. It is one of the fruits most capable of increasing the hemoglobin content of blood. They are very high in roughage therefore they should be peeled, pureed, if to be used for a person on a soft diet. Fresh peaches have a low calorie content therefore, they are recommended for reducers. They do not cause allergic reactions. There Are many ways to use fresh peaches, and should be utilized when the sea-.son is abundant. PEACH COBBLER 3 tblspns quick-cooking tapioca, % ■cup sugar, 2 tblspn melted butter, 3 cups fresh, sliced peaches, 1 recipe ■of baking powder biscuits, % cup ■water. Combine tapioca, sugar, butter, peaches and water. Make a dough of baking powder biscuits according to your own favorite recipe. Roll dough on lightly floured board, knead slightly; roll % of dough into a rectangle % inch thick, cut into 2 inch strips and line sides and bottom of a 8x8x2 pan, fitting dough closely into the ■corners; fill with peach mixture. Roll remaining dough % inch thick; with a sharp knife make slits to permit the escape of steam. Pit over peaches, pressing edges of dough together with fork dipped in flour. Bake in oven at a temperature of 450 degrees for 15 minutes: then reduce heat to moderate 350 degrees and bake 25 minutes longer. Sprinkle powdered sugar over top. Yield: 6 portions. PEACH REFRIGERATOR CAKE y2 lb. marshmallows, J cup orange juice, % cup gingerale, 1 cup heavy cream whipped, 6 to 8 peaches sliced, sponge cake or lady fingers. Cut marshmallows in quarters; add to orange juice and stir over hot water until almost melted; cool slightly and add gingerale. When slightly thickened, fold in % cup of whipped cream. Line a spring pan with waxed paper. Arrange layer of ladyflngers, next a layer of peaches, then a layer of marshmallow mixture; repeat until there are three layers of fingers and 2 of filling. Chill in refrigerator overnight. Unmold; garnish with remaining peaches and cream. Makes 6 to 8 portions. PEACH MACAROON FONDUE % cup butter, % cup sugar, 3 eggs, separated, 1 cup dry macaroon crumbs, 1 cup finely chopped fresh peaches, % tspn salt, % tspn almond flavoring. Cream butter until soft; add sugar gradually. Beat until light and fluffy. Add egg yolks, one at a time, beating well after each addition. Add caraoon crumbs and chopped peaches. Beat egg whites until foamy. Sprinkle salt over them and beat until stiff but not dry. Fold into egg yolk mixture; add almond flavoring. Pour into well greased casserole (1% quart). Bake in a moderate oven 30 to 40 minutes or until browned. Serve immediately from the baking dish. PEACH DESSERT CAKE % cup shortening, J cup granulated sugar, 1 tspn grated lemon rind, 2 eggs unbeaten, 1 cup sifted cake flour, 1 tspn baking powder, % tspn salt, 4 fresh peaches, % cup granulated sugar, % tspn cinnamon, *4 cup chopped walnuts. Work shortening with back of a spoon until light. Gradually add % cup sugar, beating until l'ght and fluffy. Beat in lemon rind. Add eggs, one at a time, and beat vigorously after each addition. Sift together flour, baking powder, and salt. Add to batter in quarters, beating after each addition. Pour % the batter into a greased or oiled loaf pan. Peel and pit the peaches and cut into slices. Lay on top of batter, and top with remaining batter, spreading it out with a knife over entire surface. Combine the y3 cup sugar, cinnamon and walnuts, and sprinkle over the top. Bake in moderate oven for '50 minutes. Cut into 9 squares. Serve hot with whipped cream. PEACH MERINGUE PUDDING 2 cups pared and sliced peaches, *4 cup sugar, 2 tblspns butter, 2 tblspns flour, 2 eggs, 1 tblspn lemon juice, 4 more tblspns sugar for meringue, % tepn vanilla. Cook sliced peaches in as 1 ttle