V Trstu dne 11. Septembra 1908. Št. 37. Leto I. //< izhaja v Trstu vsalPj , petek popoldne = Uredništvo in upravništvo jlica Boschetto št. 5.11. nad. št. 1570 Delavski bist v C i CCU | Zei1 Posamezna številka ■- 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. IRRE.DE. NT A (Dalje). Kapitalizem vseh držav in vseh narodov j n vsi tisti elementi katerih obstanek je združen z obstankom sedanjih družabnih razmer, imajo nujno potrebo mogočne oboro¬ žene sile, ki naj jih brani pred eventuvelnim sovražnikom. Tudi avstrijski kapitalizem čuti to potrebo. Zlasti odkar je začelo na- raščati število razredno zavednega delavstva in so njegove opravičene zahteve vedno bolj nevarne kapitalističnemu molohu, posta- L j a j 0 tudi zahteve po ojačenju vojaštva vedno bolj predrzne. Ne zunaj, ampak v državi sa mi vidi meščanski in agrarni kapitalizem največega svojega sovražnika. Vidi ga v ljudstvu samem, ki se vedno bolj zaveda svojih pravic in vedno bolj hrepreni po popolni osvobotitvi od kapitalističnega jarma. Militarizem naj bi služil kapitalizmu pri posameznih bitkah, ki jih ima ta s pro- letarijatom in mogel bi biti največa opora pri poslednjem boju med ljudstvom in ka¬ pitalizmom, med pravico in krivico, med zatiranimi in zatiralci. Prav v imenu in zaradi militarizma, se hoče tudi ohraniti še nadalje med neza¬ vednimi ljudskimi masami škodljivi narodni in patrijotični antagonizem, brez katerega , bi današnji kapitalizem zelo težko izhajal. Seveda se vsega tega ne sme ljudstvu povedati in niti najbolj zagrizeni zastopniki in zagovorniki meščanskega zistema, ne bi si upali glasovati v parlamentu ni za vinar v militaristične svrhe, če bi se odkrito povedalo kam je namenjen. Kajti nobena meščanska stranka v Avstriji ne sme po¬ zabiti, da ima oporo v nezavednem ljudstvu, ki bi jo takoj prav gotovo zapustilo, kadar bi mu dala sama razumeti, da je vse njeno i delo naperjeno proti ljudstvu samem. Za¬ gotoviti obstanek pa in ojačiti militarizem je treba. Treba je tedaj tudi opravičiti ob¬ stanek in potrebo ojačenja. Zato je pa treba, če ne preti državi nobene nevarnosti, to nevarnost vstvariti. Vstvariti je treba zunanjega sovražnika in pokazati ga ljud¬ stvu v vsej njegovi grozoti. Nemčija si vstvnrja sovražnika v francoski in angleški državi in vsaka država hoče po vsej sili imeti kako nevarnost. Take sorte sovražnika in nevarnosti je tudi italijanski irredentizem. Dolgo dolgo časa plačuje avstrijsko ljudstvo ogromne svote vojaškega davka prav zaradi tega namišljenega irredentizma. In prav zaradi tega namišljenega, ali, bolje rečeno, umetnega irredentizma, se zahteva od av¬ strijskega ljudstva nov krvni davek. 5000 Mrovec in njegova slava* Spisal: Ivan Cankar. (Dalje in konec). Slava, ki mi jo je bil Bog tako nena¬ doma dodelil, me je vsega prevzela; spre¬ menila me je na zunanjo, zredil sem se, moj obraz je bil rdeč in svetbl; spremenila pa mi je tudi srce, tako da sem popolnoma pozabil na svojo preteklost in mi še na misel ni prišlo več, da v se takorekoč ne pišem Krištof Kobar. Ce bi me bil kdo vprašal v tistih dneh: «Povej po pravici in brez laži, kdo si in odkod? 2 bi mu bil odgovoril naravnost in brez obotavljanja: * Krištof Kobar mi je ime in razbojnik sem!» Zahteval sem papirja in tinto in sem začel pisati dolg roman: «Krištof Kobar, najhujši in najslavnejši razbojnik vseh dežel; kakor je on sam popisal*. Z veliko vnemo sem se ukvarjal s to stvarjo, tako, da sem zanemarjal svoje znance, celo dvornega svetnika in tisto prirodo- znansko lepo damo. Roman je bil zanimiv 'to poučen in le škoda je, da se je izgubil; mislim, da ga je bradati sodnik raztrgal v svoji jezi. Toda kako hitro, kako hitro mine po¬ svetna čast! Kaj je slava? Pene! Dim! Krištof Kobar, tisti drugi, ki sem mu bd takorekoč prisiljen in ponevedoma ukra- ^del i rac j n č' as t ; se je nenadoma oglasil. Na zdravih in hrabrih ljudskih sinov več, je moralo letos zapustiti tovarne in polja, stariše in sorodnike ter povečati čete do¬ mobranskih