23. štev.
V Kranju, dne 11. junija 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, *o polti ta eelo leto 4 K, bi pol leta 2 C, ta druft drsata stane 6*60 K. Peaameana številka po 10 Tin. — Ha naročba brez istodobne »posiljatve naročnine m ae ozira. — Uredništvo ia uprav-ailtro je na pristati josp. K. Floriana t c Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto = zvečer -
In sera t i se računajo ra celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plaruje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
S prižnice jih bo dol vrgel!
Naše dobro verno ljudstvo zlasti na kmetih je za nas Slovence silno pogubni klerikalizem po nesreči objel tako objestno in ga tlači s tako silo ob tla, da že misli, da je vrhovni poglavar nad našim ubogim kmetom. Odkar so dobili klerikalci premoč v deželi, postajajo navsomoč oblastni in mislijo, da je prišla doba, ko lahko počenjajo, karkoli se jim poljubi. Sto in sto slučajev smo že doživeli, kako nestrpni so nekateri duhovniki mlajše dobe proti kmetskemu ljudstvu, zlasti če taisto misli po svojem in ne tako, kakor oni hočejo. Za danes naj navedemo zopet značilen dogodek:
V šolskem poslopju na Dobravi pri Pod-nartu se je pretečeno nedeljo vršila seja krajnega šolskega sveta, na kateri je nastopal župnik Vrankar tako oblastno in—amelo lahko rečemo — neolikano, da se sedaj nad njim zgražajo celo preprosti kmetski ljudje. Ko se je razpravljalo glede vpeljave šolske matice na tej šoli, kar je postavno predpisano, je neki član tega krajnega šolskega sveta predlagal, da se da dobrav* aki učiteljici kot voditeljici šolske matice 25 K nagrade. Že to, ker ae je trdilo, da avstrijski šolski zakon zahteva izrecno, d« se vpelje šolska matica, posebno pa sprejetje tega predloga, Je močno razburilo srboritega Vrankarja. V nadaljnjem razgovoru se je tudi omenjalo, naj bi župnik ne dajal tako slabih redov v svojem predmetu učencem ali učenkam. To je bil ogenj v strehi. Župnik je skakal, kakor bi bil obseden, izpreminjal vse mogoče barve in nazadnje še cepetal z nogama ob vrata. Bilo je tako vpitje in razgrajanje v šolskem poslopju, katero so sezidali kmetje na svoje troške, da se je slišalo celo na cesto. Obsebi umevno, da jih je ta oholi in predrzni župnik moral poštene slišati, tako da je slednjič samozavestno zakri-
čal: Čakajte, vas bom pa v nedeljo s prižnice dol vrgell Nek sivolasi kmet je, ko je po tej seji zvedel za ta nezaslišani nastop dobravskega župnika, zaklical, češ, župnik je ravno tak, kot kak korporal, ki vpije nad navadnim prostakom, ga zmerja in nazadnje morda celo oklofuta, če mu hoče ugovarjati in ga slepo ne uboga.
Torej s prižnice jih bo dol metali Koga in zakaj ? Revež, ta Vrankar 1 Našim čitateljem je ?e znan iz znane pesmice o ostriženi učiteljici. Pošteni kmetje uvažujejo c. kr. avstrijske zakone in tudi delo, s katerim je spojena vpeljava šolske matice, ter učiteljici radevolje privolijo primerno nagrado za njen trud, katoliški duhovnik pa žali in zmerja zastopnike vse šolske občine in jim celo grozi, da se bo maščeval nad njimi s tem, da jih bo zasramoval v cerkvi, torej na svetem kraju, župnik, katerega redi slovenski trpin in bi moral po verskih naukih učiti ljubezen do bližnjega in delati za mir in slogo v občini, ne pa sejati sovraštva in jeze meu svojimi župljani.
Kmetje, nič se ne razburjajte radi tega, če Vas bo ta Vrankar vrgel raz lečo. Saj imate mirno kril Pustite ga, naj poizkusi, potem pa prevdarite in storite po svoje!
Obrambni tečaj v Ljubljani.
Z veseljem opažamo v zadnjem času, kako si zanimanje in smisel za narodno obrambno delo osvaja vedno širše kroge in vedno več pristašev po vsej naši domovini. Vsakogar mora ta pojav napolniti z radostjo in zadovoljstvom.
Da dobi to splošno razpoloženje tudi potrebno vsebino, je sklenil manjšinski odsek akad. društva »Adrije" v Pragi prirediti letos ob priliki glavne skupščine C. M. družbe v Ljubljani obrambni tečaj. Ta Obrambni tečaj bo pri nas prvi svoje vrste in bo izkušal izpolniti tiste vr-
zeli, ki jih danes še nahajamo v naši narodni obrambi.
Navdušenje za narodno stvar je danes pri nas skoro že vsesplošno; čutimo tudi nekako razpoloženje na boj z odvekimi sovragi in tudi potrebno trdno zaupanje v zmago in boljšo bodočnost našega malega naroda se je že dostavilo. Toda to še ne zadostuje. Treba je iti še korak dalje. Treba je dognati, v koliko je to naše zaupanje v bodočnost naroda opravičeno, treba je dati bojnemu razpoloženju bojno polje, treba je navdušenje izrabiti, praktično udejstviti, kratko: treba je programa naši narodni obrambi za letos in za bodoča leta!
Ti razlogi so privedli praški »manjšinski odsek* do sklepa, prirediti' obrambni tečaj.
Da preidejo misli in predlogi, ki se bodo razpravljali na tem tečaju, v najširše vrste, se bo vršil tečaj dva dni pred letošnjo slavnostno skupščino C. M. družbe v Ljubljani, in sicer dne 1. in 2. malega srpana. Nadejati se je, da po seti vsaj veČina tistih, ki bodo zaradi skupščine in veselice prišli v Ljubljano, tudi pragmatično skupščino v3eh slovenskih narodnih delavcev, namreč: obrambni tečaj.
Obravnavala se bodo samo vprašanja, ki se tičejo neposredno našega naroda, ki so za njega in bas v sedanji dobi največje važnosti. Tečaj bo resen in znanstven, kar je že razvidno iz to-ček njegovega dnevnega reda.
1. dan (1. mal. srpana) 1. dopoldne:
a) Pangermanizem in .Drang nach Saden" (poroča dr. Rybaf iz Trsta).
b) Ljudsko štetje, uradno in zasebno (govori L. BrunČko).
2. popoldne:
c) Problem notranjega izseljevanja in priseljevanja; statistika; organizacija (razpravlja Janko Mačkovšek).
PODLISTEK.
Otmlmo narod!
Ko alutnje zle porajajo se v duši, ki jo bodril je žitja sladek sen, nam sahne up — kot rosa v letni suši, kot bi vihar razsul bil vrt cveten.
Iz prsi pa vijo se tožni vzdihi, spojeni v tugo so skelečih ran; spomini mračni in usodnotihi kot tabor — od sovražnika obdan.
Vse vstaja in cvete — le narod gine pradedov slavnih — narod zdaj tlačan. Li kdaj še zlato solnce mu zasine in zjasni zopet mu obraz teman?
Rja nemo gloje na ostrini jekla ko ji v telo zasaja smrtno kal, tak je sovrag — kjer zibel naša tekla, osvajal kos za kosom rodnih tal.
Da tujčeva ni peta te končala, svetinj najdražjih ni še vzel sovrag. S novom tvojim hrabrim gre zahvala: ker zarod tvoj je čil in cel junak I
Li križem roke — ko sovrag naš kruti grobove dedov skruni in tepta? V boj za nje, v boj, če še tak ljuti, za pravo naj in sveto stvar velja!
Vsi zavih tirno kopja za domove, otmimo slavnih dedov hram prostran; ko zrušimo sovražne te okove, napoči — narodu —■ vstajenja dan!
Ivan P.
Josip Piemk:
V mladem cvetju.
Roman. Dalja.
Minka ga sicer ni videla, toda razlagala si ga je sebi kolikor mogoče ugodno, ker mehak in poln kakor globoka struna je bil poročnikov glas. Ampak na veliko nevoljo obeh se je začul iz veže v hiši zamolkel, skoro osoren klic:
.Minka!"
Minka je spoznala po glasu Ivana in vedela, da mora k bolnemu očetu. Nakratko sta se poslovila z Edvardom, ampak stisk roke je bil topel. Da ni bila noč, bi bil lahko videl poročnik, kako je Minka zardela do obrvi.
Kmalu nato je odšel tudi poročnik Edvard.
IX.
Čas hiti po bliskovo. Ko bi prišel popotnik po desetih letih po okrajni cesti zopet mimo vasice Zapolje, bi ne videl več tistega znamenja, ki je stalo nekdaj tik ob cesti. Zdaj so se dvigale tam tri hiše, zidane in lepe, da je bilo sram tam zadaj vaških bajt, ki so se sramežljivo stiskale druga k drugi, o znamenju pa, ki je stalo tik ob poti, ni bilo sledu in težko bi bilo skoro določiti, ali je stalo tam, kjer je sedaj šola, ali županova hiša, ali poštarjeva. Kdove! Nekdaj je bilo vse drugače. Samo ena bajta je stala ob cesti, pri „Korenu" se je reklo, in popotnik ali voznik, ki je prišel mimo, je gotovo obstal in vstopil, ker zelena vejica nad durmi je naznanjala, da je Koren oštir.
»Pri Korenu" se je toraj reklo, — zakaj in od kdaj — vaščani niso vedeli, Ker gospodar se je pisal Strle. Vdovec je bil, kmalu mu je umrla žena in mu zapustila edino hčer Hanco, ki je gospodarila in nadzorovala nad posli, včasi tudi sama kaj postregla, ampak Hanca se ni rada družila z drugimi vaškimi dekleti, ni rada prijemala za delo, vedela je, da je bila njena mati rojena v bližnjem trgu. Včasi je celo sedla pred hišo s knjigo v roki, da so lahko videli mimoidoči, da ni zabito, kmetsko dekle, ampak d«
d) Organizacija naSe gospodarske obrambe (referira dr. Gregor Žerjav)
II. dan (2. malega srpana) 1. dopoldne:
e) Manjšinsko Šolstvo (poroča Lev Brunčko).