water as possible. Mix and sift sugar and flour and stir into hot peaches with butter. Beat well. Add yolks of eggs, well beaten, and lemon juice. Turn into buttered baking dish and bake 15 minutes in moderate oven. Cover with whites of eggs beaten stiff, and dry on a platter, with 4 tblspns sugar, added when half beaten. Beat in vanilla before spreading on pudding. Bake 25 to 30 minutes in slow oven. Serve cold, with whipped cream. “THINGS YOU REGRET” When you are in an angry mood And you begin to fret, Don't ever say the nasty things, That later you’ll regret. When things don't go Just right, Then take It on the chin, Don’t ever start or cause a fight, But keep your moods within. Freedom means doing what you please without considering anyone but your wife, relatives, neighbors, boss or government. HELPFUL HINTS Waffle Baker — Keep it gleaming. Turn current off just before last waffle has finished baking. Clean after every use. Last waffle off, leave the cover raised till baker cools. This prevents burned grids. Before it cools, whisk the grids lightly with paper toweling or a pastry brush (but don't rub off the thin film of fat or the next waffles will stick). If waffle particles stick, remove with a soft wire rush. Never ^ash the grids. Wipe the rim around the edge of grids with a clean, dry cloth. Wipe the outside with a damp cloth, then polish with a dry, soft cloth. Grids may stick and need reconditioning if baker has been shelved unused for weeks, or is iron has stood with current on and no batter in it. To recondition grids where batter has burned on, use medium fine steel wool (dry) to remove discoloration, then season as you would a new baker. Using a pastry brush, spread the grids with a thin film of melted, unsalted fat. Close the baker and plug in (if there’s a thermostat, set for low). Heat about 8 minutes. Wipe off extra fat with paper toweling. Throw away first waffle you bake. Keep cord dry and clean. To remove grass stains, soak in warm water and a good kitchen soap. If the stains are on white goods, add a small amount of ammonia to the water. . , To remove warts, apply a drop of cinnamon oil each day. The wart will disappear and leave no scar. The same effect may be obtained by rubbing the wart daily, with a radish. To prevent a plate from slipping when you set it on a cake of ice in the refrigerator, put a can rubber under the plate. AVOID BACKACHE When a sink is hung too low for comfort it wil pay to have it adjusted. The oorrect height depends on the height of the worker, but a good average is 39 to 40 inches from the rim of the sink to the floor. If you can’t have the sink raised, set the dishpan on a wooden rack. NO BENDING OR LIFTING WET CLOTHES Here is a good way to keep from oending way down to the clothes basket and up again when you are hanging out clothes. Use an old baby buggy. Place your basket of wet clothes In it and wheel to the line. You will find you can reach Into the basket without bending over double every time you reach for a garment. Push the buggy ahead of you as you proceed down the line. This saves you lifting the wet basket of clothes every few feet. When you have hung up all of the wet clothes leave the basket in the buggy and when the clothes are dry take them from the line, fold and place In basket. Wheel to house. Lift out basket. This works equally as well in your basement, and you will be wondering what happened to that Monday backache. WOMEN’S GLORY The Kitchen All reciDes are tested by contributor Frances Tnnrer 1110 — 3rd St., LaSalle, 111. Juniors9 "Page Dear Juniors: When you start back to school this Fall, please, pause a moment to think what your school means to you and others. For