pešpolkov prav zaradi irreden¬ tizma. Če bi se avstrijskim vladnim krogom ne dalo nobene priložnosti v kateri bi oni videli kako državi pretečo nevarnost, bi ta ne mogla upravičiti svojih militarističnih zahtev in meščanski in klerikalni poslanci bi tudi ne mogli vspešno opravičiti pred ljudstvom svoje ljubezni do militarizma, če bi ne mogli dokazati nevarnosti. Tako pri¬ ložnost pa vstvarjajo vladi meščanske stranke same. Italijanske meščanske stranke nimajo niti koristi podpirati irredentistično stre¬ mljenje, vedo da ljudstvo samo nima niti potrebe hrepeneti po odrešenju, ker vživa tu že vse narodne pravice; vedo da ne ekzistiva irredente pa je vendar to izbrano meščanstvo in samo izbrano meščanstvo, ki uporabi vsako priliko, da grozi z irreden- tizmom, kateremu se resni ljudje sicer smejo, ki pa vendar doseže svoj namen. Pri tem delu jim seveda pomagajo slov«*sl«»irarod- njaki. V enomer pripovedujejo o italijanskem irredentizmu, v enomer poživljajo vlado naj pazi na svojo italijansko zaveznico. Vedenje slovenskih narodnjakov v tem oziru je postalo posebno v najnovejšem času naravnost sramotno in poniževalno in škodljivo za ves slovenski narod. Izgleda namreč prav tako, kakor da so v poniževalni službi avstrijske burokracije in avstrijskega kapi¬ talizma. Avstrijska vlada, in kapitalizem išče zunanjih sovražnikov, da zamore opra¬ vičiti ojačenje militarizma. Takega sovražnika vstvarjajo slovenski narodnjaki. Pripovedujejo v enomer o ita¬ lijanski irredenti, ki jo ni in je ne more biti. Tako postopanje je naravnost izdajstvo ljudskih interesov, posebno pa še interesov slovenskega naroda, ki ima od militarizma največo škodo. Avstrijsko in italijansko delavstvo je take vladne nakane in nakane njenih zavednih ali nezavednih hlapcev že davno razumelo. Na mednarodnem sestanku, ki se je vršil v Trstu dne 22. in 23. maja 1905 so zastopniki socialističnega delavstva vseh avstro-ogrskih, hrvatskega in italijan¬ skega naroda, sklenili resolucijo, da se bo delavstvo vseh omenjenih narodnosti borilo s vsemi silami i v parlamentu i v časopisju zoper narodnjaško-mešcansko in vladno izrabljanje narodnih koristi v svrho mili¬ tarističnih provokacij odnosno ekspanzijo- nistični in belikozni politiki. Slovenski narodnjaki pa nadaljujejo vršiti nekdanji in starodavni posel ponižnih hlapcev, hlapcev avstrijske birokracije in kapita¬ lizma na škodo Celokupnega avstrijskega a zelo čuden način se je oglasil. Naveličal se je bil najbrž svojega opravila in je vpričo zbranega ljudstva, pred mlajem in pod kolono, pretepel odličnega rodoljuba, ki je govoril tam lep in slovesen govor. Prijeli so ga in zvezali, on pa je samo rekel: « Klade narodne! Jaz sem Krištof Kobar in zadnji čas je bil, da ste me prijeli! Dolg čas mi je že bilo! Drugikrat lovite vrabce pa ne razbojnikov!* Tako jih je ozmerjal, «adijo fant!* je še rekel rodo¬ ljubu, ki je ležal na tleh, in je šel s kmeti. Sodnik je planil k meni; suknje si ni bil zapel in vsa brada je bila zmršena. — Naravnost k meni je skočil in me je stre¬ sel za rame. «Kdo si!» mi je zakričal v obraz. «No, no!* sem ga tolažil nekoliko uža¬ ljen. «Zakaj pa tako? «Kdo si?* je kričal. Spoznal sem, da se je stvar zaobrnila. Bog vedi zakaj, in sem odgovarjal pre¬ vidno. «Kdo da sem? Jaz sem rekel, da sem Jožef Mrovec, drugi pa pravijo da sem Krištof Kobar. Nikogar ne maram žaliti, ne ugovarjam rad, in če je potreba, da se pišem Krištof Kobar — ». Nisem mogel več govoriti, ker me je prijel za lase in me je zibal brez usmi¬ ljenja. «No, no!