0 Naš položaj ob narodni meji na Koroškem (razpravlja potov, učitelj C. M. družbe Ante Beg) in na Štajerskem (potov, učitelj C. M. družbe Ivan Prekoršek).
2. popoldne: HI g) Narodni položaj na Gorenjskem in Kočevskem (govori Ante Beg).
h) Primorsko — Trst (podaja Ivan Marija Čok iz Trsta).
Zadnje točke programa nam bodo nudile jasno sliko, celotni pregled našega narodnopoli-tičnega posestnega stanja v naših najbolj ogroženih pokrajinah. To bo naša bilanca, stvarna, resna, nepristranska in odkrita. Vsakemu predavanju bo sledila debata in zaradi stvari same je želeti, da se te udeleži čim največ izkušenih narodnih boriteljev z vseh koncev in krajev naše domovine. Debata naj bo glavno, posamezna poročila dala bodo k njej le podnet.
Obrambni tečaj bo tisti forum, pred katerim se bodo razpravljale vse hibe in pomanjkljivosti naše narodne obrambe dosedaj in se bodo podajali predlogi, nasveti, načrti za našo narodno obrambo v bodoče. To velja za posamezne pokrajine in za vso Slovenijo sploh.
Stvarna, resna kritika bo dobro došla, ker je taka kritika vedno prvi korak k ozdravljenju razmer. Dnevna politika bo predmet debate le v toliko, v kolikor je to neizogibno. Obrambni tečaj bo politično nepristranski, motril bo razmere izključno z narodnostnega vidika, brez ozira na levo in desno.
Kmetijsko društvo na Dolenji
Dobravi. ? Poljanski dolini nad Škofjo Loko.
Kratek popis lumparij in goljufij, ki so jih uganjali v tej zadrugi različni ne-poštenjakoviči. IV.
Polom v zadrugi. Meseca maja 1905 je bil odposlan Vekoslav Pele kot revizor »Zadružne zveze" v Poljansko dolino na revizijo zadrug. K tej reviziji mu je bil prideljen trgovski izvedenec Josip Krek, tedanji uradnik »Gospodarske zveze". Ta je začel z inventuro zaloge »Kmetijskega društva na Dolenji Dobravi" dne 11. maja in je končal dne 20. maja 1905. Sicer ljudstvo govori, da so različni revizorji in drugi uradniki »Gospodarske in zadružne zveze" hodili le pit in šale uganjat na Dolenjo Dobravo, toda to menda ne bo res, če se pomisli, da je Krek v devetih dneh temeljito prerešetal celo zadružno zalogo in dognal, da je vredna 1602 K 52 v. No, vsaj je pa bil za ta
trud tudi honoriran z 202 K 8 v. Med tem, ko se je Krek trudil v Dolenji Dobravi, je Pele hodil po drugih opravilih In je prišel na Dolenjo Dobravo šele 17. maja 1905. Hitro je pregledal knjige ter sestavil izkaz upnikov in dolžnikov. Na to je napravil bilanco in glej! zopet je bilo primanjkljaja 2676 K 98 v. Kdo neki je to izgubo povzročil? Zakaj dotičnik ni bil odpeljan v zapor, kot Žust? Mogoče radi tega ne, ker je bil dotičnik klerikalec?!
Pri farni cerkvi na Trati je bil sklican občni zbor, ki bi se bil moral vršiti 2. julija 1905 ob 3. popoldne. Od revizije do občnega zbora se je bilo razneslo med ljudi, da je v zadrugi nastal nov primanjkljaj. Vsled tega je vladalo veliko nezaupanje med člani do odbora in Člani so se dogovorili, da bodo pri občnem zboru zahtevali v zadrugi konkurz. Na predvečer občnega zbora je bil prišel revizor Pele v društvene prostore. Odborniki so mu povedali, da bodo člani predlagali na občnem zboru konkurz. Da bi do tega ne prišlo, so sklenili odborniki s Pelcem vred, da se prihodnji dan ne bodo udeležili občnega zbora. Sklenjeno — storjeno! Ker ni bilo nobenega odbornika, da bi vodil občni zbor, so bili člani zelo razburjeni. Prišlo je med njimi do spopadov, da so morali orožniki vmes poseči. Poklicali so bili tudi župana iz Trate, da je določil število navzočih članov. Ko je bilo dognano, da je dovolj članov navzočih, so zahtevali, da se zadruga zaklene in otvori konkurz. Odbor pa ni vpošteval tega sklepa, temveč je šel svojo pot dalje. Sklical je nov občni zbor na dne 30. julija 1905 ob 8. uri zjutraj s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelništva in nadzorništva;
2. Odobritev računskega zaključka za leto 1904;
3. Sklepanje o razdružitvi zadruge;
4. Event. volitev likvidatorja;
5. Event. volitev načel stva;
6. Event. volitev nadzorstva;
7. Slučajnosti.
Ta občni zbor je bil sklican na tako zgodnjo uro, da bi bila slabša udeležba. Kljub temu je prišlo 122 članov na občni zbor. Pele je kon-Štatiral sklepčnost in prešel na prvo točko dnevnega reda. Poročilo načelstva in nadzorstva se je vzelo na znanje. Takoj nato je nastal med člani tak šum, da ni bilo mogoče nadaljevati občnega zbora. Letele so psovke na revizorja, cel odbor in na farje, ki ljudi spravljajo v tako nesrečo, kot je desetkratno poroštvo in različna plačila, ki bodo zadela člane. To kričanje je Pele pomiril s tem, da je »Kronarjem" prepovedal nadaljno udeležbo. Na to je začel razkladati letni račun, ki je izkazal dobička 112 K 63 v. Računa ni hotel nihče odobriti. Pele je vsled tega grozil, da bo občni zbor razpuščen, če ne odobre računov. Ljudstvo je bilo že sito občnih zborov in je prisiljeno odobrilo račun.
Dasiravno je ravno omenjeni račun izkazal dobiček, je Pele nasvetoval likvidacijo, ker ni bilo pričakovati, da bi se zadruga še naprej vzdržala. S tem predlogom je Pele podrezal v sršenovo gnezdo. Vsi navzoči so zakričali: »Ne likvidacije, konkurz hočemo! Pele je hotel štreno zmešati. Klical je: Kdor je za konkurz, naj gre v stransko sobo, kdor je pa za likvidacijo, naj pa ostane tukaj. A glej! vse je šlo v stransko sobo. Sedaj je Pele izprevidel, da izlepa ničesar ne opravi. Začel je ljudi strašiti s tožbami, z zapori, z velikimi stroški, ki jih bo treba notarju plačati, če bo konkurz itd. Naj torej raje napovedo likvidacijo. »Pa še nekaj drugega je, jaz imam namreč še drug račun, ki izkazuje 2676 K 98 v izgube," je nadaljeval Pele »Vprašam vas sedaj, kateri letni račun hočete, ali 112 K 60 v dobička, ali 2676 K 98 v izgube?" Ljudstvo pa je soglasno zahtevalo konkurz. Hočeč, nočeš je moral Pele sestaviti zapisnik, da občni zbor zahteva konkurz. Ob dvanajstih so zadružne prostore zaklenili, ključe izročili načelniku in mu naročili, naj gre takoj drugi dan v Ljubljano k sodniji napovedat konkurz rekoč: »Ker si toliko časa tako ^obro vodil zadrugo, pelji jo še na vešala!"
Pele se je takoj odpeljal v Ljubljano, da poroča »Zadružni zvezi" ravno doživelo blamažo. Gospodje niso bili kar nič veseli tega poročila. Ugibali so, kako bi se dalo zapeljano ljudstvo še nadalje molsti. Pelcu so naročili, naj drugi dan poišče Pustavrha in naj ga k njim pripelje. To se je zgodilo. »Zadružna zveza" Pusta vrhu ni pustila iti k sodniji napovedati konkurza. Dala je Pelcu generalno pooblastilo in ga s Pusta-vrhom vred poslala na Dolenjo Dobravo z naročilom, naj ukreneta vse potrebno, da se prepreči konkurz.
Gospodarski del.
Na deželni lunetijiki ioll na Grmu se razpisuje službeno mesto provizornega strokovnega učitelja za sadjarstvo, oziroma vinarstvo. S tem mestom so združeni prijemki VII. nlačilnega razreda deželnih uradnikov, ki je enak X. plačilnemu razredu državnih uradnikov z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K. Prošnjam je priložiti dokazila o domovinstvu, o telesnem in duševnem zdravju, nravnosti, predizobrazbi, strokovni sposobnosti, dosedanjem službovanju in znan.u slovenskega in nemškega jezika. Prošnje je vlagati pri deželnem odboru vojvodine Kranjske v Ljubljani do dne 18. julija t. 1.
Zakopal raiglii. C. kr. intendanca domobranskega poveljništva v Gradcu je poslala trg. in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine sena, slame in kuriva za leto 1910/1911 za različne postaje. Dobavne obravnave se bodo vršile na raznih krajih ob določenih dnevih. Prva se bo vršila 1. junija, zadnja 22. avgusta 1910. Zakupni razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovske ih obrtniške zbornice v Ljubljani, ki razglas na željo interesentom tudi vpošlje.
zna citati, ker je bilo takrat v Zapolju res redkost, ker šole še namreč ni bilo. Zato pa je Hanca zapoljskim fantom kaj rada obračala hrbet, ako ji je ta ali oni povedal kako bolj sladko, ki je cikala morda na možitev. — In naposled so ae ji počela dekleta celo posmehovati, češ —» grajščaka hoče, ker je od tržke matere. V resnici pa je bila Hanca tudi dekletce nekake mestne nežnosti, bolj vitka je bila, lahne kretnje, z velikimi, črnimi očmi in lepim obrazom, da se je lahko kosala v lepoti z vsako v Zapolju. Oče njen pa je bil tudi nanjo ponosen in ker pri hiši ni bilo ravno revščine, si je Hanca lahko kupila kak lišp, kar si druge niso mogle.
