8. številka. V Trstu, v soboto 28. januvarja 1888. Tečaj XIII. „E D I N O S T" ixlini-i ijvnkrrtt trn teden, v»ako gredo in sobova ob 1. uri popoludne. ,,Edinost" stane: 7.h vh« leto <*1. K. — ; izven Avflt. 9,— ffl. «a polil leta B 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Pohii mirno KtPvilke se dobivajo v pro-dajalniruh tobaka v Trstu po ft nov., v Gsrici in v Ajdovičini pf> i nov. Na naroči:; brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi se pošiljajo uredniitvu t ulici Torrente Ht. 12. Vnako pismo mora biti frankovAno, ker nofrnnkovana »e ne sprejemajo. Kokopisi we ne vračajo. Oglasi in oznanila *t> rariino po 7 nov. vrstica v petitu ; z« naslove z debelimi črkami ne plučuje prostor, kolikor bi g« obneglo navadnih vrstic. Poslana, Jame zahvale, osmrtnice itd. ne ručune po pogodbi. Naročnino, reklnmacije in inaerate prejema upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacijo so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. ■ V tilinonti J« inofi«. Slovani v Trstu nekdaj in denes. ii. Buči, morje adrijanskol Bilo nekdaj si slovansko, Ko po tebi hrastov brod Vozil je idovuneki rod. S. Jenko. Prvotna zgodovina Trsta je zakrita v davno preteklost in v neprozorno tmino, katero se bodo težko komu posrečilo razsvetliti, sosebno ne bode nemogoče določiti, kaj je bilo tu pred rimsko naselbino. Ozbiljnejši pisci priznavajo, da „non solo sull'origine della cittt\ nostra, ma sull'ori-gine del nome stesso regna la piu com-pleta oscurita". A površen šušmarski zgo-dopisec ni v takem slučaji nikedar v zadregi; pomagati si zna, kakor more, — a iti mora! Neslovani, to so Italijani, Nemci, itd. kličejo tu na pomoč Kelte in Karne, o katerih nam pa vedo toliko povedati, kakor o prastarej zgodovini slovanskej, t. j. nič, ker jih to ne briga, ker se ugibljejo tega zgodovinskega poglavja, kakor plašen deček strupene kače. Naveli smo uže v Srvem svojem članku odkritosrčnejšega [anzana, ki piše v svojih „annali del Friuli" I. 14, da jo Trst-Triesto proniknol iz keltskega jezika in da znači v italijanščini: e m pori o. In kaj je eraporioP — Slovansko trgište, tržišče! Jasno jo zatorej, kateri narod skriva Manzani za Kelti. Italijanskega ne, kajti sam trdi v istoj knjigi II. 170, da se je še le 1189 po Kr. rojstvu upotrob-ljalo italijansko narečje: „linguaggio italiano usavasi". In nemščina? O tej čitamo v starej knjigi Pet. Lambecija: Teutsche zungo ist auch von alterher die Min n iste und gcgen Latein die \Vil-diste, die vvir vvizzen; davon haizzet si barbara, daz ist \Vilde itd.u (daje nemški jezik zelo trd in surov v primeri z latinskim). Dalje čitamo v istej knjigi: „de tribus illis Linguis, quibus in Ecclesia Oatliolica Sacrifioiuin Missao celebrari per-misaum ost; nempe Latina, Oraeca et SclavonicA, quae ibi vocatur \Vi n d i.ca ecc." (Govor je tu o treh jezicih, v katerih je dovoljeno čitati mašo v katolskej cerkvi in to so: latinski, grški in slovenski). Na kakšnoj stopinji je bila tedaj uže slovanščina! Imela je svojo književnost, svoj razviti uglajeni in utrjeni jezik, ob kateri se opirajo še denes vsi slovanski jezikoslovci. Od kod jo padel na mah ta jeziki Govor se no daje ustvarjati v PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih. I tal. sois.t 8 lvij Pellieo, prel. Jos K—o. VIII. O domovinskoj ljubezni. (Dalje.) Dva evropska potnika so srečata na „novem svetu", prvi Italijan, drugi Anglež. Evropejca sta; to občo ime ju nekako ljubeznivo veže, rekel bi, da je to nekako domoljubje, iz katerega prihaja ob etiein tudi pomoč v opravilih. . Gledi zopet tu nekaj oseb trudeČih se, da bi se razumele; navadno no govore istega jezika. No bi verovali, da tudi med njimi vvlada domoljubje? Motite se. To so vam Švicarji; ta iz italijanskega kantona, oni iz nemškega, tretji zopet iz francoz-kega. Politična edinost jih veže; ona nadomešča skupni jezik, jih navdušuje, da do-našajo plemenite žrtve na oltar domovini, ki ni narod. " Gledi v Italiji in na Nemškem zopet drugi prizor: tu žive ljudje z različnimi zakoni in so malo no različni narodi, ki so bili večkrat prisiljeni bojevati se drug proti drugemu. (Ko je Pellieo to pisal, ni ednem trenotku s6 strojem, kakor delajo denes umetelni led, maslo po tovarnah in drugo. Slovanščina je bila podpolno razvita uže sredi devetega stoletja, ko se je rabila za književni jezik, s katerim sta pisala sv. Ciril in Metod. Ta narod je moral imeti uže tedaj svojo prošlost, da so se vse jezikovne oblike natanko določile, čemur je treba stoletij. In ta narod slovanski je morebiti padel z neba? Nekod je moral prebivati in iskati nam ga je denes tam, kjer se nam nudi največ razlogov in dokazov k temu, kjer je stvar lehko umevna. Vlah tega neee priznati in vedeti, kajti učil se je uže od svojih pradedov prezirati Slovana. V knjižici: „Venezia e le sue lagunett 1847. I. str. 59 beremo, da je beneški dože Lovrencij Tiepolo (od 1259. do 1310. leta) imel za soprogo zelo bogato Slovanko, ki je imela mnogo gradov. Oženil je svojega sina Petra z imovito in mogočno vicentinsko mladenko. Beneška ljudovlada doznavša stoprav poznoje o tem doževem slovanskem sorodstvu, ustanovi strog zakon, da nikdone more biti v bodočeveč dože beneški, kdor vzame v zakon tujko (umejo se Slovanko) in da tudi svojih sinov ne smo ženiti z inostranicami. O tržaškej-vlaškej zgodovinskej plit-vosti, strasti in mrzosti do Slovanov je objavil lani pisec teh dolgočasnih, plehkih in puhlih vrstic v „Ljublj. Zvonu" med ostalim tudi nastopno, ki se nam vidi dovolj zanimljivo, da je tu oznanjamo svojim spoštovanim čitateljem: „V našem zvečine italijanski mislečem Trstu se denes toliko pisari, da mora trezen Človek žalosten vzkliknoti: uboga pisala, kako vas zlorabijo! Vse znanstvo, vsaka uineteljnost se razpravlja po — enodnev-nicali-novinah. in uredniki so jim topoglavi gostobesedni židje in odpadniki razni—ići; zastopnikov javnega mnenja je prgišče vlaških golobradcev in gnezdeče zagrizlih zelenih puhlih ničevedcev — to so vam nositelji vse prosvete in vsega naobraženja. Ti nam dan na dan oznanjajo podlost za neumnostijo in občinstvo slastno čita in srka učenost iz tega zmeša, polnega v^akojakih pogreškov, katero potem prodaje po nizkej in visokoj ceni po krčmah, trgih in celo v mestnej zbornici. Tu hodi na svetlo znanstveni „Archeo-grafo Triestino", ki prinaša zgodovinske (?) razprave; v njem izvaja nekdo lepo slovansko besedo Za v lje-Zavale, Zavaljd iz furlanske godle: Chaulis, Caulis, in hoče s tem dokazati, da tudi okolica tr- žaška jo bila „abitata da popoli celto — earnici", — ne vedo č, da imamo še denes mnogo slovenskih ostatkov po Furlanskem; drugi prorok nam s potnim čelom razlaga, kod so vse stanovali nekedanji Grki po Primorskem; in neki Frauer trdi celo v tem zborniku, da je premnogo imen po Istri semit-skega porekla in po budalastem izvajanji ukrepa, da so prvotni Istrani govorili semitski jezik, da so se