* sem rekel. še posebej slovenskega ljudstva. Žalostno jc pa, da vse kaže, da vrše tak posel ve- doma. In če bi ga tudi vršili nevede, bi se tudi ne mogli opravičiti, kajti narod sam zahteva in potrebuje zavednih in zdra¬ vih voditeljev ne pa oseb, ki v svojem strankinem egoizmu pozabljajo na najvital¬ nejše ljudske koristi in zalivajo korenine vsemu a slovenskemu ljudstvu še posebej škodljivemu in pogubonosnemu milita¬ rizmu. II. taps Ital. socialne lem. stranke na Primorskem. V nedeljo dne 6. in v pondeljek dne 7. t. m. se je vršil v Delavskem domu v Trstu V. kongres ital. soc. dem. stranke na Primorskem. Zanimanje za ta kongres je vladalo veliko toliko v naših kakor tudi v nasprotnih vrstah. Uresničile so se naše želje, naše hrepenenje. Zastopniki različnih socialističnih ustanov, so šli preko vsakda¬ njih malenkostnih nesporazumljen in zma¬ gala je ideja lepa in velika; zmagal je čut, ki veje v vseh nas, ki se borimo za de¬ lavske pravice, čut bratstva in solidaritete. Na kongresu je navzočih 127 delegatov. Osredni izvrševalni odbor zastopa sodr. dr. Ellenbogen iz Dunaja; izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke zastopa sodr. E. Kristan ; sodr. Storchi zastopa italijansko soc. dem. stranko. Sodruge iz Tridenta, ki so bili do sedaj ločeni od ital. sodrugov na Primorskem v posebno socialistično skupino, zastopata sodruga dr. Piscel in poslanec Avancini. Zbor otvori sodr. Valentin Pittoni, ki po običajnem pozdravu pove, da imamo za seboj štiri leta, ki nas ločijo od poslednjega strankinega zbora. Stili leta napornega ve¬ likega dela, ki nam je porodilo obilo ne¬ pričakovanih vspehov. V predsedništvo kongresa so izvoljeni: Sodr. dr. Piscel kot predsednik, sodruga Laurencich in Tonet pa kot podpredsednika. Zapisnikarjem so pa izvoljeni sodrugi Comel, Wolfler in Faraguna. Izvolilo se je še komisijo za pregledo¬ vanje mandatov in sklenilo navaden po¬ slovnik. Nato poda predsednik besedo sodr. Ellenbogenu, ki pozdravi kongres v imenu osrednega izvrševalnega odbora avstrijske soc. dem. stranke. Nato pozdravi kongres sodr. Storchi v imenu ital. soc. dem. stranke na kar pa poda predsednik besedo sodr. E. Kristanu, ki pozdravi kongres v imenu jugoslov. soc. dem. stranke. Mej drugim pravi tudi sledeče: Veliko veče so med « Potepuh, malopridnež!* je kričal. «In tukaj se masti in uživa čast, kakor da bi bil res razbojnik !* Nastežaj je odprl duri. «Marš!» Jaz sem se nekoliko obotavljal; hudo mi je bilo. «Tak nikar, gospod sodnik!» sem prosil. ' 11 .-■> n m I ffi Domače stvari. r t p. f p® p' P if flbroi Vlada je potrdila načrt tržaške volilu, reforme. Volitve na podlagi tega novega volilnega zakona bodo baje v mesecu januvarju ali februarju. Goriški dežel s* i zbor bo otvorjej v torek dne 22. t. ob 11. uri dopoldne, Druga seja bo najbrže še isti dan ob uri popoldne. Kdo s« branitelji miru? V 1)0 . slednjem času je začelo angleško in nemško meščansko časopisje zopet silno hujskati en narod proti drugemu. Ta ostudni posel nadaljuje omenjeno meščansko časopisje še , j vedno — z nekako posebno slastjo. Stvar je popolnoma umevna. Toliko angleška kakor tudi nemška buržoazija bi rada, da bi se vnela med tozadevni državi vojna od katere bi imelo meščanstvo samo koristi, Toda delavstvo, ki ve, da je ravno ono ki bi pri slučajnem sporu med katero si bodi državo največ trpelo, je povedalo tudi takrat svojo. Angleško delavstvo jc sklenilo poslati na Nemško nekoliko dele¬ gatov, da posetijo nemško delavstvo in skupno s poslednjim vlože protest zoper hujskanje nemškega in angleškega meščan¬ skega časopisja, ki bi znalo dovesti ome¬ njeni državi do vojne. Ta sklep se bo iz¬ vršil dne 20. t. m. Na ta dan skliče odbor strokovne komisije in izvrševalni odbor stranke velikanski shod, na katerem bo ji deputacija 20 angleških delegatov podala v imenu angleškega delavstva nemškemu delavstvu posebno resolucijo. Ta resolucija je namenjena v protest zoper meščansko hujskanje. Manifest za skupno sporazumno akcijo je podpisalo 50 državnih poslan¬ cev in 2000 voditeljev strokovnih in drugih organizacij. Tako bo delavstvo zopet enkrat doka¬ zalo, da jc ono edini čuvaj svetovnega miru in zakleti sovražnik narodnega sov¬ raštva brez katerega buržoazija pač ne more živeti. bonj« prali učiteljstvu hočejo ! naši preljubeznivi klerikalci zanesti tudi na Goriško. V torek dne 8. t. m. so se zbrali na neko slavnost v Mirnu pri Gorici in tam so mladeniči (?) sprejeli