Takrat je bilo Hanci 20 let in na možitev misliti menda ni bilo prekmalu. Tako sta mislila Hancin oče in zapoljski župan Žuraj, najbogatejši kmet razun grajščaka v Zapolju, ki je imel sina Ivana, sebi in materi v veliko žalost. Kako lepe upe sta imela Žurajeva, ko sta ga poslala v mestne šole, je lahko misliti, ker dosedaj se še ni zgodilo, da bi kdo iz Zapolja postal gospod, ampak Žuraj, ki mu je Bog naklonil bogastvo in sina, je hotel dognati tako daleč — pa Ivan, bistroumen in vnet *a vse nepotrebno, ni bil poklican, da bi izpolnil očetove želje. Nekaj let je res prebil v mestu po različnih šolah, trapil ob počitnicah kmete, da so se čudili in križali, ogučeni nad vsem, kar jim je pripovedoval županov študent — in naposled je ostal doma,
očetu in materi v sramoto. Tolike se je res po-gospodil, da mu lopata in kosa ni dišala in je raje polegal zadaj v senci na vrtu s kako knjigo v roki ali pa posedal v krčmi pri Strletu in pil na očetov račun.
In tako je prišlo, da so po vasi začele krožiti govorice, da se županov Ivan in Hanca kaj rada vidita in da se zna iz tega še kaj izcimiti, saj premožnih staršev sta oba, da ju ne bo skrb za življenje. Koliko je bilo na tem resnice, je bilo vsaj takrat težko dognati, ker Hanca, kakor je opazil oče, se je pač cesto razgovarjala z Ivanom, ki ji je vedno pripovedoval vesele zgodbe iz mesta, ampak da bi čutila zanj kaj več, tega ni bilo opaziti.
Oče Žuraj, ki je tem pogostim sinovim pohodom k Strletu pripisoval seveda gotove namene, od početka ni bil s stvarjo nič kaj zadovoljen, a drugače je to sodila njegova žena.
.Čemu bi mu branil, ako res kaj namerava s Hanco?!" mu je prigovarjala. »Ako se oženi, bo vsaj primoran poprijeti za kako delo, tako pa se ti bo klatil še dalje, kakor sedaj. Midva pa tudi ne bova za .večno" in prav je, če se prej uredi."
Tako je menila mati, oče pa, ki je stvar natančno premislil, je od početka oporekal.
»Kaj bi ž njo! Lepa je, siromašna ravno tudi ne, ampak vprašam te, kdo bo delal? On ne« ona tudi najraje križem drži roki, vse bo
šlo rakovo pot in še na beraško palico lahko prideta."
Naposled pa, ko je nekoč o stvari omenil celo oštir Strle sam, se je med njimi dogovorilo, da ne bo branil ne on, ne oče župan, ako bosta mlajša ravno tako hotela, ker tisti čas je prišlo od gosposke, da se napravi v Zapolju pošta in se je dovolilo na prošnjo vaščanov, da se postavi tudi šola. Velike naklepe sta o vsej tej stvari delala Strle in župan Žuraj, ki je upal, da bo prišel sedaj njegov sin do kake veljave, ker nihče drugi kakor on ne bo prevzel pošte. In ako se poroči s Hanco, si zna urediti še lepo življenje.
Ampak to je bil račun brez krčmarja. Ko je oče Strle nekaj dni pozneje prisedel k Hanci, ki je šivala neke čipke k predpasniku in ji povedal, kako in kaj sta ukrenila z županom radi nje in njegovega sina, ga je pogledala začudeno in prvi hip ni odgovorila.
»Jaz mislim, da bi ne bilo napačno," ji je ■ prigovarjal — »župan prevzame pošto — to se pravi Ivan, ti tudi ne boš brez nič in lepo bi se napravilo. Ako je sedaj malce vihrav, se že spametuje, saj to vse z leti pride; izobražen je pa tudi, da se zna kretati v vsaki družbi. Rad pa te ima, saj se vidil No, kako misliš, Hanca?"
Hanca je povzdignila glavo in je odkimala.
»Kaj sklepate, kot da bi bila to kaka kupčija I"
I prilojj »Gorenjcu" Iftv. 23 z 1.1910.
Stnia približne potrebščine oskrbovalnih predmetov za dobo 1910/1911 za c. in kr. vojno. Intendanca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani obvestilo o dobavi oskrbovalnih predmetov in seznam o približni potrebščini predmetov, ki se bodo potrebovali za c. kr. vojsko na raznih postajah. Seznam obsega pšenice, rž, oves, seno, slamo, trd les, premog, kruh in mehki les. Obvestilo in seznam se lahko vpogledata v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Mratkl isjem ? Kralja dat 6. (ustja 1910. teta. —• Prignalo se je: 107 glav domače goveje živine, 15 glav bosanske goveje živine, 11 glav goveje živine hrvaške, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 350 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerai 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10—, proso K 7-, rž K 8-, oves K 7 50, ajda K 7*50, repno seme, K, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks—, krompir K — za 50 kg.
Dopisi,
II Stara Loka. Odkar ja nas kaplan Bal o h ustanovil v naši vasi nepotrebno Cukarijo, ima toliko dela, da je ve« zmešan. Sam ne ve, kaj bi delal, ali bi služil Bagu, ali ljudem, ali pa politiko. Ljudje ga naganjajo zdaj za eno, zdaj za drugo. Vrhu vsega tega je imel še škofa Bonaventuro, ki mu je prinesel prav slabo vreme. Balon ne more biti vesel, čeprav se najrajši na smeh drži. V soboto, 11. t. m., je moral pripravljati čuke, da so ali »prejemat škofa, ki je imet drugi dan, v nedeljo birmo v Stari Liki. 6 Čukov na konjih je slo škofu nasproti. Nazaj greda so jo Čuki vre-zali za Kamnitoikom, ker jih je bilo sram. vračati se po cesti. Menda so bili najbolj veseli, če j»h ni nobeden pogledal Konie so pa tudi imeli take, kakor jih rabijo sami Čuki, na njih pa so bili tako nemarno napravljeni, da so se morali škofa gabiti, ako jih je natanko pogledal, finim ■o te vsled ježe tako potegnile hlače, da so te jim videle gole noge v mečah, drugim pa so izpod hlač visele tako umazane ga'o, ki so razširjale neko posebno neprijejao vonjavo, in menimo, da so oni gledalci le najbolj veseli bih, ki aiso stali v bližini jahajočih C ukov. Baloh jih seveda ni imel časa pogledati. Najbolj smešen pa je bil ■prejem. Načelnik prifarikih Čukov, ki ga posname za Martancovega, bi bil moral imeti pozdravni govor, a ni mogel spraviti skupaj niti enega stavka. Seveda mu je Baloh napisal govor, orga-nist mu ga je bral za hrbtom, Martancov sam pa je posnemal organista kakor kakšen papsgaj. In to je bil pozdrav! Škof je seveda rekel, da je že vse prav, pa so šli naprej. Martancov se bo le dolgo spominjal onega dne, ko je pred Škofom jecljal govor, ki mu ga je bral organist. Se drugi dan so se Čuki veselili tega škofovega sprejema. Od veselja so se pri Blateškovi mamici opijanili dodobra. Trije uniformirani in 1 civilno napravljen Čuk so jo v nedeljo zvečer mahali s Fare proti Binklju. Za vrat so se držali, vriskali in peli so, kakor norci. -»Dekle na vrtu selenom sedi..» Tako maairo jih baje uči kaplan Baloh. In Baloh je ■ajbrž mislil na svoja Čuke, ko je v zadnjem •Domoljubu* sklanfal 16. kitico one strašno neumne pesmi, ki ima naslov: »Političen godec» ter nekoga pita za »osla*, ki <riga>. Svoje Čuke naj posluša, kako »rigajo* ia naj jih uči manire, pa bo vse dobro. Sicer Baloh ne more druzega učiti nego to, kar znal
se
Radovljiške novico.
Občinska seja mestnega zastopa vrši dne 13. t. m., ob 6. uri zvečer.
Naš »Sokol* čvrsto koraka po svoji potu Za iupni izlet na Jesenice se pridno vadi in takrat postavi radovljiški »Sokol* lepo število »Sokolov* v župan vrsto gorenjskega »Sokola*. — Na tupai izlet v Ljubljano »Sokola 1.» 13. t m. pošlje de« putacijo, a tudi na tupai izlet primorskih društev 19. t. m. v Gorico bo zastopan po večji deputaciji. — Koncem tega, oziroma začetkom prihodnjega meseca namerava pa prirediti naš »Sokol* veselico z javno telovadbo. Dan in vspored se objavi pravočasno. Na »dar!
•Mestna hranilnica radovljiška* je ravnokar izdala jako lično brošuro: Računski sklep* za 1. 1900. Iz tega posnemljeme, da ima v oskrbi 4312 vložoih knjižic, ki imajo skupne vrednost 3,400.211 89 K. Čistega dobička ima v 1. 1909 — 25.140*20 K, a rezervni zaklad znala lepo vsotice 199.591 27 K. — Pripomnimo, da za »mestno hranilnico* garantira ali jamči mestna občina s vso svojo davčno močjo in da obrestuje vloge po 4i/4% brez odbitka rentnega davka. — »Računski sklep* je tiskala tiskarna Lampret, Kranj, prav lično in lepo.