many centuries people were kept in ignorance — when greed and oppression ruled the world with an iron hand. From the beginning of time man has struggled for knowledge, selfrespect, and the recognition of his rights, and the school has been his greatest ally. You hear us refer to the school as "common” because it belongs to us all; it is all of us, young and old, working together in the education of all humanity. But really it is a most uncommon institution. It is democracy's greatest gift to civilization. Throughout the world, among upward struggling peoples, wherever parents share in the aspirations of their children the American common school is being copied. Let us cherish and love our very best to help improve them. With perfect attendance, and working diligently at your studies, you will be doing your share to help. Do you realize the Junior Membership Campaign is in its second last month? Vacation days are slipping by like the gentle breezes, so if you have not secured that new member, do so right away. Your secretary will be happy to tell you about the lovely prizes offered girls for securing new members. With your enthusiastic help, I know this can be the best all-out-drive for new members we have ever had! Lovingly yours, Albina Novak, president AN IMPORTANT JOB Never try to take over a Job on the farm until you know how to do it. Farm work is just as important and must be done just as exactly as work in an office or a factory. If you give the wrong food to the livestock, or the right food in the wrong amounts, you can do as much harm as you could by using a factory machine in the wrong way. Do not think that farming takes no special knowledge. It does, and it takes time and effort to learn how to do farm work well. Don't attempt to work on a farm unless you realize these facts, because you'll be doing more harm than good with your “help." HELPING OTHERS HELPS YOU, TOO If your whistle won’t work, And you're dull as can be, And you can’t get your kite, Caught high up in the tree, Just try helping someone, Maybe Nan, who looks blue Help her sweep the front walk, It’s a grand thing to do! WHO'S WHO? Two Australians in New York went to PV 'Z ‘*d 'I (4s0ims JOJ S9UJBN )JOl|S» oi sjdmsuv WHY LAKE ERIE IS STORMIEST Stormiest of the Great Lakes, Erie yearly takes heavy toll of shipping. It's all because the lake is so shallow. It averages only 70 feet, goes down only 210 feet at its deepest. Thus any strong wind stirs up a storm. Western gales often lower the lake's level 8 feet at one end, raise it as much at the other. When the storm subsides, the water then rushes back, starts another storm. RIDDLE ANSWERS 1. Because he makes both ends meet. 2. A pillow. 3. About 200, a “miss being as good as a mile." 4. The watchdog. 5. “Fancy meeting you on this block." 6. Wrong. 7. “Let's get out of this joint." THREE “COOL" GAMES Players sing “Excelsior" but when they come to any cool word like “ice" or “snow" or “Alpine" or “glacier", they must hum or whistle instead of saying the word. Each person is given five minutes to write down the name of anything he can think of to make him cool. The maker of the largest list receives a prize wrapped up in a Christmasy package. Players sit in circle and first mentions something cool, second mentions what the first mentioned and adds a cool article of his own. So it goes until everyone has failed to remember. VACATION HAPPENINGS Each guest is given a paper on which is a list of statements about things which might happen in vacation time. A few are suggested, herewith: 1. I ran for the fence and rolled under just in time. 2. Just as I stepped on a rock in the middle of the stream my foot slipped. 