na zborovanju neko resolucijo v kateri je rečeno med drugim tudi sledečo: „. Mladenih shod izjavlja, da bo vsak posamezni f mladeniški organizaciji, kar je v njegovih močeh delal na to, da onemogoči z ho- jem z vsemi sredstvi, ki so za to na razpolago, delovanje predkrščanskega učiteljstva v šoli in izvun šole“. Kakšna so tista sredstva, ki pravijo naši novi terseglavci, da jih imajo na razpolagi' ni treba tu pripovedovati. Pa se v resolu¬ ciji preveč jasno čita, da je namen kleri- kolcev uporabiti v to svrho tisto fizično moč bojaželjne mladine, s katero upajo | klerikalci strašiti po deželi vse kar se še ni podalg v klerikalno vrečo. Mi priporo¬ čamo klerikalcem nekoliko več pameti in pa zmernosti ,v svojem strašenju, sicer po¬ stanejo presmešni. Kljub temu je pa dolžnost Soriškega delavstva, da se postavi odločno v bran zoper klerikalne bandite. III. kongres slovanskih časni* karjev se je vršil v nedeljo, pondeljefc torek in sredo v Ljubljani. Ni treba M posebej povedati, da več nego o vsem so govorili o rodoljubju in so rodoljubih- I laki kongresi imajo namreč največo zaslug 0 v tem, da zapuste čas ravno tak kak¬ šnega so našli. prikodu slovanskih čas'*' karjev v Trstu sinoči zvečer so prh' 0 ® slovenski narodnjaki nekak sprejem. - kolodvoru se je zbralo kakih 200 oseb. Ob prihodu časnikarjev so 'P’ živjo in zapeli Hej Slovani. Nato so šh sprevodu do pred Narodnega doma U’ so hidi peli in poslušali govore J a ^ lC9 j Klofača in drugih časnikarjev. Vse skup' je trajalo eno uro in so se potem razs Hujšega se ni pripetilo. Tržaška ..Ihlinost" pravi v svoj nedeljski številki, da je nemogoče, da bilo glasilo N. D. O. sobotna V vM . DELAVSKI LIST 3 Edinosti" če je dr. Rybar odložil mandat " ' J n e odobruje postopanja N. D. O. kakor ra i trdili — pravi „Edinost“. Mi sicer s ® m0 nikdar trdili, da dr. Rybaf ne odo¬ bruje postopanja N. D. O. Toliko znamo a g tudi mi, da je Rybar že javno odo- L va l postopanje omenjene organizacije. tmpA sm0 ’ c ^ a se n oben pameten politik ne more in ne sme strinjati s pa- • aCa danii, ki jih uganja neka nova struja, [j se druži okolu Mandiča in Jakliča, ker ge s takimi pajacadami ne rešuje delikatnih ju zavozlanih političnih vprašanj. Toliko tudi vemo, da med tistimi, ki se ne stri- nj a jo z omenjenimi pajacadami, je tudi dr. gybar in da med tistimi, ki se strinjajo je tudi „Edinost“. Dr. Rybar, če se ne strinja z omenjenimi pajacadami, se tedaj n e strinja niti z »Edinostjo" katerej ne m ore dati nobene lastne direktive, ker Edinost", če prav ima zapisano na čelu, da je glasilo društva kateremu predseduje Eybar, je še vedno last dr. Gregorina. — Evo tedaj »Edinost ‘, zakaj je mogoče, da se je dr. Rvbar sprl z Mandičem, in da je glasilo N. D. O. katerej načeluje Mandič, priloga »Edinosti" ki pravi da je glasilo društva kateremu načeluje Rvbar. Na tem svetu je vse mogoče, cenjena »Edinost". U riimir.il se zavedajo svojega posla- Neki član N. D. O. nam je pri¬ povedoval te dni, da je, kakor večkrat, se obrnil do te svoje N. D. O. ter poprosil tajnika naj se mu preskrbi kako službo, ker je že več mesecev brez posla. Tajnik mu je odgovoril, da naj čaka, da upri- zore socialistični delavci kako stavko. Gospodje se tedaj pač zavedajo, da so krumirji. Neki slovenski listič pišejo grozno globokomni ljudje. Tako so n. pr. zapisali modrost, da je eden največih vzrokov si¬ romaštva, pomankanje premoženja, V svoji zadnji številki pa pravi, da ako današnje mezde ne zadoščajo v pokritje potreb delav¬ stva, je kriva živahna borba oziroma nasprot- stvo interesov med agrarnim in industri- jelnim življem. Kdor želi postati učen naj le gre v N. D. O. Predavanje v Sv. Križu. V ne¬ deljo dne 13. t. m. predava v Sv. Križu, v prostorih tamošnje strokovne organiza¬ cije, sodr. Ivan Regent , o predmetu «Kaj je socializem*. Delavci! udeležite se tega predavanja v velikem številu. Kriški diletant je prirede v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne v prosto¬ rih gostilne