V »izložbi* trgovca L. Farsagerja je razstavil tukajšnji podobar 1. Pirih Gregorčičevo sliko, ki je v krasno izdelanem okvirju. Okvir je delan v KcesijonUtičnem slogu, v oglu se nahajajo lavo-
rikove vejice a v sredini spodnjega in zgornjega dela se nahaja besedilo in note — rezano plastično — večno lepe peimi »Nazaj v planinski raj». Delo hvali mojstra in je vredno, da si ga vsakdo ogleda.
»Pletarskašola* izborno napreduje. Mnoga naročila paft dovolj jasno pričajo, da morajo biti odjemalci zadovoljni z delom, kajti geslo »c kr. pletarske šole v Radovljici* je dobro, trpežno in ceno blago. Na jesen se bo sprejelo zopet več učencev in učenk. 4 tudi nasadi vrb, ki jih je ali platema sama zasadila oziroma, ki so jih zasadili posamezni posestniki kažejo prav dobro in »rezatev* bo dobra. Posetnike Radovljice opozarjamo, da ha ogledajo pri obisku Radovljice našo c kr, pletarno, ogledati si je dovolj.
Znano je, da vlada v Radovljici v nekaterih zadevah precejšnja draginja. Posebno znano drago predajajo takozvani Ipavci in Ipavke, ali pravzaprav Goricijani, ki predajajo tudi-pri nas razno zelenjavo in sadje. Mislimo, da so cene vendar pretirane, ako prodajajo 1 kg čreienj 80 v, grah po 48 v kg i. t. d. Dobro bi bilo, ko bi županstvo tukaj ukrenilo, in dalo napravili kakemu domačinu »It ant», kjer bi lahko prodajal potrebno zelenjavo. Prosimo!
Na le mestece je dobilo prav čedno lice, posebno prijazen je novi del mesta, ki se razteza proti Lescam. Edino skazo dela tista čudna grmada med občinsko tehtnico in iolo. Čuje ae pa, da je ona grmada pripravljena za kres v čast sv. Cirila in Metoda. Ako je res, naj se šele nanosi na kup, da bo večji kres in več gorkote.
Vreme je letos prav čudno. Vsak dan gro-menje, vihar in dež, veCalimaoj. Ako se vresniči pregovor, da kakršno vreme na Medardovo, tako bo 40 dni, potem nam bo prekmalu miauio poletje. Letina obuta biti jako dobra, posebno seno kaže izvaoredno lepo. A tudi poljski pridelki rasto, da je veselje. Sadje obeta mnogo. Da bi le kakih posebnih nezgod ne bilo.
Nalim trgovcem prav toplo priporočamo, da naj imajo vedno na razpolago in sicer blago, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda in sicer: Peresa (zaloga Jernej Babovec v Ljubljani), svinčniki (Ivan Bonač v Ljubljani), pralno milo (A. Gabrlček v Gorici), čistilo za kovine in tla ter va-zeliaa za čevlje (Golob in Volk v Ljubljani), sval-čični papirčki in svalčični ovitki (Adolf Jacobi na Dunaju VIK), krema za umje in erevlje (Ivan Kober v Ljubljani), kavine primesi ali cikorija (Kolin-ska tovaraa v Ljubljani), cilindri za svetilke (Fr. Kollmana v Ljubljani), čaj in rum (Fr. Kovač in in Ig. Novak v Ljubljani), zsguinbn.ee in igle za gospode, gumbi za zapestnice, priveski k verižicam, broške za dame (P. Magdič v Ljubljani), vžigalice (Ivan Perdan v Ljubljani), drože (Makso Salokar v Ljubljani), platno (A. E Skaberne v Ljubljani), tekoči klrj in črnilo (Vilko Weiksl v Mariboru).
Kovico Iz Rateč.
V Ratečah je v nedeljo 6. junija priredilo ljudsko izobraževalno društvo »Akademija* svoje predavanje s slikami. Prav Živo in poljudno je predaval strokovnjak v zdravilstvu, g. dr. Tičar is Kranjske gore: Pogled skozi človeka s pomočjo elektrike (Rdatgenovih žarkov). Konečno je dodal še nekaj pokrajinskih slik. Tem potom se mu le enkrat prav lepo zahvaljujemo kakor tudi SL društvu »Akademiji* ter prosimo, naj nas večkrat po-seti s kakim predavanjem. Pri predavanju je bilo zbranih črez 200 Ijadi obojega spola. Ljudstvo je prav z zanimanjem prisostvovalo predavanju. Po končanem predavanju pa je našo vas posetil moški zbor gg. Bezeg-Rus iz Kranjske gore ter nam Ra-tečanom preskrbel par kratkočatmh uric. Za smeh je posebno skrbel oča Slavec. Kranjska gorce pa ponovno prosimo, naj večkrat posetgo nalo obmejno vas in naj nas bodrijo k narodnemu delu.
C. kr. poštni urad v Beli pe či oddaja poštni nabirainici v Rateče samonemške nakaznice. Jeli to postavno za povsem slovenske Rateče t Ratečam, na noge in odklanjajte samonemlke postne tiskovine I
Nov dom gasilcev si gradi v Ratečah on-dotno prosto v. gasilno društvo.
Loško novice.
Izjava. Velecenjeai gospod urednik! V zadnjih loških novicah čislanega »Gorenjca" ste počastili nas „Zaljubnikarje". Z ozirom na to Vas vljudno prosim, da priobčite o tem našem družinskem sporu sledeče: Dogodki, ki se vrle v tej novonastali družini, vzbujajo pozornost In zato ne čudim, da je Vala tozadevna zadnja notica o «Za-ljubnikarjih* zanimala vsakogar, ki pozna vrle sinove te nenavadne družine. Vse prave »Zaljubni-karje* pa je presenetilo cundno obnašanje njihovega očeta, ki svoje otroke v zadnjem Času ni ne pogledal in j>h tudi ni sklical na posvetovanje kakor običajno pod družinskim grbom v bili starej-line Zirža. Zato sem jaz, dasi najmlajši med vsemi sinovi, smatral za svojo dolžnost opozoriti vse ostalo brate »Zaljubnikarje* na brezbrižnost našega bivšega očeta in sem jih zategatelj pripravil na to, da so na zboru 1. t. m. pritrdili mojemu predlogu glede njegove odstranitve. Obenem se je poverilo častno mesto očeta vseh »Zaljubni-karjev* mlajšemu, našemu bratu Tonetu, ki se je
zavezal, da bo za nalo družino bolj skrbel, kakor starokopitni prejšnji oče. Mlajši oče je že pri svoji izvolitvi tudi takoj dokazal svojo sposobnost za očeta in po vsi pravici pričakujem, da ga bo le prekosil v marsičem. Mi mlajši »Ztljubnikarji* pa tudi potrebujemo takega človeka, ki se bo za nas bolj brigal, starega očeta pa smo poslali, kamor spada: med staro šaro. Mi gremo naprej, mi strelci I Kar je stari očka iskal, to jo tudi našel. Zato naj se tolaži in naj le mirno vživa svoje mirno življenje, ki asu ga privoščim. Z odličnim spoštovanjem Zaljubnikar Jožko, voditelj upor-nežev.
Opomba uredništva: Priobčujemo to nenavadno izjavo, dasi se nam zdi, da je voditelj upornih »Zaljubnikarjev» g. Jolko prestrogo ravnal s svojim »bivšim* očetom in ga menioič tobinič zamenjal z «novim», »mlajšim*, kakor sam priznava. Ako bi bil ta strogi upornež počakal le nekaj časa, bi se mu bila morda tudi njegova mlada, in zato prevroča kri ohladila. Vendar nočemo mi storiti nobenemu kake krivice, le najmanj bivšemu očetu vseh »Zaljnbnikarjev*, ki ga slučajno poznamo kakor jako miroljubnega moža.
Godovi prihodnjega tedna:
12. Janez Fak, Draguška; 13. Anton Padovanski, Zorica; 14, Bazilij, Raposlov, Zlatana; 15. Vid, Modest in Krescencija, Vidostav; 16. Franc R, Bono, Vladislavs, Dragimir; 17, Adolf, Lavra, Tratomir; 18. Feliks in Fort., Bodin.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
15. v Dobu.
Ameriške knjižnice.
Leta 1900 je bilo v Združenih državah 5383 javnih knjižnic, ki so jih vzdržavala razna mesta. V zadnjih desetih letih se je morda število že podvojilo.
Javne knjižnice vzdržujejo davkoplačevalci. Pri mestnih davkih plačajo tudi za knjižnico. Po nekaterih mestih plačajo po en mili (ena deseti nka centa) od vsakega dolarja, ki je podvržen davkom. Po nekaterih mestih Še več. Knjige si lahko izposojuje vsak, samo če dobi koga, da garantira zanj, da vrne vse knjige. Vsak si lahko izposodi po dve knjige naenkrat za štirinajst dni. Navadno se iste knjige lahko obnove še za dva tedna.
Knjižnice so razdeljene na več oddelkov: otroški oddelek, čitalniški oddelek s časopisi, iz-posojevalni oddelek za odrasle in oddelek za reference.
Otroci do gotove starosti ne morejo dobiti vseh knjig, ki so namenjene za odrasle, pozneje ni nobene izjeme. V ameriških knjižnicah se dobijo knjige vseh veroizpovedanj, katoliški mesečniki se dobijo poleg .Christian Science Monthly", da celo Ema Goldman, znana anarhi-stinja v New Yorku je zastopana s svojim mesečnikom .The Anarchist". In videti je, kakor da bi vse te heterogenične knjige živele v miru med seboj in ne povzročajo nikakršnih prepirov ali sovraštev med bralci. Vsak Amerikanec ima že od mladosti neko svoje prepričanje, kateremu ne škodujejo nasprotni nauki.
Po vseh večjih mestih imajo knjižnice knjige za posamezne narodnosti. V Clevelandu se n. p. lahko dobe vse boljše knjige pisane v nemškem, francoskem, laškem, češkem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku.