bili rodili v azijskem Kolhisu in da so Čestili božanstva babilonskim enaka! In takšna knjigausoja se imenovati: ozbiljno zgodovinsko delo? — Te tešče glavo, take tesnorazumno neznalico so osmeljajo pisati o slovenskej književnosti ter smešiti naše starejše znano pisatelje? (Prim. „Indipendente" 1887. dne 15. sept. št. 8725.) Židovska predrznost! Istino je trdila pred nekaterimi leti ruska „VeČernaja gazeta" govoreča: „V naši dni čelovek beret svoju mudrost iz gazet in žurnalov". Na tržaških tleh ne bode znanstveno seme nikdar dobro urodilo in uspelo; učenih del pokvarjeni in duševno lenivi Tržačan neče podpirati in ne utegne čitati, zatorej se redkokedaj bero kaj temeljitega, zaradi tega zaspi vsako znanstveno podjetje v povojih, a tim več naročnikov in čitateljev ima babski „Piccolo", pustolovna „Alabarda", vetre-njasti „Mattino", glupošaljiva nedostojna „Pulce" in tajnoučna, zlate zoro boječa se „Alba". Edino dostopna mestna knjižnica je vedno prazna, samo o zimskih večerih se hode mladiči smejat in gret v zakurjeno sobo, lupit paljen kostanj in mozgat slastic! Tim znamenitejši jo vsak zgodovinski proizvod, vzrastel na tej neplodnoj ledini, sosebno važen pa za nas, ako tudi le mimogrede omenja pradedov slovenskih, naše minolosti, kajti premalokrat srečaš tukaj tak spis, čeravno ti svedoči v prvej vrsti mestno ime samo, da Slovo ni tu nismo tuji pri to p en ci, kar so hoteli dokazati dr. Kandlor, Don Angelo Marsich in vsi ostali laži-zgodovinarji italijanski. Sam M a n z a n o priznava v svojih „Annali del Friuli" I. na 94. str., da so živoli Sloveni (Schiavoni) užo okolo 492. K po Kr. ob vsem adrij-skem zalivu. V različnih listinah nahajaš popačene priimke tržaških prebivalcev in okoličanov n. pr. Bogatič ali Bogateč (I49f>, I.), Kovač (1442. 1.), Lastovica (1440. I.), Mihec (1477. h), Mrzlič (14S4. I.), Nabijavec (1377. 1.), Petelin (1440. I.), Prosinec (1379. 1.), Repič (1420.1.), Rožič Italija ni Nemško ni bilo še zedinjeno. Op. prelag.) Govore, ali vsaj pišejo vsi enak jezik, časte isto pradede, ponašajo se z istim slovstvom, imajo isti vkus, čutijo potrebo prijateljstva, obzira in tolažbe. Vsi ti nagibi delajo, da so si med seboj milosrčni in uljudni. Domoljubjo je plemenit čut, naj velja ogromnemu ali malemu okraju. Ni naroda, ki ne bi imel lastne slave, svojih razmer-nih početkov večje ali manje svoje moči. Izvestno ima slavnih dogodjajov v svojej zgodovini, dobre naprave, imenitna mesta. Našel bodeš v vsacem poseben časti vreden znak njegovo narave, slavne može v junaštvu, v politiki, umetnosti in znanosti. Vsak ima zatorej posebne uzroke, da nekako bolj ljubi svojo rojstno deželo, svoje rojstno mesto, svojo rojstno vas. Paziti pa moramo, da se domoljubje kolikor v širjem toliko v ožjem oziru ne kaže le v puhlej sujetnoj prevzetnosti, da smo rojeni baš v tej deželi, in gojimo srd proti drugim mestom, deželam in narodom. Neprostodušno in zavidno domoljubje ni krepost, temveč zloba. IX. Pravi domoljub. Ako hočemo domovino ljubiti z vzvišenim čutom, moramo začeti sami pri sebi, da jej vzgojimo dobre narodnjake, katerih se jej ne bodo treba sramovati, marveč ponašati se mora z njimi. Zaničevanje verstva in nravnosti in prava domovinska ljubezen sta nozdružni stvari tako, kakor je nemogoče spoštovati ljubljeno ženo in ne misliti ob enem, da smo jej dolžni zvestobe. Kdor prezira žrtvenike, zakonsko svetost, dostojnost in poštenje in kriči: „domovina! domovina!" ne veruj mu. V do-moljubji jo licemerec in najslabši narodnjak. Dober domoljub je samo oni, ki je kreposten, ki očuti in ljubi vso svojo dolžnosti, ter so tudi trudi, da jih izvršuje. Pravi domoljub so izvestno no vtika med velikaške priliznike, niti med one, ki črto vsako oblast: klečeplaztvo in nespo-štovanje; oboje je nenaravno. Ni vladni, vojaški niti civilni uradnik no išče lastnega bogatstva, temveč slavo in napredka vladarjevega in narodovega. Baš tako želi tudi zasebnik napredka vladarju in narodu; ne dela ničesar protivnoga, marveč tudi on nekaj pomore k temu. Dobro ve, da se nahajajo zlorabe v vseh družtvih in želi, da se to poprave, vender zameta one, ki bi hoteli** popravljati to s tatvino in krvnim maščevanjem; (1375. 1.), Sluga (1495. L), Vodnikar (1395. 1.), Železnik (1459. 1.), itd. Leta 14R8. so bili patriciji tržaški tudi: Babič, jBlagošič ali Blagožič, Lisica, Mireč, Nedelo("?), Petač. Starejši še živoči okoličanjc se še denes spominajo domačih imen nekaterim trž. ulicam: Riborgo-velika ulica; via S. FranceHCo-na njivah; via dello bccche-rie-v mesnicah itd. V raznih cerkvah tržaških so je tudi v prošlih stoletjih pro-povedalo in spovedovalo fslovenaki, vzlusti bogomolje „Madonna del mare" jo bilo povao slovensko, kajti onde se je vedno propovedalo „in eragnolino". (Jennerjev rokopis: Chiese di Triesto I. Fol. 107.) Vso to nam priča, da nekdaj so v Trstu niso sramovali slovanščine." Dodati imamo še, da ne samo v cerkvi takozvanoj „madonna del mare", temveč malone po vseh cerkvah tržaških so je od nekedaj pridigalo v slovenskem jeziku. To je gospodom Italijanom pre-dob ro znano, kajti poznani so jim tehtni in važni zgodovinski zapiski onega Jen-nerja, ki jo vender vzrastel iz njih talt živel ž njimi in služil jim; ta naravnost brez prikrivanja opisuje, kod se je propovedalo in spovedovalo slovanski. Nekje na primer pravi: nella chiesa di essi P. P. S. Apolinare erano tutti confeaaori por aervire in italiano, tedesco, slavo, illi-rico, francese e spagnuolo. Ker so pa te še nenatisneno beležko prenevarno Italijanom in bi jih radi za tega dolj zatajili, držo jih trdo zaklenene, da no pride tako lehko vsak nepozvani in nezaznamenani gost do njih. (Dalje v III. Članku.) Iz deželnih zborov. Isterski deželni zbor. XII. seja dno 19. decembra. (Konec) Zast. dr. Laginja prosi besede in zast. Dofranceschi za formalni predlog. Predsednik dovoli poslednjemu govoriti in ta predlaga konec razprave. Posl. Spinčič opazi, da se je dr. Laginja prvi javil ali predsednik ga zavrne, naj prepusti njemu opravljati svojo posle. Večina sprejmo Dofranceschijev predlog, in zatem dobi besedo dr. Laginja. Vpraša predsednika, kako misli, da so zftdovoli zakonu glede stenogratira-nja hrvatskih govorov. kajti med vsemi zlorabami so to vender najstrašnejšo in najtožnejše. No vzbuja in izziva narodne nesloge, ampak preporoča kolikor moro mir z besedo in z dejanjem. Ostaja vedno jagnje; le kadar vidi, da preti domovini opasnost, tedaj je lov: bojuje se in zmaguje ali umira. X. Ob otroškej ljubezni. Tek tvojega delovanja se začenja v obitelji; prva vadnica kreposti jo očetova hiša. Kaj porečemo ob onih, ki sicer trde, da ljubijo domovino, kažo srčnost, a ne ispolnujo tako svete dolžnosti, kakeršna jo baš otroška ljubezen? Ne moremo govoriti o domoljubji in srčnosti tam, kjer nahajamo črno nezahvalnost. Jedva se jame razvijati detetu razum, narava mu uže sama govori: „Ljubi svoje stariše". Nagon otroške ljubezni je tako silen, da so nam zdi skoro nepotrebno gojiti ga vso življenje. Vender moramo, kakor smo uže rekli, vse svoje d 'bre nagone potrditi z voljo, inače se uničimo; treba zatorej, da natanko ispolnujemo ljubezen do starišev. (Daljo prihodnjič). Predsednik odgovarja, da bo ste-nografični zapisniki stvar revizorjev, v katero se on ne vtika. Po8l. dr. Campitelli omenja dr. Laginji, da bi bilo treba na temelji §. 