Maganja v Sv. Križu, veliko veselico. Predstavljali bodo dve šaljivi eno¬ dejanki in dva šaljiva prizora. Po predstavi sledi ples do 11 ure zvečer. Sodruge poživljamo že danes, da se ude¬ leže te veselice v velikem številu. Zakaj smo kristjani in socialni demokratje. Tako je ime brošurici, ki je izšla to dni v Rimu, in jo je spisalo nekoliko «rimskih krščanskih socialcev*. Brošurica je namenjena — kakor pravijo pisatelji sami — vsem dobrovoljnim ljudem in je nekak apel na krščanske socialce, ki se snidejo te dni v italijanskem mestu Ri¬ mini in na socialne demokrate, ki se kmalu sestanejo na svojem strankinem zbora v Eirenci. V tej brošurici dokazujejo spisa- telji, da hodijo vsi, ki goje čiste Kristu¬ sove nauke, ki kaznujejo egoizem in vsako brutalno nasilstvo in proslavljajo vsako žrtev v prid človečanstva in zmage pra¬ vice, nedvomno po potih socialne demo¬ kracije. Telesno blagostanje, pravijo avtorji omenjene brošurice, se ne da ločiti od du¬ ševnega blagostanja, kajti bol in beda ne povzdiguje, ampak tlači človeka. Socialno vprašanje je vprašanjeprodukcije inrazdelitve bogastva, toda pozabiti ne smemo da je naj¬ lepše bogastvo, ki je združeno z gospo¬ darskim bogastvom, duševno bogastvo in čistost ideala. Svoj spis zaključujejo avtorji tako: Rim¬ ska cerkev se je združila z vsemi konser¬ vativnimi silami. Privilegijem in bogastvu je dala na razpolago vso svojo moč zoper fatalni razvoj demokratizma. To pogubo- nosno klerikalno politiko moramo zadeti v srce. Mi vsi smo pripravljeni, sodelo¬ vati zoper ogromno infamijo, ki jo izvr¬ šuje Vatikan s tem, da je usužnil cerkev v prid obstanku sedanjega družabnega si¬ stema. Toda mi vam kličeno : Ako se hoče da bo protiklerikalna agitacija vspešna, je treba najprej ločiti čiste Kristusove nauke, čisti kristijanizem od onih, ki iz Kristuso¬ vih naukov delajo umazano kupčijo. Dan¬ danes evangelij ne živi več med duhovniki, ne v papeškem dvoru ne v prežrešni in brezidealni cerkveni birokraciji. «Za Krista proti Vatikanu!* — to je naše geslo: «Za socializem zoper nazadnjaške in konserva¬ tivne stranke!* Vam, ki nas draži vera, pravimo •: Bodite samo kristjani, pa bo¬ dete socialni demokratje in protiklerikalci*. Sodrugom pa, vam, ki nas druži ideal so¬ cializma kličemo: «Bodite samo socialni demokratje in tedaj bodete tudi pravi kri¬ stjani.* Tako govore ti krščanski socialci, ki se jim je današnje stanje cerkve, duhovništva in papeštva pristudilo do dna srca ter so vprašali vodstvo italijanske socialne demo¬ kracije, če jih sprejme v svoje vrste. Ome¬ niti moramo pa, da se je vršila uprav za¬ radi tega med raznimi italijanskimi socia¬ lističnimi listi in revijami živahna razprava, ali se ima ali ne sprejeti omenjene krš¬ čanske socialce v stranko in če bodo imeli v tej sploh kaj verskega zadoščenja. Defi¬ nitivno odločitev ima strankarski zbor. — Kako neki sodi o tem dr. Janez Evange¬ list Krek? je pristopilo zadrugi zopet lepo število no¬ vih članov. Veliko število pridelovalcev vina. Iz Brji pri Rihenbergu so pristopili skoraj vsi. Po številu do sedaj pristoplih udov ima zadruga nad 10.000 lil vina. V kratkem bo izdala zadruga potom svojih glasil natančno pojasnilo, kam naj se konsumentje obrnejo ako žele. dobiti dobro vinsko kapljico. Toda to kar se je naredilo do sedaj je samo malenkosten del od vsega kar namerava obstoječi odbor. Zadruga bo namreč skrbela za oddajo vina tudi češkim bratom. Na Češkem točijo namreč zaradi špekulacije zasebniko V) vino po 2 in celo 3 krone liter. Saj g a tako oni, ki so vina najbolj potrebni ne morejo vživati. Onim, ki do danes še niso pristopili naši zadrugi priporočamo, da store to najhitreje. Saj bodo imeli od zadruge vsi samo ko¬ risti in velike koristi. Na delo tedaj ! DOF»I^I. GOBINHO. labrežina. Našemu občinskemu Svetil ne bo prav gotovo nič žal, da se ga od časa do časa spomnimo in da pove¬ mo onim, ki ga sestavljajo par besed, tako, na uho. Iz med mnogo drugih, ima naš občinski svet tudi to napako, da