Na Western Reserve University v Clevelandu je poseben vseučiliščni oddelek, kjer se nekatere gospodične pripravljajo za sistematično delo po knjižnicah. V Ameriki so samo štiri take šole, vsled tega imajo dovolj služb na razpolago.
Ameriški katoličani ne poznajo nobenega indeksa in tudi škofje ne poudarjajo te točke v taki meri kot v Evropi. V Ameriki mora biti vsak sam zase kritik in cenzor. Mogoče je to vzrok, da ni znanstven kriticizem v Ameriki skoro nič razvit.
Slovenci v Ameriki veliko več berejo kot doma. Skoro vsak je naročen na slovenski časopis ali ga pa dobiva od svojih sostanovalcev. Težko je dobiti slovensko hišo, kjer bi ne imeli časopisa. V Ameriki izhaja osem slovenskih Časopisov, ki imajo skupaj okoli 22.000 naročnikov. Poštnina za časopise je nizka, namreč en cent za (funt - 0*45 kg.)
Poleg slovenskih knjig po raznih javnih, knjižnicah obstoji v Clevelandu .Slovenska Narodna Čitalnica", ustanovljena 1906, ki je naročena na vse glavne slovenske časopise in ima v zalogi lepo izbirko najboljših slovenskih knjig, Članov ima okoli 150, ki plačujejo po 25 centov na mesec. Čitalnica ima svoje stalne prostore, kjer se semintja vrše zabavni večeri.
V Kranja, dne 11. junija 1910.
* Dršaval zbor je imel v sredo sejo. Baron Bienerth je odgovarjal na interpelacije radi porabe vojaštva pri ogrskih volitvah. Dejal je, da je poklic vojaštva, varovati tudi red in mir v deželi in ker vojaštvo in domobranstvo, kar ga je na Ogrskem, ni zadostovalo, je bilo treba tudi
iz Avstrije poslati nekoliko čet tja. Na vprašanja o zlorabah pri ogrskih volitvah ne odgovarja, ker nima pravice, vmešavati ae v notranje razmere druge države. — Odgovor je torej tak, kakršen je bil pričakovati od Bienertha. Pa je vendar značilen. Kakšne morajo biti volitve, za katere po vladnem priznanju vse vojaštvo in domo-branstvo Ogrske ne zadostuje ? Sicer je pa vlada pri tej priliki doživela poraz. Poslanca Korošec in Šramek sta predlagala, naj se odgovor ministrskega piedsednika ne vzame na znanje, am-
Eak naj se o njem na prihodnji seji otvori de-ata. Predlog je bil z glasovi Slovanske Enote, socialnih demokratov in Rusinov sprejet Ko je podpredsednik sodrug Pernerstorfernaznanil ta uspeh glasovanja, jc opozicija burno odobravala.
* Sakei o sksekuc!|l prostih dohodkih je bil v sredo v državnem zboru sprejet Po novem zakonu, o katerem je poročal soc. dem. poslanec Liebermann, bodo plače do 2000 kron in pokojnine do 1200 kron eksekucije proste, torej se ne bodo mogle zarubiti. Izjema bo samo pri ali-mentih za nazakonske otroke in za ločene žene.
* Sarajevskl lupaa Kolo? 16 je z osmimi mo-hsmedanskirai občinskimi svetniki odstopil, ker je njegova stranka pri volitvah za bosenski sabor popolnoma propadla.
* Grske-turska rasmerjs se od dnedodne bolj kali. V Carigradu so bojkotirali grške ladje. Proti Grkom se ponavljajo hrupne demonstracije. Grški konzuli so izjavili velikemu vezirju, da bodo odpotovali, če se ne napravi konec izgredom. Med velikim vezirjem in grškim poslanikom je bil buren prizor. Turški poštni uradi so dobili nalog, da ne smejo več sprejemati pitem in pošiljatev z Grškega. Bojkot grškega blaga je razglašen tudi v Kavali in Rodostu.
luuti zatožne titan Ii. Pf. Lamprela i Kranju.
Tedni je izšel 4. snopič „Ve6 luči I" pod
naslovom:
Blra, komorna In oerkvesa konkiirenoa.
Cena 30 vin. — Kdor naroči vse štiri snopiče „Več luči!" skupaj, jih dobi za 1 K.
Ravnotako se dobiva:
Junijski najnovejši in zelo praktični
i=ai Poletni vozni ped
veljaven od 1. junija do 1. oktobra
9 Koledarjem za 1« 1910.
Cena 10 vin., vezan pa 20 vin.
V tisku so in izidejo v kratkem kratkočasnice za mladino pod imenom:
Kraljevič in berač.
Spisal Mark T wain.
Ta pred nedavnim časom umrli angleški humorist, kot tak znan sirom sveta, je prodrl s svojim pristnim humorjem že skoro v vse narode. In tako bo tudi naša slovenska mladina imela priliko, se naslajati ob tem zdravem čtivu.
Pripravljene so tudi
krasne razglednice povodom 50 letnice slovenske budnice .»Naprej!" s slikama skladatelja Davorina in pesnika Simona Jenka.
Kdor želi eno ali drugo, se lahko naroči že naprej.
Novičar.
Obeiiiki odbor masía Kranja je v svoji redni seji dne 8. t. m. po odobritvi zapisnika zadnje odborove seje, vzel na znanje poročilo župana, da se je dne 30. maja 1.1. vršila kolavdaeija eraričnega mostu čez Savo in da se je župan, porabivši to priliko, zahvalil državni cestni upravi in vis. c. kr. ministrstvu za javna dela za izvršeno zgradbo mostu;
— da je «Mestna hranilnica v Kranju* vrnila oblini ustanovne stroške v znesku 2315 K 28 h; — da je županstvo naročilo voz za škropljenje ceste ;
— da je županstvo izročilo društvu «Godba prostovoljne pétame brambe v Kranju» hranilno knjižico bivše meščanske godbo. — V pripravljalni odsek za ustanovitev javne in provizorične bolnice v Kranju se izvolita člana obč. zastopa gg. Ciril Pire in dr. Edvard Savnik. Dalje je taisti sklenil, da bo slejkoprej vzdrževal vzporednico 4. razreda dekliške šole v Kranju, torej plačeval stvarne potrebščine in prov. učiteljsko moč; —- dovolil društvu € Godba prostov. požarne brambe v Kranju* neobvezno podporo 300 K, »Narodni Čitalnici v Kranju» pa v namene javne ljudske knjižnice neobvezno podporo 200 K; — sprejel in potrdil izpremeajena pravila «Mestne hranilnice v Kraaju»; f sklenil, da se uska prošnja za nadrobno pro-
dajo kuhanega iganja domačega izdelka ne priporoča; — rešil 8 prošenj za vprejem v tok. občinsko zvezo ia končno sklenil, da zastopa mestno občino Kranj v deputaciji radi podržavljanja tuk. poštnega in brzojavnega urada obč. odbornik g. Tomo Pavšlar.
friglav bočofo spraviti v samsko roka. V proračunskem odseku je prišel na dan velikanski škandal, kakor namreč hoče državna uprava Triglav spraviti v nemške roke. Ljubljanska finančna prokuratura je namreč sklenila s prof. Belarjem pogodbo, po kateri bi naj dobil v najem velik del posestev verskega zaklada. Beiar je seveda samo posodil ime, kajti v resnici bi prišel ta kompleks v roke nemškega planinskega društva. Zdaj, ko je stvar prišla pred državni zbor, se lahko o njej še obširneje govori.
Plemenit dobrotnik. Znani narodni dobrotnik g. Franc Omeria, veletržec in posestnik v Kranju je daroval za tet društvo «Sokol* v Borovljah 50 kron z željo, naj tudi drugi premotai Slovenci prihite aa pomoč društvu, da se bo ono moglo tembolj razvijati v prospeh in napredek vseh koroških Slovencev. Društvo izreka tem polom svojemu dobrotniku za velikodušni dar svojo naj-iakrenejšo zahvalo.
Učiteljsko društvo in toliki okraj Kranj je imelo dne 2. t m. ob 1. uri popoldne v šolskem poslopju v SaBsrtnem ,pri Kranju svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 23 članov ia članic. Načelnik društva, g. France Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju, otvori zborovanje, pozdravi navzoče, omenja društvane dvajsetletnice in se s sočutnimi besedami spominja g. Alfonza Pirca, c. kr. deželnevladnega svetnika in okrajnega glavarja v Kranju, ki je umrl l&osko leto. Pokojnik je vedno vneto podpiral učiteljstvo. (V znak sožalja vstanejo navzoči s sedežev.) S prisrčnimi besedami se poslovi od tovariša g. Andreja Kmeta, nadučitelja v Cerkljah, ki je deloval uspešno v društven prospeh kot dulgolotm odbornik nj?gov. Po dolgotrajnem, premarljivem stanovskem ia društvenem poslovanju stopa g. A. Kmet v zasluzeni pokoj, katerega naj vživa Čil in krepak do skrajne meje človeškega življenja. G. Vilko Ruš, učitelj v Kranju, predlaga, naj društvo imenuje g. Andreja Kmeta v priznanje zaslug za častnega člana. Soglasno in z odobravanjem sprejeto. — G. Rudolf Zore, nadučitelj v Predosljih pri Kranju kot tajnik natančno in podrobno poroča o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu. Društvo šteje 46 rednih članov in članic. Zadnji občni zbor je bil dne 13. maja preteklega leta, dne 2. novembra p. 1. pa se je vršil prijateljski sestanek. Odbor je v štirih sejah razpravljal o društvenh zadevah. — G. Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju, kot blagajničarka porača, da je imelo društvo 836 36 K dohodkov, in 81160 K stroškov, tako da ostane v blagajni 23*75 K preostanka. Za pregledovale* računov voljo navzoči gdč. Ano Potrovčič, učiteljico v Smledniku ia g. Franceta Ivanca, učiti lja v Kraaju.
