KNJITNICA KOCEVJE Pia Marincelj NAýINI IN OBLIKE IZVAJANJA PROMOCIJE KNJIäNICE IN SPODBUJANJA BRALNE KULTURE MLADOSTNIKOV Pisna naloga za bibliotekarski izpit Kocevje, 2018 Kljuţna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Pia MARINCELJ Naslov pisne naloge: Nacini in oblike izvajanja promocije knjitnice in spodbujanja bralne kulture mladostnikov Kraj: Kocevje Leto: 2018 Število strani: 29 Št. grafov: 14 Št. preglednic: 0 Število prilog: 1 Št. strani prilog: 3 Število referenc: 21 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Knjitnici Kocevje Mentor v casu strokovnega usposabljanja: Cirila Pekica, direktorica UDK: 027.625(497.4 Kocevje) Kljucne besede: splošne knjitnice, branje, mladina, obiskovanja knjitnic, mladi, kulturne prireditve, motivacija Izvlecek: V Knjitnici Kocevje je, tako kot drugod po Sloveniji in v svetu, vse bolj opazen upad branja pri mladostnikih v srednješolskih letih. Gre za specificno ranljivo skupino uporabnikov, ki potrebuje drugacen pristop, in ji je tako potrebno prilagoditi tudi nacine promocije knjig in knjitnic ter programe za izvajanje bibliopedagoškega dela. V nalogi je pregled razlicnih pristopov promocije branja med mladimi v splošnih knjitnicah v Sloveniji in po svetu. Razpravi je dodan razmislek o motnostih uvedbe v prakso Knjitnice Kocevje preko razlicnih aktivnosti na drutbenih omretjih in z dejavnostmi v sami knjitnici, prilagojeno potrebam lokalnega okolja. V novembru in decembru 2017 ter januarju 2018 je bil v Knjitnici Kocevje z dijaki Gimnazije in srednje šole Kocevje ter s sedmošolci osnovnih šol OŠ Zbora odposlancev, OŠ Ob Rinti, OŠ Stara Cerkev, OŠ Fara in OŠ Ljubo Šercer izveden projekt Rastem s knjigo. Izvedba projekta se je skušala cim bolj priblitati zahtevam ciljnih skupin. V aprilu je bila z dvema vzorcnima skupinama (trije razredi OŠ Zbora odposlancev in trije razredi Gimnazije Kocevje, en razred smeri ekonomski tehnik in en razred smeri strojni tehnik) izvedena anketa o odnosu do branja in obiskovanja splošne knjitnice, o uspešnosti in vplivu projekta nanje ter pripravljenosti za sodelovanje v dejavnostih knjitnice. Rezultati ankete nakazujejo smernice za izvajanje projekta ter drugih projektov in aktivnosti v prihodnosti. ZAHVALA Rada bi se zahvalila Knjitnici Kocevje, še posebej direktorici in moji mentorici Cirili Pekica, ki me je zaposlila in mi omogocila usposabljanje, izdelavo te naloge in opravljanje bibliotekarskega izpita ter mi bila na voljo za vprašanja in pomoc. Zahvalila bi se tudi ostalim zaposlenim v Knjitnici Kocevje, ki so z mano delili svoje znanje v casu usposabljanja. Prav tako sem hvaletna šolskima knjitnicarkama Meti Šilc z OŠ Zbora odposlancev in Dijani Grguric z Gimnazije in srednje šole Kocevje ter profesorici Tanji Masterl, ki so mi pomagale pri organizaciji izvedbe ankete in pa seveda vsem ucencem in dijakom, ki so anketo rešili. Velika zahvala gre tudi moji drutini, ki me je podpirala in mi stala ob strani. KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................. 1 2 TEORETICNI DEL............................................................................................................. 2 2.1 VLOGA SPLOŠNE KNJITNICE V IZOBRATEVANJU .......................................... 2 2.2 ZNACILNOSTI NOVE GENERACIJE ...................................................................... 5 2.3 DEJAVNOSTI ZA MLADE V KNJITNICAH DOMA IN PO SVETU .................... 7 2.3.1 Knjitnice doma in po svetu .................................................................................. 7 2.3.2 Knjitnica Kocevje ................................................................................................ 9 3 PRAKTICNI DEL............................................................................................................. 14 3.1 RAZISKOVALNA METODA .................................................................................. 14 3.2 REZULTATI ............................................................................................................. 15 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUCKI ........................................................................................... 23 5 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 27 6 PRILOGE .............................................................................................................................I KAZALO GRAFOV Graf 1: Kako pogosto obiskuješ splošno knjitnico? ................................................................ 16 Graf 2: Ali rad/a bereš v prostem casu? ................................................................................... 