3. After sitting peacefully for a while I looked down and noticed that I was sitting in a clump of poison ivy. Then each person is given a number which no one else knows. Later each acts out his number from the list of statements while the others guess which one he is doing. GYPSIES Every boy and girl who ever saw a band of gayly dressed gypsies has envied their happy, out-of-door life. You'd like to be a gypsy, wouldn’t you—for a little while, at least? So let’s be gypsies for one merry out-door afternoon! Turn your lawn into a gypsy camp, with a gypsy campfire. You'll want to choose a cosy, shaded spot, of course. Build the fire here, and over it, put a kettle in which a savory stew or delicious soup is cooking all the while. When it's time to eat, have a big pitcher of cold milk, a large box of fresh crackers, a basket of rosy apples, and a large pan of pop-corn brought to the campfire'. Give each guest a spoon, a glass, and a bowl. Then file past the kettle to receive food gypsy style. It will be fun to all gather in a circle around the fire to eat. When invitations are given, suggest that guests wear big red bandanas and bright colored sashes. These can be made of crepe paper. Balloons serve as colorful decorations tied to bushes and trees. Give them to the children just before they go home as favors. Finančno poročilo S.Ž.Z. za mesec JUNIJ 1950 Monthly Report of the S.W.U. for the Month of JUNE 1950 Dohodki: Mesečnina Družabne In Štev. članic štev. Podružnica Redni Mladinski “Zarja” Članice Razno Skupaj Redni Mladinski 1. SHEBOYGAN, WIS. $ 63.90 3.30 .10 .10 67.40 168 33 2. CHICAGO, ILL. 141.10 9.20 .10 150.40 349 92 3. PUEBLO, COLO. 91.85 4.90 9G.75 232 50 4. OREGON CITY, ORE. 9.95 .10 10.05 27 1 6. INDIANAPOLIS, IND. 42.75 1.80 1.35 45.90 126 18 6. BARBERTON, OHIO 62.70 2.20 .20 .25 G5.35 172 23 7. FOREST CITY, PA 52.25 2.90 .10 .25 55.50 139 29 8. STEELTON, PA. 34.60 1.40 36.00 92 14 9. DETROIT, MICH. 18.30 .40 18.70 48 5 10. COLLINW0 OD, OHIO 203.50 5.70 209.20 546 60 12. MILWAUKEE, WIS 11S.20 5.80 1.00 125.00 332 60 13. SAN FRAN€ISCO, CAL. 57.60 .20 .20 5S.00 141 2 14. NOTTINGHAM, OHIO 130.65 5.60 .40 136.GO 349 56 15. NEWBURGH, OHIO 128.25 7.50 135.75 328 76 16. SOUTH CHICAGO, ILL. 74.80 4.60 .10 79.50 188 46 17. WEST ALLIS, WIS. Gl.15 1.90 G3.05 165 21 18. CLEVELAND, OHIO 38.06 .80 38.86 104 8 19. EVBLETH, MINN. 59.30 8.10 67.40 165 81 20. JOLIET, ILL. 240.50 28.20 .10 .40 269.20 661 286 21. CLEVELAND, OHIO 39.70 2.90 42.60 113 30 22. BRADLEY, ILL 24.80 24.80* 29 * 23. ELY, MINN. 86.00 1.90 87.90 229 19 24. LASALLE, ILL. 73.10 3.20 .10 76.40 199 35 25. CLEVELAND, OHIO 347.05 10.20 .10 .50 357.85 889 109 26. PITTSBURGH, PA. 50.95 2.90 .25 54.10 142 30 27. NORTH BRADDOCK, PA. ... 30.75 1.70 32.45 7G 17 28. CALUMET, MICH 35.25 .40 .50 3G.15 99 4 29. BROWNDALE, PA. 16.80 1.30 18.10 42 13 30. AURORA, ILL. 11.10 .10 11.20 31 1 31. GILBERT, MINN. 46.40 3.50 .30 .25 50.45 116 35 32. EUCLID, OHIO 57.90 2.10 .10 60.10 144 21 33. NEW DULUTH, MINN. 29.25 1.80 31.05 80 19 34. SOUDAN, MINN. 8.35 .10 8.45 24 35. AURORA, MINN. 45.05 2.90 .10 48.05 98 32 36. McKINLEY, MINN. 4.20 .10 4.30 13 37. GREANEY, MINN. 15.85 .90 .10 16.85 45 10 38. CHISHOLM, MINN. 69.70 .90 .30 70.90 190 9 39. BIWABIK, MINN. 10.85 .50 .10 11.45 33 5 40. LORAIN, OHIO 43.10 .60 .50 44.20 113 7 41. COLLINWOOD, OHIO 91.20 1.20 .25 92.G5 253 13 42. MAPLE HEIGHTS, O. . 