— Predsednik naznanja, da je za knj<go «Opi» c. kr. okrajnega glavarstva Kranj* zbran skoraj že ves material; koncem letošnjega leta pojde knjiga v tisk. C. kr. okrajni šottki svet v Kranju je izplačal prvi obrok svojega prispevka za imenovaao knjigo, v znesku 500 K. Denar se je porabil za nabavo klišejev. Knjigo bo kradlo nad 70 slik, pridejan ji ho tudi zemljevid c. kr. okraj glavarstva Kranj. Knjiga bo na vsak način lepo delo, ki bo v čast in ponos vsega učitelstva, ki je sodelovalo pri nji. — Za delegate (odposlance) k skupščini zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev, ki se vrši dne 6. in 7. avgusta t 1., se izvolita gospodični Angela Miklavčič, učiteljica v Preddvoru nad Kranjem ia Ana Petrovčič, učiteljica v Smled-dniku ob Savi, ter gospodje Jožef Lapajne, učitelj v Carkljah, Anton Mabkota nadučitelj v Voklem in France Rojina, nadučitelj v Šuiartnem pri Kranju,
— Nato volijo navzoči novi odbor, ki se takole sestavi; France Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju, načelnik; Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju, namestnica aačrlnikova; Vilko Rus, učitelj v Kraaju, tajnik; Rudolf Zore, nadučitelj v Predosljih pri Kranju, blagajnik; gdč. Ida Mallj; učiteljica v Kranju in gospodje Jožef Lapajne, učitelj v Cerkljah, in Anton Mahkota, učitelj v Voklem, odborniki. — Po zborovanju predava profesor Makso Pirnat iz Kranja ha sicer o temi: € Ljudska šola in umetnost*. Na podlagi znamenitega izreka velikega angleškega umetniškega kritika Johaa Ruski na, «Mi ae živimo zaradi znanja, ampak da opazujemo, uživamo, delujemo in obožujemo* pokaže predavatelj na praktičnih zgledih, kako naj se pri mladini prilično goji in pospešuje naravni, prirojeni čut za lepo in umetnost, ki se nam razodeva v kiparstvu slikarstvu, poeziji, petju in telovadbi. — Po predavanju, se udeleženci zbero na prijaznem vrtu g. Tineta Benedka v Stražišču k prijateljskemu sestanku. R.
Slovensko trgovsko društvo «Merkur* je priredilo v aedeljo izlet pevskega zbora v Podbrezje. Temu izletu se je pridružila tudi tukajšnja podružnica v precej obilnem številu. Na sestanku so se dogovorila razna stanovska vprašanja in je torej v interesu slovenskega trgovstva, prirediti večkrat enake sestanke.
Podružnica slov. trgovskega društva 'Merkur* v Kranju je sklicala dne 9. junija t, t sestanek trgovcev in njihovih nastavljencev, da se
uredi zapiranje in odpiranje trgovin v m satu Kranja. Tema vabilu se je odzvalo trgovstvo skoraj polno-številno, posebno g. nastavljenei so bili zastopani v častnem številu. G. predsednik Fran Omersa pozdravi predvsem odposlanca osrednjega društva g. Goloba in gg. dr. Mama ter se jima zahvali na udeležbi. V nadaljnesa pripomni, da je zapiranje in odpiranje trgovin postalo v Kranju zelo pereče in je le pozdravljati, da se bode zadeva uredila sedaj naredbenim potom od c. kr. deželne vlade. Sastanek ima namen izvedeti mnenje trgovcev in njihovih nastavljencev, ki ga imajo glede zapiranja in odpiranja trgovin, ter isto sporočiti deželni vladi, da ga vpošteva pri tozadevni naredbi. G. dr. Marn pojasni potem določbe zakona z dne 14. januarja 1910 glede zapiranja trgovin. Trgovskim nas ta v-ljencem se mora dovoliti po dokončanem daeraem delu najmanj li ur počitka, opoldanski odmor mora znašati najmaaj 1 uro. Na to predlaga g. Rado Sedej, da se pozove deželno vlado, kateri daje zakon izključno pravico ureditve delovnega časa, da uredi zapiranje in odpiranje trgovin naslednje: 1. trgovine z špecerijskim in mešanim blagom ter trgovine z železnino se odpirajo v času od 1. aprila do 1. oktobra zjutraj ob pol 7. uri in ae zapirajo zvečer ob pol 8. uri, v časa od 1. oktobra do 1. aprila pa se odpirajo le-te trgovine zjutraj ob 7. uri in se zapirajo zvečer ob 7 uri. 2. trgovine z manufakturnim in norimberškim blagom, ter sploh vse trgovine razven onih pod 1. navedenih, se odpirajo skozi celo loto ob pol 8. uri in sanirajo ob 7. uri. 3. trgovske pisarne in kontorji naj bodo odprti skozi celo leto od 8. uro zjutraj do 12 in od 2 ure popoldne do pol 7. uro zvečer. T« predlog je bil soglasno sprejet, ter se pooblasti podružnico, da te želje sporoči deželai vladi. G. Golob pozove še narzoče, glede na to, da je upravno sodišče odločilo, da trgovski nastavljenei ne spadajo pod okvir pokojninskega zakona, da pristopijo k trgovskemu bolniškemu in podpornemu drnstvu v Ljubljani, katera jim nudi različne ugodnosti. Na to zaključi g. predsednik to za trgovstvo tako velevažno zborovanje. Glede na to, da ima podružnica svoj delokrog za celo Gorenjsko, bi bilo želeti, da pristopijo k podružnici tudi trgovci in nastavljenei iz cele Gorenjske.
Moški Iber čitalmškega pevskega zbora danes izjemoma nima pevske vaje, ker ima vajo v istih prostorih orkester «Sloga». Prihodnja skupna pevska vaja za dame in gospode je v torek ob 7,9. zvečer. Pevski odsek.
Okrajno učiteljsko društva radovljiško je imelo svoj občni zbor v četrtek, dne 9 t. m. v Lescah v znani narodni gostilni .Wucherer". Obširneje poročilo objavimo prihodnjič, za danes se omejujemo le na nekatere točke. Soglasno se je sprejel predlog, da prispeva društvo za en obrambeni kamen v prid družbi sv. Cirila in Metoda.— V odbor so bili voljeni soglasno: Iv. Šega, Radovljica, predsednikom Jos. Ažman, Breznica, podpredsednikom; Fr. Jaklič, Radovljica, tajnikom; Jos. Korošec, Mošnje, blagajnikom ; Oman Ernestina. Begunje in Jos. Zirov-nik, Gorje, odbornikoma.
Nova domača industrija. Iz Leset nam pišejo: Naš kraj ima za gospodarski razvoj Gorenjske veliko pomena. Prikladnega sveta za snovanje novih podjetij je okoli Lesce obilo in, kar je glavno, Lesce imajo svojo tovorno železniško postajo. V zadnjem času je poleg za pivovarno, jako mnogo zanimanja za novo opekarno, ki se bo zgradila v bližini Lesec. Družba, ki pospešuje to podjetje, obstoji iz domačih in vnanjih slovenskih rodoljubov.
Ogoaj. V sredo ponoči okrog 12. ure je pogorela Mačkova opekarna v Podgori pri Begunjah. — Ker je opekarna na prostem in ni bilo nobene nevarnosti za sosede, so jo pustili usodi da je zgorela. Reševati itak ni bilo nič. Kako je nastal ogenj, se ne ve.
Na BegunjsOlel je otvorjena dr. Vilfanova koča, in sicer od 4. t. m. Ima lastnega oskrbnika in je preskrbljena z vsem potrebnim.
Novo podružnice sv. Cirila li Metoda se snujejo za Lesce in Begunje, kakor tudi za Breznico. Živeli I Tako je pravi
Ait ros ae gre pri Slovencih brez bobna T Požrtvovalne dame, ki nam pripravljajo veliko veselico ob priliki glavne skupščine in 25. jubileja naše družbe sv. Cirila in Metoda, dne 3. julija so v skrbeh, da brez bobneče reklame ne bo velike udeležbe. Mi pa, ki poznamo zlata srca prijateljev in prijateljic naše ljubljene reševalke, smo brez bojazni. Toliko se bo že poskrbelo, da prodre v sleherno vas glas, da se zbira dne 3. julija v Ljubljani vse, kar resnično narodno čuti. Pripravljalni odbor pa bo zopet storil vse, da bodo obiskovalci velike ljudske veselice očarani, da se bodo še v poznih letih z veseljem in ponosom spominjali, da so tudi prisostvovali narodnemu slavju, kakršnega najbrž niti Ljubljana še ni videla Nemško časopisje je bobnslo tedne in tedne, da je ganilo par tisoč Nemcev k 30 letnici .Schultereina". Ravno v tem, pa se hočemo Slovenci razlikovati. Na našo jubilejno slavnost prihitijo dne 3. julija nepregledne množice iz vseh slovenskih pokrajin, ne zaradi reklame, temveč iz ljubezni do svete narodne stvari, v proslavo zaslužni družbi rešiteljici.
Milostna f AH tte opazili kaj posebnega na Hlebsevi hiši na Glavnem trgu v Kranju, ko ste promenirali zadajo nedeljo ob enajstih dopoldne s gospodom Z. t Ako niste, vam, milostna, odgovorim v priboduji številki «Gorenjca» pod šifro * Bela Krizantema».
Plamesa matoia na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kraaju se je vršila v dnevih 8., 9 , 10. in 11. t. m. Kandidatov je 18. Ultraeua zrelostna izkušnja bo dne 8. in 9. julija t. L
Umrl je na Primskovem gospodu Antonu Jar-šiau nadebudni devetletni otroček Fraocek. Čislani rodbini niše sezaljel
? ljudski knjlisiet narodne čitalnico v Kranju se je izposodilo meseca maja v 170 slučajih 536 knjig (lansko leto v istem času pa v 127 slučajih 380 knjig). Knjižnica posluje ob sredah in sobotah od 7,8. do 7,9. ure zvečer, ob nedeljah pa od 11.—12. dopoldne. Člani čitalnice so pristojbine prosti, nečlani pa plačajo letno 40 vin.