42. pravilnika treh stenografov. Želi, da bi se gospodi zadovolilo, ako bi se moglo. O II. rubriki „Upravni troški" predlaga 33.454 gld. za deželnega glavarja in 4 prisednike, 22.454 gld. pa za uradnike, urade in deželne zavode. III. rubrika „Troski za javni pouk" je ustanovljena na 135.357 gld. Posl. Spinčic obžaluje, da ne more doznati iz poročila deželnega odbora, komu in kako se dele podpore. Preporoča, naj se jemljo v ozir tudi slovanski mladeniči, kadar se dovoljujo štipendije (2400 gld.) in podpore (2000 gl.) Predlaga, naj se dovoli 2000 gld. v podporo revnih občin za zgradbe šolskih poslopij. Posl. Laginja predlaga, da deželni odbor v svojem letnem poročilu objavi imena in stališče starišev dotičnih učencev, katerim se je dovolila podpora ali štipendija. Posl. vit. Babuder odgovarja, da kot gimnazijski ravnatelj dobro ve, da deželni odbor pravično deli podpore, ker se ozira samo na zasluge nčencev in ne na narodnost. Posl. Spinčic dokazuje iz poročila deželnega odbora, da je vseh sest mlade-ničev, ki so uživali podporo, iz italijanskih rnestic. Oosp. Babuder more govoriti samo o koperskej gimnaziji, govornik pa želi, da se deželni odbor briga tudi za mladeniče po drugih gimnazijah. Posl. Babuder odgovarja, da deželni odbor postopa strogo po propisih. Posl. dr. Petri s trdi, da se deželni odbor drži odloke ^deželnega zbora, ter deli podpore samo posebno marljivim dijakom. (Manjšina o njegovem razlaganji ni prepričana.) Posl. dr. Campitelli pravi, da ve, komu so se delile podpore in da so jih dobivali tudi slovanski dijaki. (3 imed 40). Govornik je proti predlogu posl. Spinčiča in dr. Laginje (a ni povedal zakaj?) O glasovanji padeta oba predloga. IV. rubrika „zdravstveni troški" se sprejme s 4500 gld., V., „troški za človekoljubne in zdravstvene zavode" s 69.600 gld. O VI. rubriki »javne zgradbe" s troskom 14.000 gld. se predlaga 2000 gld. več za cestne zgradbe (vkupno tedaj 10.000 gld.) in 2000 gld. za uravnanje reke Mirne (Quieto). Posl. Spinčic preporoča, naj se od teh 10.000 gld. dovoli vsaj 1000 gld. za zgradbo ceste Kerkavce-Buje in to za most preko potoka Solina. Prebivalcem sela Kerkavce bi se s tem jako pomagalo, in z mostom bi bil izvršen najtežji del zgradbe. O tej cesti se razpravlja uže od leta 1872., ker se splošno priznava, da je jako potrebna. Dežel ni glavar odgovarja, da se bode ta mošt skoro začel graditi. Posl. Babuder govori o poti iz Ko-perščinG v Pomnjanščino, katera je jako opuščena. Moralo bi se ljudi prisiliti, da jo popravljajo. VII. rubrika „troški za poljedelske svrhe in splošno gospodarstvo" je ustanovljena s 19.515 gld.; med temi nova točka „troški za deželno poverjenstvo za pogozdovanje" 2000 gld. Posl. dr, Laginja stavi dva predloga. Prvi. da se sporazumi dež. odbor z vlado, kako bi se mogli učitelji na hrvatskih in slovenskih šolah poučevati v poljedelstvu v svojem jeziku; drugi se glasi: „Nalaga se dež. odboru, da podeli 2000 gld. 4. točke „razni troški" takim občinam, ki se odlikujo z boljim oskrbljevanjem gozdov," Pobi ja dr. Carapitellija, ki se je bil izrazil, da bi bilo treba dveh učiteljev, ker se Hrvatje in Slovenci mej seboj ne razumo; o drugem predlogu omenja, da naj se troši dovoljeni denar tako, kakor je namenjen. Poročevalec dr. Campitelli odgovarja, da so dela kar je mogočo v naob-raževanje učiteljev. Ako bi hoteli zadovo-liti predlogu dra. Laginje, bilo bi treba treh učiteljev. Trdi, da je drugi predlog bil nepotreben. Prvi predlog pade, drugi ee sprejme, kar je celo deželnega glavarja nekako osupnolo. VIII. rubrika „vojaški troški" s 1000 gld., IX. „troški za javno varnost" s 14.942 gld. in X. „deželni dolg" s 18.900 gld. se sprejmd. Rubrika XI. „razni troški" s 10.805 gld. O 1. točki te rubriko „zgodovina in statistika" s 1600 gl., izraža posl. Spinčic željo, da se skoraj urede zgodovinski spomeniki Istre, ki so pri deželnem odboru. Rubrike XII., XIII.. in XIV. se sprejme brez razprave. Ker je bilo uže poludne, a na dnevnem redu še poročilo posebnega odseka za pregledanje uprave desetine, pretrga se seja na predlog posl. Laginje za polu ure, da se člani tega odseka mej seboj posvetujo. Ob 12V2 «ri pp. se nadaljuje seja. Cita se obširno poročilo člana posebnega odseka dr. Laginje, iz katerega se uvidijo čudne razmere o desetinskej upravi, a večina (ostala 2 člena posebnega odseka) je našla upravo v najlepšem redu. Vname se dolga razprava o posamičnih točkah, v katerej je dr. Laginja duhovito branil svoje prepričanje, toda večina mu ga ni priznala. Konečno izjavi deželni glavar, da je delovanje deželnega zbora končano, zahvaljuje se poslancem na vztrajnosti in požrtvovalnosti v korist volilcev in dežele ter zakliče trikratni „Evviva" Nj. Veličanstvu. Članovi manjšine so mu odzvali s krepkimi „živio"-klici, večina z „Evviva". Konec sejo ob uri pp. Goriški deželni zbor. XI. seja 7. januvarja 1888. Potrdi se zapisnik prejšnje seje. Nova peticija se izroči dotičnemu odseku v obravnavo. Poslanec dr. Nikolaj Tonkli in tovariši podajo interpelacijo, ali je volja c. kr. vlado, oziroma vis. c. kr. mrnisterstvo za notranje zadeve ustanoviti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu mesto stalnega c. kr. okrajnega zdravnika s6 službo IX. službene vrste? Vladni zastopnik pravi, da hoče interpelacijo predložiti vis. vladi in o svojem času dati odgovor. O volitvi ednega dež. odbornika namesto Gasserja, iz skupine poslancev mest, trgov in kupčijske zbornice, je soglasno izvoljen dr. France Verzegnassi, odvetnik in posestnik v Gorici. Na njega mesto izvolijo poslanci velicega posestnika za nadomestnika v dež. odboru dra. Ka-rola Venutija. Po predlogu dež. odbora (poročevalec dr. Pajer) uvrsti Be mej skladovne ona cesta, katera drži od Kormina skozi An-goris, Villavrba, Brumo do državne ceste pri Zagrajskem mostu. Isto tako se proglasi po predlogu pravnega odseka (poroč. Benardelli) za skladovno cesto od palače v Belvederu do lagune. Dalje se po predlogu pravnega odseka (poroč. Benardelli) potrdi načrt postave, po katerem se ima spremeniti neka določba v postavi zastran varstva kmetijstvu koristnih tičev. — Kos in škorec se iz priloge C premestita v prilogo B, vsled česar plača manjšo takso 2 gld. , kdor ja bo hotel loviti ali ubijati. Poslanec dr. Gregorčič se je sicer po-tegnol za škorce in preporočal, naj bi se jim prizaneslo; a poročevalec je poudarjal, da narede škorci v Purlaniji še veliko več škode od kosov, ker se jih nabero ogromne množine — in kedar ni druge piče, spravijo se celo nad posejano žito ter je po-zobljejo. Dr. Verzegnassi poroča v imenu pravnega odseka o promeni nekaterih določeb v šolskej postavi od 6. maja 1870, štev. 30 dež. zak. in po odsekovem predlogu vsprejme so nastopni načrt postave: Postava od......, veljavna za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, s katero se premene §§. 