se bavi, vedno z rečmi, ki ali niso nujno po¬ trebne ali pa celo nepotrebne. Te dni seje imela vršiti seja na kateri naj bi se bilo sklenilo potrositi 500 kron v podporo ubogim učencem. S to svoto se je name¬ ravalo dati ubogim učencem brezplačno šolske potrebščine. Seveda bi ne imeli mi prav nič zoper to, če bi ne bilo to popol¬ noma odveč. Ubogim učencem šolske po¬ trebščine prezplačno dajati je dolžnost občnine. Sicer pa nalogo preskrbeti brez¬ plačno šolske potrebščine ima vlada v svoji režiji. Toda naši mestni očetje bi radi prišli do kakega križca ali medajle pa bi radi po nepotrebnem potrosili 500 kron ljiudskega denarja v proslavo šestdeset letnice vladanja našega cesarja. Ne zaradi potrebe, tudi ne iz človekoljubja ampak v proslavo za križec in medajlo. Toda če gospodo v našem mestnem svetu srbi toliko omenjenih 500 kron, potem jim pa lahko Svetujemo kako jih lahko najboljše potrosijo. Naš otroški vrtec ni namreč niti v lepem stanju. Zarit je nekako v zemljo in pod njim je odtok iz bližnjega studenca. Prostori so vlažni in vsled tega zelo nezdravi posebno če pomislimo, da bivajo v njih otroci, ki si zdravje navadno že tam zelo pokvarijo. Posebno trpe noge in se otroci nalezejo taKozvanih reumatizmov. Morda bi ne bilo slabo, da bi nakupil mestni svet za ome¬ njenih 500 kron lep zračen prostor in sezidal lep otroški vrtec. Morda. Gospodje naj namreč le prevdarijo. Toda ker smo že pri šolstvu in učencih, menda ne bo slabo, če povemo našemu mestnem svetu da so prostori naše šole premajhni za vedno naraščajoče število otrok. Že lani so bili otroci kar natlačeni po razredih. Kaj bo letos. Mi vemo namreč, da bi v legino šolo ne zahajalo toliko slovenskih otrok, če bi prostori naše šole odgovarjali potrebam. Da se bodo naši mestni očetje pečali o tej zadevi ne bo menda slabo. Veliko bolj koristno bi bilo, če bi se ta gospoda zanimala nekoliko več za resne nujno potrebne stvari in manj za jubileje. Toda tudi glede te stvari ne bo težavno najti izhoda. Naš občinski dušni pastir ima (seveda) dve jako lepi poslopji. On je pa samec in zastonj se mi že delj časa poprašujemo, čemu neki rabi naš duhoven dvoje lepih poslopij. Poslopji ste veliki. Morda bi se dalo eno uporabiti celo za šolske prostore. Saj ste obe občinska last. Gospodom liberalcem in jako slabim admi¬ nistratorjem bi tudi priporočali, da če nečejo enega poslopja uporabiti za šolske prostore, naj bi ga dali vsaj v najem ne pa brez¬ plačno njemu, ki ni v našo korist. Toda v kolikor smo se prepričali bi v bilo eno poslopje prav primerno za šolo. Želeli bi da bi nas naši gospodje poslušali in videli bodo, da se bo število učencev v legini šoli zmanjšalo, imeli bomo bolj zdravo deco in iz otroškega vrtca nam bodo prihajali otroci domov zdravi mesto bolni kakor se to dosedaj večkrat zgodi. Torej gospodje manj jubilejev in več resne skrbi za resne potrebe. Pa brez zamere, samo naš svet je to. Dobravlje. Kmečki delavski gospo¬ darski zadrugi v Dobravljah na Goriškem je tedaj namestništvo pravila potrdilo. Od zadnjič ko smo Vam poročali pa do danes I ST ESA. Još malo objašnjenja dru. Laginji. Več smo zadnji put izjavili, da nam ne pada ni na kraj pameti, da doktora Laginju na pravdi ocrnjujemo radi parnica na Ve- likom vrhu. Onomadue je dr. Laginja iz- javio jednom našemu drugu, da je on u toj stvari posve nedužan. Ujedno je tom prilikom rekao, da on ne može, da bude odgovoran za svoje odvjetničke kolege, jer da oni posve dobro znadu, kako da uprav- Ijaju svojim odvjetničkim poslovilna. S tom se izjavom dra. Laginje posve zadovolja- i varno. Dr. Laginja, dakle priznaje, da se je spomenuti škandalčič ipak odigrao, ali da je on nedužan. S tom čemo se stvari još na tanje po- zabaviti. Za danas dosta,. Sad pak pitamo nešto drago. Sta li je o gospodo iz narod- nog doma — sa novcem, koji je sabran za žrtve na Velikom vrhu? Gdje su računi? Dužnost vam je, da tu stvar razjasnite, jer one osobe, za koje je novac sakuplen, propitkivaju za račune. Bilo bi