Škandalozno je nasuta votaa cesta pred škofjeloškim kolodvorom. Upravičeno kolnejo vozniki, ki imajo opravka aa loškem kolodvoru. Uboga živina! Ali res ni nikogar, ki bi malo potipal slavno telezniško upravo?
Aljalov lošn. Stavba novega Aljaževega doma vrlo napreduje. Izdelavajo se te notranji prostori, v prvem nadstropja je sedem sobic £e popolnoma prirejenih in vsi prostori se h gotove, kakor za nesljivo pričakovati, do konca tega meseca. Na praznik Sv. Petra in Pavla in sploh od 1. julija naprej bode Aljažev dom popolnoma oskrbovan; za sedaj je pa tudi provisorično že oskrbljen pijačo in mrzlimi jestvinami in tudi prencIt.vati jo že mogoče v stari Aljaževi koči ia v nekaterih sobicah nove stavbe.
¥ tedeljo. dne 12. t m. ob 9. dopoldne se vrši v restavraciji pri .Sokolu" na Jesenicah iz vanredni občni zbor telovadnega društva .Sokol' na Jesenicah. Dnevni red: 1. Dopolnitev odbora in rač. pregledovalcev. 2. Volitev novega vese-ličnega odseka. 3. Dopolnilna volitev treh članov v stavbeni odsek. 4. Poročilo stavbnega odseka. Bratje .Sokoli", udeležite se zanesljivo in točno 1 Na zdarl Odbor.
V Celovcu je skočil pretočeni torek skozi okno vojašnice prostak Jože Markuta, po domače Boštjanov z Okroglega pri Kranju, in se ubil. Markuta je bil epileptičen in je bil radi tega delj časa na dopustu. Pred enim mesecem je moral zopet k vojakom, kjer je v nedeljo nenadoma zopet izgubil zavest. Straže ali kakega stražarja ni imel in skočil je, nezavesten kakor je bil, skozi okno. Vpraša se sedaj, zakaj zadržuje vojaška oblast take bolnike P Ali nima toliko učenih zdravnikov, kateri bi bolnika razločevali od simoJanta. In zakaj je bil bol nik brez nadzorstva? Za človeka se pri vojakih ne boje toliko, kakor za konja. Ali bi ne bilo dobro, če bi gg. državni poslanci malo prerešetali to reč in dotičnemo vojaškemu zdravniku malce potrkali na njegovo prazno glavo?!
Bpedieijaka in komisijska družba .Balkan" v Trstu je ustanovila v Ljubljani svojo podružnico.
t Kristov rokopis. Z Dunaja se je razširila čudovita vest, da je nek učenjak našel pri nekem stSrinarju staro knjigo, v kateri je konštatiral Kristov rokopis. Vest;ni nazadnje prav nič čudovita; če je katoliška cerkev med relikvijami kazala Kristov praeputiura, potem Marijino mleko, seno iz jasli, na katerih je ležal Kristus, dlako iz repa oslice, ha kateri je jezdil itd. — zakaj bi enkrat posvetni učenjak ne smel najti Kristusovega rokopisa! Saj ni nikjer rečeno, da K ristus ni znal pisati.
t Mot, ki it Is dvakrat videl Halioyev komat, živi v Perdimu na Bolgarskem. Zove se Krsta Ilijanov. Rojen je bil leta 1785 in je slavil 23. m. m. svojo 136letnico. Mož je izredno Čil in čvrst, kakor da bi bil star šele 60 let. Ko se mu je reklo, da prerokujejo ljudje konec sveta, ki ga bo baje povzročila Halleveva repatica, se je smejal ter pripomnil: »Spominjam se še, ko nas je komet zadnjič obiskal. To je bilo menda pred 80 leti. Tudi takrat so prorokovali konec sveta. A kaj je bilo? Ničesar drugega, Kakor da smo imeli izredno rodovitno letino."
t Skrivnostno lastrupljeaje. Železniškega sprevodnika J. P. iz Zagreba so našli v vlaku, ki vozi mod Zagrebom in Budimpešto, mrtvega; poleg njega je bila košarica z jedili, katero je vedno jemal s doma s seboj. Dognalo se je, da so bila jedila zastrupljena. Stvar se zasleduje.
g vanju Franceta Friškovca, ki mu je dal tudi prenočišče. Friškovcu in njegovi teni je pravil, da pozna njunega sina, ker sta bila skupaj v uporu. Pravil je, da mu je njun sin dolžan 4 K 26 vin. in zahteval povrnitev tega zneska, česar pa ta d?a nista hotela storiti. Predno je pa zjutraj odšel, prilastil si je suknjo, jopič, hlače in klobuk Franceta Friškovca. A Kotnik ni imel sreče, kajti zalotila ga Frškovčeva lena in mu vzela ukradene stvari. Dne 24. februarja je pa izvršil drsno tatvino. Pripeljal se je namreč posestnik Fr. Osoiin s vpreženo kobilo v Trzin. Voz in kobilo je pustil pred gostilno Mihe Čolnarja. Predrzni tat Kotnik, ki je opazoval vse to, smukne aa voz in hajd proti Mengešu, kjer je skušal kobilo ia vos prodati za 120 K. Pa tudi tu je imel smolo, ker je bil za-sačen. Kotnik ne taji te tatvine. Obdolžencu se pa tudi podtika hudodelstvo nenravnosti. Dne 1. februarja se je Kotnik nahajal z nekim 151etnim čevljarskim vajencem v tukajšnjem policijskem zaporu. Tu je hotel dvakrat nad fantom izvršiti nenravai čin. Vsled ropota je prišel stražnik gledat v zapor, kaj da je, in temu je fant povedal, kaj jo nameraval obdolženec ž njim storiti. Kotnik to hudodelstvo taji in celo dejanje po svoje drugače zasukava. Razprava se je odgodila, da so preišče obdolženčevo duševno stanje.
Dve oprostitvi. Pri naslednji dopoldanski razpravi je bila detomora obtožena Irana Lavrenci oproščena obtožbe detomora, popoldne pa je bila oproščena tudi detemorilatva,obtožena posestnikovs hči Helena Krivic iz Zgoš, pri Begunjah. Drugo obtoženko je zapeljal neki dragonski četovodja, ki je bil ciničen dovolj, da je prisostvoval celi razpravi, vsled česar je bilo občinstvo ogorčeno in je moral «gospod v rdečih hlačah* čuti marsi-kako pikro opazko.
Ispred porotnega sodišča.
Predrzen tat. France Kotnik, 28 let star, delavec iz Cerkljan, je dokaj nevaren človek tujemu imetju, Bil jo že enajstkrat radi tatvine kaznovan, ldkrat pa zaradi raznih drugih prestopkov. Obdolženec je delotnržen, torej ni čuda, če je postal tat iz navade. Komaj da je letos zarasti tatvine dne 30. januarja prestal lOmesečno kazen, že je dne 1. februarja z dvorišča pri «Figovcu» v Ljubljani izmaknil Francetu Habjanu konjsko odejo. Sicer se opravičuje s znanim, tatovom lastnim iz* govorom, da je našel odejo in je imel namen, jo lastniku vrniti. Habjan pa odločno trdi, da mu je bil «koč» s voza vzet. Na večer, dne 11. februarja je prišel Kotnik v Mengeš in te zglasil v stana-
Zahvala,
Povodom smrti našega preljubega sinčka
ki je po dolgi, mučni bolezni v nežni dobi 9 let preminul, iskreno zahvaljujemo predvsem gosp. dr. Edvarda Globočtiika, zdravnika v Kranju, Čast. duhovščino in gosp. nadučitelja ter gdč. učiteljico, ki sta s šolsko mladino spremili pokojnika, kakor tudi vsem onim, ki so izkazali zadnjo čast nepozabnemu Franceku,
PRIMSKOVO, 10. junija 1910.
3
zlati naukj!
L
Kdor s ,,FLORIAN-om1 se krepča. Zmeraj dober tek Ima!
ii. ;
Če želodec godrnja,
Pij ,,FLORIAN:a", pa nehal
ur
Ni otožen, nI bolan, Ta, ki vživa
Loterijska srečka dne 4. junija 11.
Trst    27   6   4  50 47
Jzborne so
Pekatete, to se priznava, a le tedaj, ako so pravilno pripravljene'. Naroči si vsaka kuharica In gospodinja kuharsko knjigo, ki jo dobi zastonj pri Pni kranjski tovarni testenin v II. Bistrici.     72 s-2
Lepo prenovljeno poslopje
že urejeno in pripravljeno za katerokoli targgo-vlmo, pripravno tudi za vlnako knzp-«51 j o, se v obljudenem kraju na Gorenjskem
odda v najem.
Poleg tega je tudi 142 8-2
lepo stanovanje
na razpolago.
Več te izve v upravništvu ..Gorenjca".
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja" LJubljana, £j p«fr»CMto **• 27
v bližin* kolodvora,  n* 10 i
Lepe tračne sobe. :: Električna luč. Priznano fina kuhinja.:: Izborne pijače. Mlake cene. :: Lepi restavracijski prostori in povsem na novo nrejen j velik senčnat vrt
Vsako sredo pri ngodnei velik
vremenu
Sleb želodec ne prenese ničesar
jMr in vsakdanji vzrok tega je: brezslastnost, bolečine te-
Hjjr lodca, slabost, nerednosti v prebavljanju, glavobol i. t. d.
UA Gotova odporno6 proU temu so   69 12—5
J laiserjeie karamele iz melise.