55 in 56 postave 6. maja 1870 štev. 30 dež. zak. Po predlogu deželnega zbora Moje poknežene grofije Goriške ukazujem ta-ko-le: Paragrafa 55 in 56 postavo za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško od 6 maja 1887, štev. 30 dež. zak. se deloma spremenita in se bosta glasila v prihodnje tako: 55. Ako se uže naprej vidi, da šolski dohodki (§§. 42, 43, 46) ne zadostujejo, da bi se ž njimi pokrili proračunjeni troški šolskega okraja, mora se v ta namen (§. 39) razpisati priklad k izravnim davkom, in se razpiše lahko tudi priklad na užitnino, davščina na nadrobno prodajo žganjin, in da davščina k večjemu 1 gld. 70 kr. od vsacega hektolitra nadrobno točenega piva, kateri nakladi se pobirajo v mestih z lastno ustavo (statutom) ed-nako drugim občinskim prikladam in davščinam, v drugih krajih pa ob ednem z občinskimi prikladami in davščinami. 56. Proračuni šolskih okrajev se bodo morali sestavljati tako, da bo razviden skupni znesek dozdevnih troškov prihodnjega leta brez ozira na prihodke in doneske omenjene v §§. 42, 43, 46. Ta skupni znesek troškov se potem porazdeli na izravne davke in v primerljajih tudi na užitnino in na davščine od žganjin in od piva posameznih občin in se bode od njih terjal po §. 55.: odbiti pa so imajo sleherni občini tisti dohodki, kateri se bodo plačevali v okrajno denarnico vsled tega, kar je rečeno v §§. 42, 43, 46. Cl. II. Ta postava stopi v veljavo tistega dne, ko se razglasi. Čl. III. Mojemu ministru za bogoča9tje in uk je naročeno, da izvrši to postavo. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor je bil 25. t. m. odprt. V letošnjem zasedanji predloženih bode mnogo postavnih načrtov, mej temi načrt za podaljšanje trgovinske pogodbe z Nemčijo, načrt o izjemnem poklicanji re-servistov k orožnim vajam, da se uvežbajo z repetirkami in še m.iogo drugih. Dopis finančnega ministerstva javlja državnemu zboru, da iznaša prispevek Cislitavije k vzajemnim troškom 102,151.909 gold. Poslanec Steinwender je interpeliral minister-skega predsednika grofa TaafTeja o naredbi predsednika državnih železnic barona Če-dika, v katerej veli svojim uradnikom, da nimajo tirati splošne, ampak samo prometno politiko. Poslanec Teicher je interpeliral trgovinskega ministra, ali ni pripravljen^ ozirom na dogodke v Holliin-derjevi pravdi prouzročiti proraeno postave o zavarovalnih znamkah (markensehutz-gesetz). Kranjski deželni zbor se je završil 23. t. m. Klub nemških deželnih poslancev v češkem deželnem zboru je odklonil spraviti se s češko večino pod pogoji, katere jim stavijo Čehi. Nemci hočejo, da sprejme češka večina predlog njih manjine, ter da se potegne tudi vlada za nje. Vlada tega ne bode storila. Če-prav so se dogovori mej večino in nemško manjino formalno pretrgali, vender izražajo vsi listi nadejo, da se bodeti obe stranki še sporazumeli ter nadaljevali v deželnem zboru zložno delovanje. To nadejo opravičuje mirna in trezna pisava glasil obeh strank. V ogrskem državnem zboru je bila predložena postava ob ogrskej tovarni za orožje. Septemvirni stol je potrdil, kakor poročajo iz Zagreba, obsodbo proti Gav-raniču, Gržaniču in Miloseviču, ki so poročali v „Slobodi", da so Starčevičevci z brcami vrgli bana iz zbornice. Gržaniču so pa znižali kazen na eden mesec zapora in 300 gold. globo. Milošević je umrl v času, ko je tekla pravda, ki je vzbudila veliko zanimanje ne samo na Hrvatskem, temveč tudi drugod, kajti kaže nam jasno, kako mogočna je madjaronska vlada, ob enem tudi kako gnila. Vnanje dežele. Zoper Rusijo 80 začeli nemški listi zopet ostro pisati. Očitajo jej, da pesti Turčijo zaradi vojne odškodnine ter stavijo to v zvezo z načrtom, da hoče Rusija zasesti Erzerum in Malo Azijo. Ta načrt je tudi izmišljotina nemških listov, ki bi radi obrnoli pozornost cele Evrope na Rusijo. Nemci so mislili, da bodo uže z bolgarskim vprašanjem zapleli Rusijo v vojsko, a ker se jim to ni posrečilo, iščejo sedaj drugod povoda. A kakor piše „No-voje Vremja", ne bode se jim to posrečilo, kajti Rusija se z Avstrijo lahko mirno sporazumi. Rusija si prizadeva samo pridobiti v svojo oblast Črno morje, nikakor pa ne misli ustavljati se Avstriji, ako hoče prodreti do Soluna. V zapadnoj Evropi nima Rusija nikakih interesov. Ona hoče Črno morje in pa tudi simpatije vseh Slovanov. 6 priliki, ko so Poljaki obhajali 201etnico poljskega ustanka, pišejo ruski listi, da petdesetletnice tega dogodka so ne bodo spominali ni Rusi ni Poljaki, da ta čas se bodeta naroda sprijaznila in ze-dinila, da se ubranita nemškemu nasilju. V nemškem državnem zboru je odgovoril naučili minister na interpelacijo, zakaj so je izključil na Poznanjskem poljski jezik iz vseh šol, da jo vlada ta korak dobro premislila in da je potisnola poljščino zaradi tega iz učilnic, da bi se Poljaki tem lažje in lepše priučili blaženoj nemščini. Vlada hoče, da bodo vsi nemški državljani deležni blaginje znanja nemškega jezika, kor jim jo le na ta način mogoče pripomoči v moč in slavo Pruske in cele Nemške. Iz tega je zatorej razvidno, da nemška vlada tepe Poljake samo zato, ker je ljubi in jim želi vso srečo v pruskej službi. Kakor poročajo italijanski listi, intrigira Bismarck, da ne bi so podrli dogovori mej Francijo in Italijo o trgovinskej zvezi, a to se mu ni posrečilo. Dogovori so zopet začeli, in kakor čujemo, bode pogodba skoro sklenena. Srbska skupščina je razpuščena in bodo kmalu zopet nove volitve. Radikalna stranka, ki je tako hrepenela po vladi, sprevidela je, da ni tako lahko vladati, kakor se na prvi pogled vidi. Zbala se je Risticevo liberalne stranke, ki jo sedaj v opoziciji, zato je napela vse svoje sile, da je kralj skupščino razpustil. O novih volitvah bode delala pač na vso močr da si pridobi večino, to se vidi uže iz dosedanjega postopanja, kajti djala je v pokoj uže mnogo liberalnih uradnikov ia nadomestila je z radikalci. Razpor mej liberalci in radikalci bode koristil napred-njaškej stranki, ki je spravila Srbijo v pogubo in pred ednim letom propala tako sramotno. Da si pridobi večino, prizadevala si bode radikalna in liberalna stranka pridobiti si jo za se. To bode dalo naprednjakom zopet pogum in veljavo in to je bil morebiti kraljev namen, ko jo skupščino razpustil. Pripeti se prav lehko, da bodo naprednjaki radikalce vrgli, prisvojili si zopet moč in potem bodo zopet plesali od veselja dunajski židje in diplo-matje ter srbski kralj, ker dosežejo svoj namen. Ta greh bodo imeli pa le radikalci na svojej svesti. DOPISI. Iz Celovca. (Res carinthiacae.) — Prinesli smo uže žalostno