mnogo bolje, da ta gospoda metu pred svojim pragom, mjesto da po svojim skupštinama bajaju s socijalističkim računima, koji vas nimalo ne svrbe i za koje smo mi jedino svojim članovima odgovorni. Socialistički narodni zastupnici u Puli. Pred dva tjedna posjetili su nas drugovi Leo Vinter iz Praga i Vinarski iz Beča, oba narodni zastupnici na care- vinskom viječu. Ovdašnju su drugovi obo- jici razjasnili položaj radništva u arsenalu. Politički odbor jugoslav. soc. dem. stranke rnapose im jerazložio narodnostne i školske razna j ere u Puli i nopče po Istri. Kazano im je, da Hrvati u Puli nemaju ni jedne svoje pučke škole a po selirna, da im takodjer nije bolje. Drug Vinter je obečao spomenutom odboru, da če se za istu stvar zauzeti najprije u českom a zatim u zajedničkom socijalističkom parla- mentarnom klubu i najposlije u samona parlamentu. Sažaljevao je, što n carevin- skom viječu nema niti jednoga ni hrvat- skog ni slovenskog socijalističnog posla¬ nika, ali da se on nada i da je čvrsto uvjeren, da bar kod budučih izbora neče- mo ostati pred vratima. Tržaške delavske zadruge. V. zadružno leto. 1908-1909. Skladišča 2439 članov. I. ul. deli’ Istria št. 10. III. ul. del Salice št. 4. V. Milje II. ul. Belvedere št. 34. IV. ul. Acquedoto št. 67. VI. ul. Conti št. 26. Pregled razprodaje : 1907-1908 Kron Zadružna doba 1906-1907 Kron Julija 21065.09 38389.38 Avgusta 21283.22 41232.56 Podpore vdovam in bolnim članom. V mesecih julija in avgusta se je dalo bolnim članom, vdovam in sirotam 288.34 kron blaga podpore. Dividende. Zaradi kalkulacije in uknjižbe dividen- dov zadružne dobe 1907—1908, so člani naprošeni da vlože v skladišču, kamor na¬ vadno zahajajo, člansko knjižico, znamke od 20 kron in ostanek malih znamk leta 1907—1908. Doba za vlaganje znamk je določena do 31. decembra 1908. Po preteku tega časa se ne bo sprejemalo več starih znamk kakor tudi ne kalkuliralo več dividendov leta 1907—1908. Priporočamo tedaj vsem članom da vlože znamke in članske knjižice pravočasno, kajti drugače zgube ne samo pravice do dividendov marveč tudi pravico do bolniške podpore. člansko knjižico in ^buono* dobi vsak član teden pozneje v svojem skladišču seveda po potrdilu. Op.) Zavitki v katere se ima spraviti knjižico in znamke so na razpolago v vsakem skladišču. Hranilne vloge. Vsi oni, ki posedujejo knjižice hranil¬ nega odseka, so naprošeni, da vlože za teden dni knjižnice v društveni urad, da bo mogoče vknjižiti obresti narasle do meseca junija 1908. Zadružni uradniki bodo dali za vsako vloženo knjižico posebno potrdilo na ka¬ terem bo zaznamovana svota zadnjega salda tekočega računa. *** Na podlagi sklepa iz leta 1905 naznanja vodstvo zadrug vsem članom, da blago nakupljeno v zadružnih skladiščih se pošlje na dom samo če doseže svota blaga 6 K. Tajni sklad »Delavskega Lista“. Mesečni prispevki. Goriške krajevne organizacije 3 mesece K Verčon Anton 3 mesece ........ Mirt Martin 5 mesecev.,, Organizacija pek. delavcev Trst 2 meseca » Regent Ivan 2 meseca.,, N. N. 2 meseca.„ Jernejčič Fran 4 mesece.„ J. I. 6 mesecev.. Kopač Josip 2 meseca.„ Bizjak Fran 5 mesecev.„ Jernejčič Anton 2 meseca.. Iglič Fran 2 meseca.„ Novak Avgust 3 mesece.„ Mihevc Ignac 3 mesece ... Kermolj Vinko 1 mesec ... Vatovac Fran 2 meseca.. Žiberna Ignac 4 mesece.. Zura Josip 1 mesec.„ Babuder Fran 1 mesec.,, Hafner Filip 1 mesec.,, Srdar Ivan 1 mesec.. Štok Jernej 1 „ .- . ,, Štok Jakob 1 ,, Škof Fran 1 „ .. Laščak Anton 1 mesec.. . „ Vrabec Drago 1 ,, ,, Ferri Andrej 1 ... Žigon Anton 1 ... Reven Ferdinand 1 mesec., Žigon Štefan 1 mesec.■ Gaberški M. 1 mesec., Ozanič Milan 1. Šneider Anton 1 ,, , Mešek Valentin 1 mesec .., Štolfa Rafael 1 mesec .. Lapajne Fran 1 mesec., Škerjanc Ivan 3 mesece., Mislej Ivan 2 meseca., Štolfa Alojzij 1 mesec., Kapel Jakob 1 mesec ........ , Leskovic Ivan 5 mesecev.. Pogačnik Ignac 5 mesecev .. Čermelj Anton 1 mesec., Frankič Vinko 1 mesec., Skupaj . . 