16 Graf 3: Se ti zdi branje pomembno? ......................................................................................... 17 Graf 4: Ali knjitnico vecinoma uporabljaš za šolske potrebe ali za prosti cas? ...................... 17 Graf 5: Koliko knjig (ki niso vezane na šolo) na leto prebereš v prostem casu? ..................... 18 Graf 6: Oznaci, katere storitve v splošni knjitnici uporabljaš.................................................. 18 Graf 7: Ali poznaš in uporabljaš storitve, ki jih omogoca COBISS+? ..................................... 19 Graf 8: Oznaci, katere izmed aktivnosti za mlade v splošni knjitnici bi te zanimale. ............. 20 Graf 9: Ali bi se v prostem casu udeletil/a katere izmed aktivnosti za mlade v splošni knjitnici, ce bi bila na voljo? .................................................................................................... 20 Graf 10: Ali bi se udeletila aktivnosti v knjitnici v sklopu šole (OIV (obveznih izbirnih vsebin) v srednji šoli)?.............................................................................................................. 21 Graf 11: Kakšen se ti je zdel obisk splošne knjitnice v okviru projekta Rastem s knjigo? ..... 21 Graf 12: Se ti zdi, da bi bil obisk knjitnice lahko bolj zanimiv? ............................................. 22 Graf 13: Si prebral/a knjigo, ki si jo prejel/a v dar ob obisku splošne knjitnice? .................... 23 Graf 14: Ali veš, da ima Knjitnica Kocevje svoj Facebook profil in tudi svoj Instagram profil? ....................................................................................................................................... 23 mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 UVOD Tehnologija se ves cas razvija, njen vpliv na naša tivljenja se povecuje, s spremembo tivljenjskega stila pa se oblikujejo nove generacije z drugacnimi delovnimi navadami, motivi, vrednotami in posledicno zanimanji. Vsaka izmed generacijskih skupin se od druge razlikuje po vrsti znacilnosti, ki se odratajo v vsakdanjem tivljenju, to pa od pedagogov in knjitnicarjev zahteva drugacne in vedno nove pristope. V obdobju, ko postajajo drutbena omretja del vsakdana, igrajo splošne knjitnice pomembno vlogo v pomoci najstnikom pri izbiri pravih informacijskih odlocitev, poleg tega pa lahko mladim ponudijo prostor in vsebine za kvalitetno pretivljanje prostega casa. Knjiga v casu mnotice medijev za zabavo in izobratevanje izgublja svojo atraktivnost in ravno zato je eden izmed najvecjih izzivov, s katerim se dandanes soocajo knjitnicarji v šolskih in splošnih knjitnicah, kako knjitnico in branje priblitati sodobnim mladostnikom v najobcutljivejših letih in sodelovati pri oblikovanju mladostnikov v odgovorne odrasle. V interakciji z uporabniki mora strokovni knjitnicni delavec ceniti in spodbujati specificne prednosti posamezne generacije, ucinkovito upravljati z razlikami in se hkrati v doloceni meri odpovedati stereotipom o posameznih generacijah. V Knjitnici Kocevje je te nekaj casa opaten upad obiska mladostnikov (okvirna starost od 15 do 18 let). Obisk knjitnice pri srednješolcih in študentih je v vecji meri omejen na izposojo obveznega šolskega branja ter literature za seminarske in diplomske naloge. Branje leposlovja pa je (podobno kot druge kulturne dejavnosti) izjemnega pomena v oblikovanju osebnosti, pri doseganju višjih ucnih rezultatov, za kakovostno pretivljanje prostega casa, medkulturno in medgeneracijsko razumevanje ter za višjo raven bralne in drugih pismenosti (Nacionalni svet za knjitnicno dejavnost, 2017). Knjitnica je kot kulturna ustanova ena izmed pomembnih akterjev, ki bi lahko te dejavnosti pri mladostnikih spodbudila. Predpostavljamo torej, da bralne navade upadejo na prehodu iz osnovne v srednjo šolo in s tem upada tudi obisk knjitnice, še posebno za prostocasne namene. V teoreticnem delu pisne naloge so obravnavane znacilnosti novih generacij in motni pedagoški ter promocijski pristopi, s katerimi bi se lahko splošna knjitnica le tem priblitala. V prakticnem delu so navedene dosedanje dejavnosti za mlade v Knjitnici Kocevje in aktivnosti za promocijo, ki sem jih sama izvajala v casu usposabljanja. Z ucenci sedmih razredov osnovne šole in prvih letnikov srednje šole, ki so Knjitnico Kocevje v letošnjem šolskem letu obiskali v okviru projekta Rastem s knjigo, je bila izvedena anketa o odnosu do branja, do splošne knjitnice in o ucinkih projekta nanje. Zanima me, na kakšen nacin bi lahko pritegnili mladostnike k mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit pogostejšemu obiskovanju splošne knjitnice. Rezultati mi bodo pokazali smernice za nadaljnje delo z mladimi. 