vest, da so koroški Slovenci izgubili svojega voditelja. Za slovenske politične kroge nastane zdaj vprašanje: kako ga nadomestiti, in kako urediti stvari v Gorotanu, da nam ta važni del Slovenije ne pride v izgubo? Andrej Einspieler je bil mož odločnosti, poguma in neustrašnosti. Koroški šČuvalni nemški lističi ljubijo pred vsem osobne napade, in skušajo s temi utruditi in oplašiti vsacega, kdor se postavi za Slovenca v bojno vrsto. Andreja Einspielerja, utrjenega v mnogoletnih bojih in v zasobnem življenji nedotakljivega, brigale so malo vse psovke, obrekovanja, klevetanja in sumničenja. Ali smemo upati, da bodo tudi njegovi poli* tični nasledniki tako trdno stali na braniku? Naša misel je ta: naj se ne nalaga vsa teža na eno samo ramo. Korošci naj si osnujejo politično družtvo, kakor imate Primorci svojo „Edinost", in v to družtvo naj se pokličejo vsi Koroški veljaki. Tako bode odgovornost za enega manjša, in na nasprotnike bode družtvo bolj uplivalo, kakor ena sama osoba, katera še tako srečno izbrana, no more takoj iz početka imeti one veljave pri nasprotniku in pri slovenskem ljudstvu. Tako zaslombo v političnem družtvu si bodo celovški rodoljubi sami želeli, kadar bodo letele od vseh stranij pusice na nje. Napad nasprotnikov bode tem ljutejši in strastnejši, ako bodo mislili, da je treba odstraniti in uničiti samo nekoliko osob, in slovenščine na Koroškem je konec. Ako pa vidijo pred seboj mnogoštevilno politično družtvo, v katerem sedijo odličnjaki iz vso dežele, katerim ne morejo vsem do živega, potem upade nasprotnikom pogum in uvideti morajo, da se slovenščina na Korofi-kem ne daje uničiti z cdniin samim naskokom. Spoznali bodo, da je treba računati 8Č slovensko stranko, in bodo mirneji. Poleg političnega družtva, ki bi moglo zaradi udaljenosti udov zborovati le tri ali štirikrat v letu, treba jo koroškim Slovencem še družbinskega ognjišča, „narodnega doma" ali pa vsaj čitalnice v Ce-lovci. Ako prihajajo rodoljubi z dežele v glavno mesto, treba jim jo zbirališča, kjer bi se shajali svoji so svojimi, pogovarjali o narodnih zadevah in se bolj ogrevali za domovinsko stvar. A tudi za Slovence v Celovci in okolici je tako ognjišče neobhodno potrebno. Koroški rodoljubi naj zatorej brez odlašanja pretresajo vprašanje „slovenskega doma" v Celovci. Najbolje bode, da so ustanovi družtvo v ta nameu in da si kupi ali zida lastno hišo. Ako bi se izdalo 2000 delnic po 10 gl., mislim, da bi se razdale med Slovenci, in dobilo bi se na tak način 20.000 gl., kar bi zadostovalo za hišo z ednini nadstropjem. Zgoraj naj bi bila čitalnica z odrom, kamor bi smeli zahajati samo udje; pri tleh pa bi so odprla na ednej Htrani narodna gostilnica, na drugoj pa narodna kavarna. Obe bi bili dostopni vsakemu človeku. Saj v Celovci tako nemarno nobene narodne kavarne ni goatilnice, kjer bi se Slovenec čutil domačega. Slovenski kmetje in meščani bi tako vedeli, kam jim je hoditi, ako si želijo slovenske družbe. Gostilnica bi morala imeti tudi prostorno dvorišče za kmetske vozove, ki Erihajajo ob četrtkih v mesto; tako se je odo kpaetje kmalu privadili. Te dobrohotne nasvete pošiljamo koroškim rodoljubom in upamo, da jih bodo temeljito pretresali. Domače vesti. Poslednja številka „Edinosti" se je takoj v sredo vsa razprodala, da ne moremo nikomur več postreči ž njo, ako bi jo tudi kdo reklamiral. Z denaŠnjo številko smo liže bolje preskrbljeni. Državni zbor. „Slovenski Narod" ima z Dunaja 26. januvarja to brzojavko: V budgetnem odseku Rus in Heilsberg ostro napadala ministra Pražaka zaradi odredbe, s katero je naročeno, slovenske rešitve slovenski uknjižiti v zemljiške knjige. Rus poudarjal, da slovensko prebivalstvo tega ne zahteva, temveč le po-edini odvetniki; sklicevat se na dr. Abujo, češ, slovensk poslaneo izvoljen od Slovencev zametava to novotarijo. Glede koroških Slovencev prežvekoval staro pesen, da ne morejo shajati brez nemščine ter da želč slovenščino ohraniti le v rodbini. Ker vsled Tonklijeve bolezni nobenega Slo venca ni v budgetnem odseku, Zeithammer zagovarjal odredbo ; isti razlogi čuli so se tudi na Češkem o svojem času, sedaj pa se je pokazalo, da varnost pravosodja ni trpela, temveč sodnije prav zadovoljne. Pražak brani stališče svoje, rekši, da vpitje zaradi slovenskega upisavanja neopravičeno, opazarjal na stare odredbe in na UBtavna določila. Ker se sodnije neso povsod ozirale nanje, izdal 1884 odredbo za Kranjsko, s katero je vse zadovoljno, od tod nobenih pritožeb; 1. 1887 došle mu pritožbe iz celjskega okrožja, tedaj moral opominati oblastva, da se ozirajo na odredbo 1. 1884. Deželnim odborom javljati te odredbo ni treba. Za družbo sv. Cirila in Metoda je 22. t. m. nabral g, Andrej Stupica v ve-selej družbi v gostilnici g. J. Tanceta Na Brežini 3 gld. 85 novč., in v krčmi ali' abbondanza v Trstu, via Torrente se je skupilo 1 gld. 11 novč., katere smo izročili g. blagajniku trž. podružnice. Hvala darovateljem! Spominajte se večkrat te važne šolske družbe! „Delalskega podpornega družtva" veliki ples 4. februvarja t. 1. v gledališči „Fenice" obeta biti krasen. Priprave lepo napredujo, in ne le mestni in okoliški narodnjaki, temveč tudi vneti Slovenci iz daljnejših krajev se zelo zanimajo za to veselico. Upamo, da ne bode zaostala za dosedanjimi. Volilni odsek „Tržaškega Sokola" vabi p. n. gospode člane, da se blagovale udeležiti volilnega Bhoda, kateri bode jutri v nedeljo, dnč 29. januvarja ob 4. uri popoludne v prostorih pivarne Judt-mann Via Coroneo št. 15. Solkanska Čitalnica napravi v nedeljo 29. januvarja t. 1. v Mozetičevej dvorani veselico s plesom. Začetek ob 6. uri zvečer. Razpored : godba, petjo, govori in srečkanje treh dobitkov. Srečke po 10 kr. Po veselici bode ples. Ustopnina za ples za družtvenike 60 kr. za nedružtvenike 1 gld. Brez vabila ustop ni dovoljen. čitalnica Postojlnska napravi v korist družbe sv. Cirila in Metoda v četrtek 2. svečana t. 1. veselico v čitalničnih prostorih. Začetok točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 50 kr., za neude 1 gld. Ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, preplačila so hvaležno v8prijemljo. Razpored: 1. # * * „Mihova ženitev", inožkizbor; 2, A. Nodved: „Moja rožica", čveterospev; 3. Sira. Gregorčič: „Domovini", deklamacija; 4. „Da-moklejev meč", gluma v eduem dejanji; 5. * * * v „Pred plesom", šaljivi solo-pri-zor.; 6. Šaljiva loterija. 