2fc Zdravniško preizkušene!
m Oživljajoče, prebave pospešujoče
_aL in želodec okrepčujoče sredstvo.
© Zavoj po 20 in 40 vinarjev v
f lekarni V JtMn.
Dobro vpeljana
138 3—3
strojarna
se proda
na Visokem pri Kranju. Obstoji že mnogo let ter si je sedanji lastnik v par letih mnogo pridobil. Zraven je 30 mernikov posetve in triinpol orala gozda. Hiša je enonadstropna in pred kratkem nanovo sezidana. Pri strojarni ostane vsa strojarska priprava in orodje. Proda se celotno ali pa tudi sama strojarna zase. Nadalje se takoj proda lepa
kmetija v Otočah
ki meri okrog 26 do 28 oralov. Celo posestvo je v najboljšem stanu. Zraven sta dva deleža mostu, ki neseta lepe mesečne doneske. Proda se skupno ali pa le nekaj k hiši.
Več o tem se izve v posredovalnici
L. Rebolja v Kranju.
Postavno varovano.
Moli V«!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd*-lilij inomlečnomilo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega ta in ta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s partimerijami i. t. d.
66 40—17
Hranilne vloge
»o obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk.
AVjtr. krasili!, kreditna in staVb«na tfrnžba
reg. udrugâ i on. puroilvum.
Centrala Dunaj, 8. Th*obaldgan«a 4. -
Uradna kontrola«
Domaôe hranllniee
se dobe zastonj.     103 52-10
Odda se lepa, velika n
mebllrana soba
v hiši štev. 26 v Kranju. Odda se
1 soba s knldnjo
istototam        141 2-2
1 soba s brano.
Kje pove upravnistvo ,,Gerenjciu.
VeliHansHa zaloga
slamniKoV
vsake vrste po tovarniški ceni prodaja
114
13-7
ofluton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Zlati jVilinjt: Berila, ?ariz, mIII.
NajbolJSe kosmetlčno
ZObOčisUlno sredstvo
Jzàelcvatelj
0. Seydl
£j ubija na, Spilal.-Stritar. u/. 7
v* s/
metrov na|line|ših, brez- I hUralh, bellenih
se proda mnogo pod materialno vrednostjo. Vsi ostanki so le najboljše vrste in se jih lahko najbolje up jrablja v nabavo najfinejšega telesnega in posteljnega perila. Dolgost ostankov je 8 do 14 metrov. 134  3—3
Cena 1 metra 65 vinarjev v 11« kakovosti 48 „
Najmanj se odda zavoj 5 kil (približno 40 metrov) s povzetjem.
Dalje oddajam tudi približno 150 tucatov, garantirano platnenih iz najžlahtnejne platnene preje tkanih
rjuh breas živo 150 cm širokih, 225 cm dolgih, porabnih za najfinejšo nevestino balo.  Rjuhe so že obrobljene, garantirano brezhibne in stane 1 komad 2'bO K. — Najmanj se odda 6 komadov po povzetju.
PAT Al"! ManJvredno blagone razpošiljam, ie naj-rUXUl * boljše in se povrne za neugajajoče denar.
FreiilecplaliaiJillilfflOflil« teo.
Tonnies
v Ljubljani m
tovarna za stroje, železo in kovinolivaroa priporoča kot posebnost sage Ia vso stroja ta obdelovanje lesa. Francts - turbine ogobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Pozor!
Več dobro ohranjenih oken, vrat in več drugih za stavbo porabnih stvari, tudi ono sani in nekaj vgašenega apna se
prostovoljno proda. 143 8—2 Več se lave „pri Fidru", Iran].
Zagrebški
ck
oooooooooooooooooooooo   kot   ^tovarniško znamko
M   za kavo i
priporočujemo  ivntftnlfCt  Pridafek / kptpriznano
Matija Ažman Ml&r *****m
nasproti   Klolbučorja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstva, da Je prevzel obrt Mihaela Pantarja v Kranju
mar za Izdelovanje mrtvaških krst
ker Je bila hiša onega prodana. 92 e- 11
Krste se dobe vsakovrstne in pe najnižjih cenah.
Proizvajanje
spirifuoz
ket prosta obrt, kakor tudi
Izdelnoanle brezalkftholnihlosoežniočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-mirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro »Špirit. />*en 83857" na anoeftno ©ksp edicij o M. Boke«
Naohf., DanaJ
181 10-4
M
najstarejšo In najboljšo znamko južnoavstrijske monarhije ponujajo
I- Roman-cement
rtCktnCkrtGkiC* tovarne za R°man- in Portland-cement ndJLCncJC  o. WITHALM NASL. v Laškem trgu
Ustanovljeno 1. 1845.-- (Štajersko).
116 6-6
- m m
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000 K.        Stritarjeva lllloa ŠtOV. 2
i        iii 'm       Podružnice v Spljeta, Celovca, Trstu in Sarajevu.
Rezervni fond K 400.000.
73 62-14
Sprejeaa vloge na knjižice in tekoči račun » ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
2S O
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevne« kursu.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
615
INGERI Josip Pogačnik v Radovljici
XI ■ kroja&lci mojster
šivalni stroji
za ose le mogoče li« -   oalne namene, s
Dcbe ic v v«, h naših prodajalnah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 8642
Podružnic* povtnd. Pod»uf.nice povsod.
Kranj it 53, nasproti c. fcr. poŠte.
U318~4 Popravila
šivalnih strojev
se izvršujejo t naii delavnici točno in stvarno.
SINGER Co.,
delu. družba šiv. stroje?.
Največja in najstarejša trgovina s Šivalnimi stroji v Avstriji.
Kranj, fiiaonl trg 53.
V Velesovem na Gorenjskem
poleg romarske cerkve
hišno poslopje
s hlevom, &upo in vrtom.
Poizve ae pri ^V^-it« Štnmoarju, uradniku banke „Siavije" v Ljubljani.    102 10—10
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom : častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajne.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrat
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila ae izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter ae sprejemajo popravila.
Specilalist v izdelovanju (rakov li salonski! solem.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji na« ročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—14
135 3-3
Sprejmeta se
209 52-42
Hajreeja trgovina ia Eoreajskem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Ravnokar je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomnr brezplačno
Ustanovljeno leta 1885.
dva vajenca
s dobro šolsko izobrazbo iz poStenib h»5 v slovensko trgovino v Kočevju, katera kupfiuje s raa-nufakturnim, Špecerijskim, galanterijskim, železnino, kolonijoinitn blagom in deželnimi pridelki.
BogoVorl s „Xoftvsl(o posojilnico* 1 Ko^eVjc.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška saloga        49 52-19
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priperoč« svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na tahtov nj«t t»fton).
Vina
štajerska,' dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
Glinaste peči
188 58 52
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze In drage glinaste izdelke v vseh barvan! trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači in plinastih izdelkov v LJubljani.
H H ■ H   H   H m
ÜUÜÜÜÜU
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-28
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta 20 O   £ann Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne mPO^Psl železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—46
LJUBLJANA ::: Zalagate!) drnštva c. kr. avstr. drž. uradnikov.
■ ■   Električna gonilna sila.   ■ sj
Tovarna oljnatih bari, lifca in f iricii
Brata Cberl
orkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
ritfkiilMl Miklošičeve ulice 6, LJHVljailO nasproti hot.,Union«
ustanovljeno 1842.
,58—40
Telefon loi.
0090000000
sut   ear.-..- — Za spalno sobo od 180 gld. naprej, Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
la oooo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna mita, obešalnik, miz*, atensko ogledalo.
špeotjBJItete v nevestinih balah, fell*! prostori, pritlično In f I. nadstropju, čudovito poceni z* hotele, vile In za letoftida 62 gld.
5177
\f Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in [s pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojzij« VodniK« Ä
kamenarskem  mojstru » ulici *-
• * • ) J ; I VA i A I  ( )
MiaMinm
{ I , V lil ( il J J; ); I. lil .1 I I ;l Ii)' H V)')' I: ): Ml '( T lil A V\\i A A A jI
Konc. zobarski atelje
ni tfeč VJS
od sedaj nadalje samo v
HI ttlici 7.
Konc. zobotehnični atelje
O. Seydl
t
75 26-14       prva t0Varna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škoijo Loko in Tižič pri gosp.
F.
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice sa pokniojo so po 40 vin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
Edini
zobo
zdraunfšRl tehniški .*.
atelje
u Kranju
ïi Isti hilf, hier Je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordlnaolje vsak dan, tudi ob nedeljah.
220 52- 40
Pozorl
Izlla |e knjižica „Cerkoene pristojbine ali itolnlna" z dodatkom „Kako se določa kon-orna?" Cena 30 oln.; po polti 40 oln. Dobi se o tiskarni lo. Pr. Lam-preta o Hranim.
JOS. WEIB L
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikova   ulioa Jat.
JtMuo-oittio li kustnkcilsko kllBCaviiCarstvo.
Žiono omrežje na stroj, ograje na mire dvoru, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krite, štedilnike i. t. d
Specijaliteta: 83 52-13
valjični zastori (Rollbalken).
Čltajto In priporočajte I
H Poljudna zbirka prav potrebnih, poučnih In aktu-elnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, ===== najmanj štirikrat na leto. ==========
1. snopič: Cerkvene pristojbine  aH Stolnina
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine
in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATICA)
S sliko! ali S sliko I
Ne bo nas Se konec 19. maja 1910.
Cena vsakemu snopiču 30 v, s pošte. 40 v.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v JU Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna naklada iznaša :
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske
menice.
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obre je po
Denarni promet ▼ letu 1900:
115,000.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. isvsemšl
nedelje In praznike.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
192 6246*
ixdaja konsordj «Qoremca».
OJgovorni urednik Miroslav ambro tU.
Lastnina in tisek 1?. Pr, Lampreta v Kranju,
65