150' — 15'— 25' ~ 10 '— 10 '— 10 '— 6'— 10 — 5 '— 4'— 3'20 3 '— 3'— 2 '— 2 '— 2'— r— r— v— r— r— p— r— r— • r - F— p— r— p— r— i- p— p— L— L— 6,— 2 — 2.— L— 5 .— 5 .— L— 1,— 320'20 Nabiralne pole. Kermolj pola št. 48. Ivan Kosovel K —'20 Bahun Andrej (ker se ni izpolnila želja nekega narodnjaka; da ne bo nikdar več nego 87 drž. poslancev —'88; ker je bilo pri sodrugu Košuti v Križu prav dobro vino 1*10; Diversi mati della Lealta di una festa 1'70; Bahun Andrej — '21; Zura Josip za znake — '20. Ivan Trebeč pola št. 5 5. Miha Šuligoj —'40; Mirt Martin 1'—; N. N. narednik L. I. K. 1'—; Drago Stober —'30; Rudolf Zoriga — '30. Ivan Trebeč pola št. 56. Pertot Martin — '10; Brence Ivan — TO; (Ime nečitljivo) —TO; Mavrič Martin —'20; Ivan Stare —TO; Junchaut Matija - '26; Nežič Fran —'30; Kovač Ivan—'20; Kammerstatter Peter —'50; Biir Josip — '20; Adolf Venier — '40; Stukler Drago —'20; Kranje Drago —'50; Anton Kigerl —'20; Sulgaj Ivan —'20; Sever — '20; Josip Margan —'20; Mager Rudolf —'20; Mihael Likof —'20; Zemann Vencel —'50; Roseman Anton —'50; Zor\vek Josip—.20; Trebeč Ivan 1'—. Skupaj kron 13'85 Sodrugi, ki še niso vrnili nabi¬ ralnih pol, naj store to čim prej. Dolžnost vsakega sodruga in so¬ mišljenika je, prispevati tajnemu skladu našega lista. 4 DELAVSKI LIST Delavsko gibanje. Skupina lesnih delavcev naznanja da priredi v soboto dne 12. t. m. ob 8 uri zvečer v Delavskem domu v Trstu III. nad. važno zborovanje za slovenske tova¬ riše. Ker se bo razpravljalo o zelo važnih rečeh, se vabi slovenske delavce, da se udeleže zborovanja v velikem številu. Ustnica uredništva. Trst. P. K. Prihodnjič. Sv. Kril. Tudi prihodnjič. V bodoče pošiljajte rednejše in če le mogoče do srede. Se priporočamo tedaj. S. T. Clemenceau ni bil nikdar član socialistične stranke. Oropada. Zelo nas je razveselilo vaše poročilo. Prosimo potrudite se ta teden v naše uredništvo. Podf/ora. K. V. Kje ste pa bili v torek ? S. F. Najboljši je pač AVolf-Pleteršnikov. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. PEKARNA IN SLADČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Kruh vedno svež I. vrste konfekcij oniran večkrat na dan potom lastnega higijenič- nega sistema. - VELIKA *ALOOA " Iiikerjev v steklenicah. Naznanilo. P. n. občinstvu in sodrugom železni¬ čarjem uljudno naznanjam da sem prev¬ zela staroznano gostilno na Perles- ovem marofu ob Resljevi cesti št. 22 v Ljubljani. Točila bodem pristna dolenjska vina in Perles-ovo pivo vrček po 20 vin. Ob vsakem času bom tudi postregla s svežo mrzlo in gorko kuhinjo po naj nižje mogočih cenah. Na razpolago imam na novo oprem¬ ljeno zimsko kegliSče in vse slovenske delavske časopise. Nadejaje se obilega obiska s strani v Ljubljano prihajajočih sodrugov se priporočam. Z odličnim spoštovanjem MARIJA PETRIČ restavraterka. Slovenci in Čehi v Trstu iti na Primorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron JAKOB MAGANJA priporoča svojo = GOSTILNO == prej ..Sl ;■ «1 < Mark ur g” ki so otvori v soboto dne 5 t. m. v ul. Ghega št. 3. Vogal ul. Carradori. Dobro domače vino črno in belo iz Sv. Križa pri Trstu. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Dobra kosila za delavce — cene zmerne — Postrežba točna. JOSIP ZLOBEC priporoča svojo nekarno in prodajalno jestvin v kateri ima na razpolago raznovrstne jest- ; vine po najnižjih cenah; posebno priporoča j svojo moko iz prvih avstro-ogerskih mlin ov Pulj - via Lissa št. 34 - Pulj Na razpolago vedno pripravljena peč (izvzem, ši nedelje in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. Gostilna „Alla lealta ANTON SAITZ vi lica d el le Acque Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO — za — rojansko cerkvijo. VINA IZVRSTNA. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Postrežba točna. Cene zmerne. Vina najfinejša, domača kuhinja -. Družinske zabave. — 50 » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevaite vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. T. Odlikovani elektro fotograiski atelje za moderno slikanje A. JERKIČ Via