7. Ples. K prav obilnoj udeležbi uljudno vabi Odbor. Jos. Stritarja zbranih spisov je prišel 31. snopič na svetlo. Vsebina: Oderuh (konec); Zapravljivec; Najemnina. „Ribarskega družtva" odsek izbran v občnem zboru 18. docembra p. 1., da sestavi družtvena pravila, poziva vso gg. člene na zbor, ki bode dones v soboto 28. t. m. ob 7. uri zvečer v malej borsnej dvorani. Dnevni red: potrjonje pravil in stalna ustanovitev družtva. Magistrat tržaški meče vedno polena Slovencem pod noge. Gosp. Ant. Č. iz župnijo sv. Jakoba nam jo nedavno tožil, koliko sitnoatij in tekanja je imel, dokler mu je magistrat dovolil postaviti svojemu otroku na grob spomenik se slovenskim nadpisom in naposled so se vsemogoči magistratni gospodje še rogali ubogemu narodnjaku: vidite, vsega tega tekanja bi vam ne bilo treba, da ste postavili spomenik v i tal i jan s k em jeziku. Magistratna pamet! Statistika umrlih. Od 15. do 21. januvarja t. 1. je umrlo v Trstu 112 oseb in sicer: 58 inožkih in 54 ženskih. Po starosti jih je bilo: 19 do 1., 20 do 5., 11 do 20., 6 do 30., 8 do 40., 15 do 60., 26 do 80., leta in 7 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 8 oseb več. Nezgoda. 161etni Ivan Mestek je padel na ledu v ulici Molin a vento ter se na glavi tako hudo pobil, da je obležal brez zavesti. Odnesli so ga v bližnjo lekarno Manzoni in ko se je zavel, spravili so ga na dom. Policijsko. Dva dečka sta razbila okno Genelove prodajalnice in ukradla raznega blaga vrednega 44 gl. Stražniki ju niso dohiteli. — V kolodvorskej ulici je prijel stražnik dva postopača, ki sta ukradla na parniku „Pierino" sodček olja, vrednega 46 gl. Poštenjaka sta pustila sod ter po-begnola. Vinska razstava v Trstu. Posebni odsek kmetijske družbe v Trstu je imel 14. t. m. sejo, v katerej je razpravljal o vinskej razstavi. Župan je izrekel odseku svoje priznanje na trudu, da se omogoči razstava. Podpredsednik kmetijske družbe je izjavil, da to podjetje podpira poljedelsko in trgovinsko ministerstvo, mestna občina in tržaška trgovinska zbornica. Vozne cene za vse predmete izložbe je znižala južne železnica, uprava L1oydova in istrskega parobrodnega družtva; tudi užitnina bode nižja. Razstava se odprč 9. junija t. 1. v „Politeama Rossetti". Slovansko pravo v Istri. Znane so našim čitateljem večne tožbe o deželnem odboru isterskem, da neče poznati druzega jezika nego li italijanski, in da je doslej vsem občinam vračal hrvatski ali slovenski sestavljene dopise. „Na zadnjG ga stakne, ki bil mu je kos"! Občina Vrbnik na otoku Krku se je zaradi tega bila pritožila pri državnem sodišči na Dunaji. Dne 20. t. m. je državno sodišče to zadevo rešilo in sicer Vrbniku, ter vsem hrvat skim in slovenskim občinam jako ugodno, ker je ukrenolo, dasta v Istri deželna jezika hrvatski (slovenski) in italijanski, da imajo zatorej vse naše občine pravo zahtevati od deželnega odborja isterskega, da se njih slovanski d o p i s i vzpr i j e ml j o intudi rešavajo slovanski. Ta odlok jo za nas zelo važen in osvedočeni smo, da se bodo v bodoče služile vse našo občine v Istri tega prava, utemeljenega v 19. členu državnega tem. zakona. Na goriškej gimnaziji je vlomilo pred nekaterimi dnevi pet osmošolcev v knjižnico, kjer so bile shranjene šolske naloge. Popravili so si zadnje latinsko nalogo, katere prof. Baar še ni bil pregledal. Profesor je to opazil in zaradi tega sta bila dva izmed onih učencev iz vseh državnih gimnazij izključena, trije pa iz goriške. Osepnice v Ljubljani. „Slov. Narod" poroča, da so v zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli 2 možka, 5 ženskih, 8 otrok. Ozdravili so : 1 možki, 1 otrok. Umrli 2 ženski, 2 otroka. V Ogleji se zdaj pridno koplje; okolo 20 delalcev išče starin in sicer z dovoljnim uspehom: našli so doslej ostatke starih mestnih zidov in hočejo odkriti nekoliko rimskih ulic, da na tak način ustanovo poglavitne stvari, iz katerih žele potem izvajati manjše. Za mesto skriptorja na licejski knjižnici ljubljanski na mesto pokojnega Levstika se jo oglasilo 13 prosilcev. Namesto Elnspielerja se kandiduje v deželni zbor koroški gosp. Valentin Nemec kot zastopnik Velikovškega okraja; tako pišejo nemški listi. Darila za Goriško-Gradiško. Odbor za pomoč zaradi slabe letino lanskega leta stradajočemu prebivalstvu je dobil 1520 gl. Darovali »o: tržaški občinski svet 1000 gl., grof K. Coronini-Kronborg 100 gl., baron II, Rittor Zahony 400 gl., baron H. Codelli 10 gl., državni odvetnik F. Canevari 10 gl. — Prej izkazanih 905 gl., vkupno tedaj 2425 gl. — Vodstvo južno železnice je dovolilo znižano ceno za pošiljanje koruze v to krajo potrebne pomoči. Odbor podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci je izdal nedavno sedmo poročilo o delovanji in stanji te zaloge. Iz tega izvestja posnemamo pričujoče : . Glavnica se je v preteklem akademiČ-nem letu 1886/87 povišala od 6200 na 6600 gld. nom. vred. Odborovih sej je bilo osem. Prošenj je bilo vloženih 84: šest je bilo odbitih, 78im pa se je dovolila svota 453 gld., zatorej 124 gld. več, kakor v letu 1885/86. Deželni zbor kranjski je podaril 200 gld., in štajerski 150 gld.; posojilnica celjska je poklonila 50 gld. Zavod je imel tudi obilo blagodušnih prijateljev, ki so darovali lepe svote. Kak]or vsako leto je vodil tudi preteklo znani vfteuči-liščni profesor g. dr. Gregor Krek odbor po najboljših potih in se sam najbolj potegoval za prid in korist podpiralne zaloge. Pred kratkim je minolo 15. leto, kar se je ustanovila podpiralna zaloga. Ko se je 1872 I. vseučiliŠčna zaloga razdelila v tri dele, prejeli so Slovani 500 gld. v papirjih in 60 gld. 20 kr. v gotovini; sedaj pa iznaša glavnica 6600 gld. nom. vred.! Na dalje se je v teh 15. letih razdelila svota 4311 gld. med 170 vseučiliščnikov slovenskih, in lepo število rodoljubov je pošiljalo in darovalo različne radodarne svote. Od ok tobra leta 1886. do oktobra leta 1887. je bilo dohodkov 1089 gld. 52 kr. in troškov 780 gld. 88 kr. Ako se primerjajo troški z dohodki, ostaja v gotovini 308 gl. 64 kr. Opravilni odbor v akademičnem letu 1887/88.: Predsednik dr. Gregor Krek, e. k. vseučiliščni profesor; predsednikov namestnik Fran Gestrin. stud. phil; blagajnik: vlad. sv. dr. H. Bidermann, c. kr. vseuč. profesor, tajnik: Janko Bezjak, cand. prof. Odborniki.* Bogomil Krek, stud. jur. Dragotin Zotmann, stud. jur. Peter Defranceschi, stud. med., Moric Neuber-ger, stud. med. Namestniki: Lojze Šelis-kar, stud. jur., Valentin Korun, stud. phil. Ivan Premru, atud. med. Imenik duhovnih vladikovine Sekavske za 1888 obsega 26 pol. Sedanji knezoe-piskop je po vrsti 52. voditelj episkopo-vine. Izmed proštov je danešnji p. n. g. dr. Trummer ravno 50. Okrožnih dekano-vin je deset skupaj s 44 dekanovinami. Število far je 265. od teh 209 Bvetovnih in 56 redovnih, 15 svetovnih in eden redovni vikarijat, 34 svetovnih in 16 redovnih kuracij, 36 beneficij, 5 samostalnih kapelanovin, 355 kapelanovin, od teh je 285 svetovnih in 70 redovnih, pomožnih stacij je troje. Skupno število duhovnikov je 615, od tega 483 svetovnih in 132 redovnikov. Katolikov je 798.768, Skupno čislo vseh v vladikovini bivajočih duhovnih „potrincev" in redovnikov, v službi in brez iste, je 993, prvih je 638, a drugih 355. — Redovnikov: duhovnih, klerikov, bratov, novincev, vseh skupaj je 468 po 26 samostanih. Od ženskih samostanov so šolske sestre v 9 krajih, sestre usmiljenke v 47 krajih, med temi izven samo v Trstu, Gorici, Celovci. Ostale