15.00 15.00 40 43. MILWAUKEE, WIS. 41.20 2.GO 43.80 112 26 45. PORTLAND, ORE. 27.80 .10 .10 28.00 73 1 46. ST. LOUIS, MO. 11.45 .30 11.75 32 3 47. GARFIELD HEIGHTS, O. 46.65 2.30 48.95 128 23 48. BUHL, MINN. G.55 .10 6.G5 18 1 49. NOBLE, OHIO 71 5 50. CLEVELAND. OHIO 88 12 51. KENMORE, OHIO 12.20 .60 12.80 27 6 52. KITZVILLE, MINN. 19.00 .20 19.20 45 2 53. BROOKLYN, OHIO 16.55 .80 17.35 43 8 54. WARREN, OHIO 30.65 2.30 .10 33.05 82 24 55. GIRARD, OHIO 33.10 1.00 34.10 S6 10 56. HIBBING, MINN. 43.70 .70 .10 44.50 118 7 57. NrLES, OHIO 27.80 2.30 30.10 70 25 59. BURGETTSTOWN PA.... 15.70 .50 16.20 3 V 5 61. BRADDOCK, PA. 11 12 62. CONNEAUT, OHIO 9.10 .10 9.20 2 G 63. DENVER, COLO. 33.40 2.70 .30 .10 3G.50 90 27 64. KANSAS CITY, KANS. 64 21 65. VIRGINIA, MINN. 2G.80 1.90 .25 28.95 73 19 66. CANON CITY, COLO. 19.25 1.00 20.25 48 11 67. BESSEMER, PA. 33.25 .70 .50 34.45 80 7 68. FAIRPORT HARBOR, O. 13.55 13.55 28 70. WEST ALIQUIPPA, PA. ...... G.00 .20 .20 6.40 15 3 71. STRABANE, PA. 49.90 .40 .10 50.40 124 4 72. PULLMAN, ILL. 20.90 .90 2.00 23.80 53 9 73. WARRENSVILLE, OHIO 24.25 .40 24.65 69 4 74. AMBRIDGE, PA. 28.15 .30 ?8.45 59 3 77. N. S. PITTSBURGH, PA. 21.70 1.30 23.00 62 13 Dohodki: Mesečnina Družabne In Štev. Članic Štev. Podružnica Redni Mladinski “Zarja” članice Skupaj Redni Mladinski 78. LEADVILLE, COLO. ............................................................................... 44 13 79. ENUMCLAW, WASH. _____________________ 17.65 2.30 .80 20.75 47 24 80. MOON RUN, PA. .................. 12.G0 12.60 31 81. KEEWATIN, MINN. ................. 13.30 13.30 37 83. CROSBY, MINN. ....................... 8.30 .20 8.50 23 84. NEW YORK, N. Y. ..................... 33.60 .10 .90 34.60 90 1 85. DePUE, ILL. ........................ 13.60 .40 .10 14.10 36 5 86. NASHWAUK, MINN.’ ZI'l 6.30 2.80 9.10 9 ** 88. JOHNSTOWN, PA. ______________________ 29.90 3.10 .50 33.50 74 32 89. OGLESBY .ILL. ....................... 28.00 2.40 .30 30.70 80 24 90. BRIDGEVILLE, PA. 22.65 2.20 .20 .10 25.15 63 22 91. VERONA, PA. ..................... 19.30 .70 20.00 43 7 92. CRESTED BUTTE, COLO. 12.80 12.80 18 93. BROOKLYN. N. Y. _____________________ 32.70 .70 .30 33.70 87 I 94. CANTON, OHIO ................... 40.50 6.90 47.40 24 17% 95. SOUTH CHICAGO, ILL. .......... 65.30 3.40 68.70 153 34 96. UNIVERSAL, PA. ..................... 22.65 .30 .50 23.45 54 3 97. CAIRNBROOK. PA. ....................... 12.75 .70 13.45 30 7 89. ELMHURST, ILL. ................ 10.50 10.50 25 102. WILLARL), WIS. .................................................................................... 9 104. JOHNSTOWN, PA. .................... 12.60 .10 12.70 3G 105. DETROIT, MICH. ....................... 5.50 .30 .30 6.10 15 3 106. MEADOWLANDS, PA. ___________________ 11.20 .90 12.10 22 Skupaj ______________________ $3,832.06 180.70 12.50 7.65 $4,032.91 10252 1860 Obresti od bondov $376.56 Obresti od bančnih vlog 1,507.06 1,883.62 Dobiček pri prodaji bondov 1,059.79 Skupni dohodki $6,976.32 •Asesment za Junij in Julij; **Asesment za Maj in Junij; %Asesment za April, Maj, Junij in Julij. STROŠKI; Za umrlo Lucille Cesaretti, podr. št. 19, Eveleth, Minn. — Mladinska članica ................................ $ 100.00 Za umrlo Frances Bolf, podr. št. 1, Sheboygan, Wis........................................................... $ 100.00 Za umrlo Mary Korenchan, podr. št. 2, Chicago, 111........................................................... $ 100.00 Za umrlo Frances Carara, podr. št. 3, Pueblo, Colo........................................................... $ 100.00 Za umrlo Angela Kenig, podr. št. 3, Pueblo, Colo............................................................. $ 100.00 Za umrlo Jennie Sušnik, podr. št. 12, Milwaukee, Wis......................................................... $ 100.00 Za umrlo Frances Hočevar, podr. št. 15, Cleveland, Ohio ..................................................... $ 100.00 Za umrlo Katherine Bublich, podr. št. 16, South Chicago, 111................................................. $ 100.00 Za umrlo Agnes Stukel, podr. št. 20, Joliet, Ul.............................................................. $ 100.00 Za umrlo Rose Lonchar, podr. št. 25, Cleveland, Ohio ........................................................ $ 100.00 Za umrlo Frances Miklavčič, podr. št. 25, Cleveland, Oh o.................................................... $ 100.00 Za umrlo Anna Urbas, podr. št. 25, Cleveland, Ohio ....................................................... $ 100.00 Za umrlo Frances Knaus, podr. št. 31, Gilbert, Minn....................................................... $ 100.00 Za umrlo Mary Peternel, podr. št. 31, Gilbert, Minn....................................................... $ 100.00 Za umrlo Frances Tanko, podr. št. 31, GiGlbert, Minn......................................................... $ 100.00 Za umrlo Frances Pusnar, podr. št. 32, Euclid, Ohio ......................................................... $ 100.00 Za umrlo Rose Potočnik, podr. št. 41, Cleveland, Ohio ....................................................... $ 100.00 Za umrlo Zora Ozanich, podr. št. 48, Buhi, Minn.............................................................. $ 100.00 Za umrlo Mary Bevin, podr. št. 61, Braddock, Pa........................................................... $ 100.00 Za umrlo Anna Sinjur, podr. št. 67, Bessemer, Pa.......................................................... $ 100.00 Za umrlo Antonia Janes, podr. št. 72, Pullman, 111........................................................ $ 100.00 Za umrlo Theresa Subic, podr. št. 90, Presto, Pa............................................................. $ 100.00 Razni stroški ............................................................................................... $ 60.75 Bohemian Benedictine Press: za tiskanje in razpošiljanje $875.00; za poštnina $53.42; delo pri spremembi naslovov $9.60 .......................................................................................... $ 938.02 Mesečne plače $725.00; davki odšteti $69.58 ................................................................. $ 655.42 Pol-letna plača duhovnem svetovalcu in gl. blagajničarki ................................................... $ 150.00 Letna plača ostalim gl. odbornicam .......................................................................... $ 290.00 Poštnina, ekspres, in tri-mesečni telefonski stroški ........................................................ $ 131.92 Tiskovine in razne uradne potrebščine ....................................................................... $ 32.48 Poprava “Checkwriter” ....................................................................................... $ 29.09 Cancer Hospital of America .................................................................................. $ 5.00 Pridržan davek od 1. aprila do 30. junija ................................................................... $ 176.10 Social Security davek od 1. aprila do 30. junija ............................................................ $ 65.25 Skupni stroški ..................................................................................... $4,734.03 Ostalo v blagajni 31. maja 1950 — Treasury balance May 31, 1950 $2'o4,562.43 June income — Dohodki v juniju 6.976.32 STtupaj — Total $261,538.75 Stroški v juniju — June disbursements 4,734.03 V blagajni 30. junija — Balance June 30, 1950 $256,804.72 J08EPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. Wmm ■yy.-y.yy. : /•' - • ljj^||\ «# fevi mv>:j ■ v|4l4 J? : ' ■ »vTvS.^f. ■>' SO Wedding Dreams At Your Price! s»-,, %? ilf p|, V:> f4>lf ft¥)& CAROFRAN BRIDAL SHOPPE 7017£ Superior Avenue Near Ezella Theatre, \ second floor CLEVELAND, OHIO taS \\ Telephone EX 1-2828 s * Special attention by Mrs. Carole Traven to all brides and her attendants. Complete line of bridal gowns suited to the bride of today who is noted for her charm, her youth and her flair for fashion. All veils custom-made in CAROFRAN SEWING ROOM. Gowns also may be custom-made. Consult CAROFRAN For complete satisfaction on your wedding day I Your purse and you will be pleased! Nova “KUHARICA” ZA AMERIŠKE SLOVENKE — "SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA" — Izdala Mrs. Ivanka Zakrajšek Knjiga, ki Jo je vsaka gospodinja želela Imeti Cena s poštnino $5.00. Naročite jo pri “Zarja” 2073 Broadview Rd., Cleveland 9, Ohio JOS. ZELE & SONS FUNERAL DIRECTORS Invalid Car Service 6502 ST. CLAIR AVE. 452 EAST 152nd St. ENdicott 1-0583 IVanhoe 1-3118 Cleveland, Ohio ATTENTION. PLEASE! THE MUSIC BOOK WITH NOTES AND WORDS OF THE MOST BELOVED SLOVENIAN FOLK SONGS IS HERE! w VThe book is ONE DOLLAR ■J ~a; plus ten cents for postage (Enclose money with order)\ Sent orders to JOSEPHINE ZELEZNIKAR 2045 W. 23rd Street, Chicago 8, Illinois PARK VIEW WET WASH LAUNDRY COMPANY A Service to Fit Every Budget 1727-31 W. 21st Street CAnal 6-7172-73 CHICAGO P0Z0R!! Kadar nameravate barvati svojo hišo zunaj ali znotraj pokličite PETER STARIN 17814 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio Telephone IV 1-6248 za prvovrstno delo in zanesljivo postrežbo! For complete satisfaction visit PARK VIEW FLORISTS Special attention given to Birthday corsages and plants. We have a wide selection in flowers. Weddings, Bouquets, Funeral designs, Corsages Telegraph delivery service J. J. STARC 1096 Norwood Rd. Tel. Ex. 1-5078 9320 Kinsman Rd. Tel. Mi. 1-2469 Cleveland, Ohio DR. FRANK T. GRILL PHYSICIAN and SURGEON Office 1858 W. Cermak Rd., Phone CAnal 6-4955 Chicago 8, Illinois A friendly place for your vacation this summer GREEN MEADOWS JOHN ZELEZNIKAR and SONS COAL & OIL 545 W. 23rd St. Phone VI 7-6891 Chicago 8, Illinois on HIGHLAND LAKE, NEW YORK (near New Jersey and Pennsylvania borders) Tel. Barryville 3551 SWIMMING - BOATING - FISHING Excellent food served plentifully $34. to $36. ' — a week NO V IE L LI MEMORIALS Nick Novielli, Prop. MHH::« Markers * Monuments S • Mausoleums P iVV' V * V* IJB You will enjoy seeing our beautl-ful granite memorial values and Kpwill always find a pleasant wel. come here. 413 S. Chicago St., Joliet, Illinois DIAL 9376 Virginia 7-6688 ZEFRAN FUNERAL HOME AIR CONDITIONED CHAPELS 1941-43 WEST CERMAK ROAD LOUIS J. ZEFRAN ELIZABETH L. ZEFRAN Funeral Directors &. Embalmers CHICAGO 8, ILL. GEREND’S FUNERAL HOME Phone 7012 SHEBOYGAN, WISCONSIN Ermenc Funeral Home Bolezen nesreča smrt 5325 W. Greenfield Ave. Phone EVergreen 3-5080 Milwaukee, Wisconsin so tri težke skrbi, ki se jih ne more nihče ubraniti Danes ali jutri, bolj ali manj bo vsak prizadet. Če hočeš dobro sebi in drugim, pristopi v KRANJSKO-SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Naj starejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Za vesele in žalostne dneve Nad 47 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To je dokaz da je podjetje iz — naroda za narod. Posluje že. 56 leto Članstvo: 42,500 Premoženje: nad $8,000,000.00 Sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: V vsakem slučaju se obrnite do našega podjetja, prihranili si boste denar in dobili stopmcentno postrežbo. Tel: HEndercon 1-2088 Cleveland 3, Ohio Podružnica: 15301-07 Waterloo Rd. Tel. KEnmore 1-1235 Cleveland 10, Ohio GLAVNI URAD; 3S1-3S3 N. Chicago Street, Joliet, III. T„ HE„d„,on ,.2(ls8 AlA A A A A A A A A Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street Cleveland 3, Ohio A A-A.