redovnice bivajo po 7 drugih samostanih, n. pr: Ursulinke, uboge šolske sestre i dr. Skupno število istih je 769. — Porotna obravnava Maffei-Ribos. (Dalje in konec.) Obravnava se je nadaljevala v vtorek in v sredo. Mej svedoki je bilo mnogo uradnikov kreditnega zavoda, kateri soglasno izjavljajo, da je Mozetič večkrat tožil o nedostatku manjših svot, n. pr. neki dan 20 gld.; nadalje je izginolo 25 napo-leonov in drugo; vsi so sumničili Maffeja, da si je te svote prisvojil in zaradi tega je prosil Mozetič ravnatelja, naj premesti Maffeja. — Služniki kreditnega zavoda so izrekli, da bi bilo med 12. in 2. uro pp. lehko izpraznoti Mozetičevo blagajno, ker je v tem času za stražo v uradu samo edeu sluga, katerega pa more uradnik lehko odpraviti. Razvidno je tedaj, da bi si bil Maffej prav lehko osvojil denar, ko je ubil Mozetiča, mu vzel blagajniški ključ in odpravil služnika iz urada. Ribos je obstala, da jo nameraval MafFej Mozetičevo truplo spraviti v kovčegu na svoje stanovanje, politi je s petroljem in sežgati v peči. Svet bi mislil, da je Mozetič denar poneveril in pobegnol. Po nekolikem času bi MafFei izjavil, da je zadel veliko srečko ter bi se vedel prav po gospodsko. Prišlo pa je drugače. Streli so opozorili ostale ljudi v hiši. kjor je stanovala Ri-boseva Marija in morilcema ni ostalo druzega, nego izjaviti, da se je Mozetič sam ubil. Akoprav je MafFej tajil, da je hotel ukrasti denar iz blagajne kreditne banke, vender so izjave raznih prič tako jasne, da o tem ni moči dvojiti. Ribošin branitelj odvetnik Milanič, j " razlagal v lepem govoru, da je bila so-obtož^nka zapeljana in da jo je Maffei prisilil prerezati Mozetiču vrat, ker bi jo bil sicer ubil. Rana, katero je prouzročila nesrečnežu, ni bila nevarna, kakor je to razvidno iz zdravniškega poročila. Želi sicer, da se postopa po zakonu, ali naj se je ne toži zaradi zavratnega roparskega uboja. Prav tako se je Maffejev branitelj, odvetnik D* Angeli toplo zavzel svojega branjenca; opiral se je osobito na izjavo Ribošine, katere da so lažnjive in hotel je dokazati, da jo ona ubila Mozetiča iz maščevanja, ker je baje da Mozetič za-ničljivo o njej govoril. Poudarja tudi, da je Maffej jako slabega zdravja, kajti po zdravniškem spričevalu bi imel samo šo nekoliko mesecev živeti. Odvetnik Milanič mu dokazuje, da so izjave Ribošine odkritosrčne in lažnivec io Maffei. Poročilo predsednikovo ob uspehu preiskave in obravnave je trajalo 2 uri. Porotniki so se zatem posvetovali v po-sebnej sobi preko 1 uro in ob 8. zvečer jo objavil njih načelnik J. Zennari, da sta oba obtoženca soglasno spoznana kriva zavratnegaroparskega uboja, Državni odvetnik-tožitelj jo zahteval, naj se oba obsodita po §. 136 k. z.; gledo Ribošine Marije pa po istega zakona točki, ki določuje kazen težkega zapora od 10 do 20 let," ako obtoženec ni še izpolnil 20. leto. Ob 8 »/j uri jo proglasil predsednik obsodbo: Viktor Maffei je obsojen na smrt na vislicah, Marija Ribos na l6letno težko ječo, poostreno s postom vsako leto na 19. nov. Obtoženca sta bila med čitanjem obsodbo dovolj mirna. — Branitelj dr. Angeli je vložil ničevno pritožbo. Sodišče no bode preporočilo Maffeja milosti Nj. Ve-čanstva. S tem jo bila končana užasna obravnava; človeštvo zadovoljno priznava pravično obsodbo dveh zavržencev. Dokazala nam je obravnava, kako globoko pade človek, ako se ne oslanja na vero in nravnost. — Bog daj, da ne bi ostalo komu izmed brezštevilnh čitalcev raznih tržaških listov strupeno želo v prsih, katero bi s časom utegnolo probuditi enacih strastij! Tržno poročilo. (Cene ho razumo kakor bo prodajo na debelo blago za gotov donar). Crna od gld. do gld. Kava Mocca.......100 K. 126.— 130.— Rio biaer jako lina . „ 114,— 116.— Java B „ „ . , ne.- 118,- Santosfina..........n 104,— 108.— „ srednja ... „ 98.- 102.— Ouatemala..........„ 101.— 106,— Portorieco..........„ 112.- 116.— San Jago do Guba . „ 135.— 140.— Ceyloti plant. fina . . „ 128,— 132,— Java Mulung. zelena . „ 104. — 100.— Campinas..........„ 106.- 103.— ltio oprana .... „ —,_ _._ , li»a............„ 106.- 108.- „ srednja .... „ 98.— 102.— Oassia-llgnei v zabojih . . „ 33.— 34.— Haoisov cvet......1 klg. 430.- 450,— Ingber Bengal ...... „ 21.— 23,— PopW Singapore..........„ 9«.— 07.— Ponang............„ 70.— 77.— Batavia............„ 88.— 89 — Piment Jamaika..........„ 33.— 34.— Petrolej ruski v sodili . . 100 K. 9.— 0.25 „ v zabojih . „ 10.75 11.— Olje bombažno araerik. . . „ 3-f.— —.— Lecco jedilno j. f. gar. . „ 42.— 44.— dalmat. a certifikat. . „ 44.— 45.— namizno M.S.A.j.f. gar. „ 62.— 06.- Aix Viergo .... n 74— 76.— fi»«............70 - 72.- Roiiči pulješki ..........„ 5.75 6.— dalmat. s cert. . . „ 7.50 7.75 Smokve pulješko v sodih . „ 14.— — v vencih . „ 14.50 15 — Limoni Mesina......zaboj 3.— 4 — Pomeranče sicilijunske . . „ 3.— 4,— Mandlji Bari I.a.....100 K. 72— 74.- dalm. I.a, s cert. „ 79.— 80.— Pignolli..................„ 78.- 82.— BiŽ italij. najiineji*. ... „ 20.— 21.— „ srednji .... „ 18.— 19.— Itangoon oxtra .... „ 14.50 14.75 I.a..........„ 12.75 13.25 Ha ... . „ 11.50 12.25 Sultanine dobre vrsti . . „ 33,— 35.— Suho grozdje (opasa) ... „ 25.— 26.— Gibebe..................n 18.— 20.- Slaniki Yarmouth I.a . . . Bod 15.— 10.— Sladkor centrifug, v vrečah » certifik. ... 100 K. 3V0 34.- Fižol Coks................„ 13.50 — .— Mnndoloni.........., 11.50 —.— Bvetlorudeči .... r 9.25 0.50 temnorudoči .... „ f*.50 —.— bohinjski ...... „ 10.25 10.50 kanarček ..... „ 10.— 10.25 beli, veliki..........„ 10.75 11.— zeloui, dolgi .... „ lO.fiO -.— „ okrogli ... „ 9.* 5 10.— mešani, štajerski , . „ 8.-5 *.50 Maslo......................60.- 90.— Seno konjsko . ..........., 2.01 3.39 volovsko............„ 3.75 4.46 Slama..................„ 2.03 3.57 Les......................„ — — Listnioa upravništva. O. J os Biuaj Krf; Od [rejetih 10 g l za dve knjižici 85 novč , ostaje zatorej ^a »Edinost« 9 15 t. j. Šc 15 nove. za bo-m papirju ter ima 83 podob. Ker je dovoli lo vis. c. kr. ministarstvo za tisk knjige 7,iiiitno podporo, jej je <-ena sumo f>0 kr Dobiva n« i udi v tisknrni Dolenc v Trstu 111 m s i poštarino vred 55; trdo /.ezanaTS kr jg Čase nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporućne karte, posjetnice, zarućne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike. svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresuj naručitelja. Za obilnu narUčbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Torrente 12 u Trstu. FILIJALKA V TRSTU c. kr, priT. uvstr. KREDITN, ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnovni oilkur. 2"14n'u 30-dnerni odkaz 2°/0 „ s- „ 3 „ 3-me sočni „ 2'/4 „ 3«»- „ 37* * „ „ 2'/a „ Vrednostnim papirjem, gluseČim na napnleone, kateri se nahajajo v okrogli, pripozna se novn obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20 aprila, in 20. julija. Okrožni o d del. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Punuj, Prago, Pošto, Urno, Lvov, Roko, kakor za Zagreb, A rad, Gradec, Hcrnianstndt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solungrnd — brez troftkov. Kupnja in prodaja vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovoonje kuponov pri odbitku 1°/^ provizije. P r e d u j ni i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita r Londonu nli Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti 5l/«°/o letnih obrestih do 1000 gld., za vekfie svote po pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejomajo so v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itdf1— ]>o pogodbi. Trst, 20. januvarja 1S88. 45-48-40 PRI JULIJU GRIMMU dežnikar, Barriera Veccliia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe ili gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 iiovč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki zidani od f. 2.50. naprej. Sprejemajo so vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 38—104 Želodečne bolezni ozdravi brzo posvema JERUZALEMSKI RALZAM edini in nedoumljivi želodčni pijači. Da ni človek Izvoli pravi bk proti žr-lodčnim boleznim, pafc ni tako lehko. rr-sebno dandenes, ko v trgovini proda;ajo vsakovrsten enaki- leke Večina raznih kapljic, Izleflkov t»d . k-i-tere ne občinstvo kakor pravi či deJi priporočajo, niso nič drnzepa. nepo šbodbivairrit-« Edini JeruznlcmtMkl hn 1 -/a m si j« zagotovil vs!er| svoje prip'osie sestave, odločno oživljajoče In Želodčne živce hitro krepčalnf m< či pravica prednosti nad vnemi doserlaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče pradanje po njemu. Ta balsam bogat na delajoč.ih snovih kineške rohar-bare. katera korenika je poznana zarad nje-n^p« ueodnepa upliva na prabavljenfe ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti tefuvam v Želodcu odvisnim od slabega prebuvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedeno priporočnjejo proti neješčriosti, zabadanju, smrdljivi sapi. gnjusu, ripanju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vred stane 3A novcev. 1—15 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v r,0RICI. Skladlida v Trstu v lekarni Marku Rarasim i G. B. Rovi*, na Reki v lekarni al Redeiitore, ti. Gmeitier, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni R. Palisca. 9—25 LINIKAš za spolne in želoljivo! Svak dobije unos natrag, kod koga bi moj sigurno djeljudi ROBORANTlU M ^Ffdstvo za bnidoriut) betuspjeSan ostao.Isto tuko sigurno djeluje protiv ćelavosti, ispadanju kose peruti i osedenju Uspjeh više- Eutnim trenj"m zajamčem. Originalne oce po 1. for. 50 nč. i boce za probu po 1 for Šalje 50-18 J. Grolich u Brnu. U Trstu samo kod A Praxmarer, P. Prendinl; v Ljubljani Edv. Mahr-u-v Gorici lekar C. Crisioffoletti, B. Pontoni lekar, A- Hermanek drogar ; v Reki lekar J. Gmelner: v Celji Ed. Pelle; v Mariboru J Martinz; v Gradol Kasp. Roth, Murplatz 1. Tamo se može takodjer dobiti Hau de Hibe, iztočno sredstvo ljepote, koje uadrži sviežost i bie-loću puti. Ci«na 85 novčića. — ST NI sleparija I Assicurazioni generali, \ TrMlu (druStvo, ustanovljeno leta 1831.) To društvo je r»žte(inolo svoje delovanje na vsh veje zavarovanja, posebno pa> na zavaravanje proti pofaru — zavarovanje stekla — zavnrovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnom odposlanega blagu in zavarovanje na živenje htiiiUveriH glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Pr. mije zn poterjati v liasled- nj h letih t 21.006 641*33 Glavidca za tavarovanje živeni a do 31. decembra 18S4. f. 83,174.457'98 Plačana povračila: h) v letu 1884 f. 8,637.596 13 b) od zaSetka društva do 31. decembra 1884. f. 178,423.338-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škedovanj, tarife in popoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila s>! dob6 v T u uradu društva palači, mu Via della Stazioue v laetue 8- 24 Dobiva so v vsi h knjižarnah 13. nakladi ravno izašla medic, svetovalca Dr. MClLLER-JA najnovejie delo o slabosti, oslabelih živcih, o aa- stopk/h mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 00 nv. v pošt. markah KAROL KREIKKNBAUM 24 13raunsch\veig. 52- 52 LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE oooups dl tutte le operazlonl dl Banoa a dl Camblo valute. a) Accetta versamenti in conto cnrrente : Abbuonando 1'interesne amiuo: per Banconote 3'/« °l0 eon preavviso di 5 giornt 3!|, , „ . 12 . 3*/4 ,, a sei mesi tisso per Napoleoni 24U °/o c°ri preavviso di 20 giornl d ,11. „ , 40 » 3>/ „ , „ ,3 mesi 3'l!......6 • Per le lettere dl Vernfttnento in oirco!a/lon« II niiOTo t«s*o d'interesne andrk in vluore « partlrt dul fiiornn 18. 2n. aiirile, 3. 3». mafrgin, IH. higlio • 18, ottobre a aecnnda del preavvtao. Trteste 13 Aprile 1886. WarrantR BANCO GIRO abbuonando II 3°/0 interesse annuo sino qualunque somma; prelevazloni silio a fiorini 20.000 a vista verso cheque ; importi magffiori preavviso avant'i li Horou. — Conferma dei versamenti in apposito libretlo. Coiatofs*?!« pertutti i vers. entl fatti aqualsiasi ora a'utticio la a uta del medesimo giorno AMsiimo pol p oprl oou-rentlMti V tncasso di Cam'tah per Trteste, Titnna e Budapest, rilama f.nra assegni ver qneste ultime ptatte ed nr.corda loro leJacolta di domlolliar1«. za popolno zimsko sukno f. 5 50 Ostanek MANDARINA sama volna. 2 10 m dolg za c^lo zimsko sultn > t. O Deset metrov sukna za gospe sama volna v ' seh modernih barvah dvojna S'rnk'ist, f H Kos domačega PLATNA *U 'lb komolc. f t ko b/t 90 k n mole f. S r»0 En kos MUŠOLINE l/t širok, 90 komolce popolnoma, liolji lf< platno f, r> ;»< Ostanek štajersk. valjana sina 2.25 rn za celo lovsko 4tlktiio f A Deset iuet. Kalmuka črtež po modi s« da oprali fiOi tm f.t.fO Deset met. "alarijns flanele ki se da opnit.i na pol volna pt. najnovejših ris« rij ah fiO etm f -1 Deset metrov Baršena za oblek- ki se da oprati, krasni vzorci HO ctm. širok f. 4 - Košulje za gosp. klatavsko blago, l»ele ali barvane I f* i HO II. f. » 'JO Košulje za GOSPE iz cbitfoiia, vi'Z'Mi. a košulje f « 50 l).-s«t do dvanaj-s mul. ostmkov Holandskih tapetov z^lo trpežnih f :K 50 edna garnitura RIPS A. za dve ogrinjali /.a postelja in jeden mizni prt f 4 SO Deset metrov Nigerskega valjanega sukna sama volna, najnovejše blag > za jesenske in zimska obleke dvojni« 5ir kosti f •• Jedna garnituru J U. -t O za dve ogrinjali za posielj i in jeden mizni prt. f 3 *>0 Zaveza OD JUTE po turškem nzorcu popolna f. .'t AO Koo Uhiffona Ni*. C t?0 komolcev popol loma f. » 50 Nr CC n 11 Imii'Sp U* ■ f it RO Ena konjska PLAHTA 190 >'tm dolga 130 ctm. Š rok« prav dobr l-n? f ■ CiO Jopica m ^ospe iz ovčje volne (Jersey), v vseli b> r- vt»h ki se lepo podaje f « Kanevas širok, 3u komolc. lila f. -1 N«, platnen 30 konmlc . lila rudefi f « Zimski OGRTAČ 74 dnip t' i ao Dvojata ruta o< VELURJA. '/« dolga suma volTifi i a Lastnik pol. družtvo „Edinost". Tiskarna Dolenojv Trstu.