2 TEORETIýNI DEL 2.1 VLOGA SPLOŠNE KNJITNICE V IZOBRATEVANJU Statistike raziskave Knjiga in bralci V iz leta 2014 (Kovac, Blatnik, Rugelj, Rupar in Gregorin, 2015) katejo, da število bralcev pri nas z leti upada. V Sloveniji odstotek samoidentificiranih nebralcev skozi štirideset let sicer ostaja razmeroma stabilen, medtem ko se v drugih evropskih drtavah ta odstotek z višanjem izobrazbe pospešeno znituje. Kljub temu, da vecina tistih, ki berejo, še vedno obiskuje knjitnice, pa je pri mladostnikih opaten trend narocanja cenovno bolj dostopnih knjig v tujem jeziku po spletu. Kljub novim tehnologijam edinstvenih pozitivnih ucinkov knjig in branja ne gre zanemariti. Raziskava ekipe znanstvenikov iz Zdrutenih drtav (Evans, Kelley, Sikora in Treiman, 2010) je pokazala, da otroci, ki odrašcajo v domovih z veliko knjigami, v povprecju dosetejo 3 leta izobratevanja vec od otrok iz domov brez knjig, neodvisno od izobrazbe, poklica in drutbenega razreda staršev. Ti rezultati so se potrdili tako v bogatih kot v revnih drtavah, v preteklosti in v sedanjosti ter pod razlicnimi politicnimi sistemi, najbolj mocno pa se je povezava pokazala na Kitajskem pri otrocih iz manj izobratenih drutin. Obširna domaca knjitnica otrokom ponuja orodja, ki so neposredno koristna pri ucenju v šoli: bogato besedišce, informacije, spretnosti razumevanja, domišljijo, široka obzorja, poznavanje dobrega pisanja, razumevanje pomena dokazov v argumentu in mnoga druga. Knjige posamezniku predstavljajo orodje za ucenje, pobeg, pretivljanje casa, sprostitev in zabavo, hkrati imajo pozitiven vpliv na uporabnikovo socialno tivljenje, saj omogocajo tvorjenje skupin s podobnimi interesi ter razlikovanje znotraj in zunaj skupin. Hkrati se z branjem utrjujejo osebne karakteristike posameznika, vrednote, empatija in sprejemanje drugacnih (Kaiser in Quandt, 2016). Sklepamo lahko, da je za otroka predvsem pomemben stik s knjigo in dostopnost knjig, kar lahko omogocimo tudi z rednimi obiski splošne in šolske knjitnice. Strokovnjaki povsod po svetu ugotavljajo upad bralne motivacije pri ucencih na prehodu iz nitje na višjo stopnjo osnovne šole in nato ponoven upad ob vstopu v srednjo šolo. Nizko bralno motivacijo pripisujejo temu, da se z višjo stopnjo znituje motivacija za ucenje – za boljši ucni uspeh je potrebno vlagati cedalje vec truda v branje in ucenje, ucenci branje vse bolj povezujejo z šolskimi obveznostmi, motnosti samoizratanja so nitje, casa za branje vsebin po izbiri in glede na lastne interese pa je vse manj. Prav tako ucenci višjih razredov mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit svoje bralne sposobnosti slabše vrednotijo kot ucenci nitjih razredov (Pecjak, Bucik, Gradišar in Peklaj, 2006). Knjitnicarji moramo vsak stik z mladostniki izrabiti za odkrivanje nacinov spodbujanja bralne motivacije posameznikov, ki jo (Pecjak in Gradišar v Pecjak, Bucik, Gradišar in Peklaj, 2006, str. 7) definirata kot ¬nadpomenko za razlicne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo cloveka h branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti (ponovno doživeti)«. Motivacijo za branje v grobem razdelimo v tri skupine (prepricanja o sposobnostih in ucinkovitosti branja, cilji in razlogi za branje (notranja in zunanja motivacija) ter socialni vidik branja). S strani uciteljev, pa tudi knjitnicarjev, je zelo pomembno spodbujati kompetentnost za branje in s tem vplivati na bralni dosetek. Izvor kompetentnosti je posameznikov dosetek v primerjavi z dosetki drugih. Za oblikovanje obcutka kompetentnosti pa so zelo pomembne povratne informacije, ki jih mladostnik dobi od uciteljev, staršev in vrstnikov. Ce so te pozitivne, se povecuje obcutek kompetentnosti in s tem bralna motivacija. Pomembno je, da so otroci te od zgodnjih let v stalnem stilu s knjitnico in da se ta stik v letih odrašcanja ne izgubi. Knjitnica se mora truditi obdrtati svoje uporabnike in mora za to uporabljati raznovrstne nacine in ukrepe. Ponudbe knjitnic so storitve, ki se v interesu celotne skupnosti opravljajo za uresnicevanje ciljev kulture, izobratevanja in znanosti, zato jih vecinoma ustanavljajo lokalne skupnosti in so financirane iz javnih sredstev. Vendar pa se, ne glede na to, ali organizacije delujejo v pridobitnem ali nepridobitnem okolju, srecujejo s podobnimi izzivi in v obeh okoljih je njihov cilj zadovoljevanje potreb uporabnikov oziroma strank. Glede na to, da se ljudje podobno obnašajo do vseh ponudnikov, za knjitnice veljajo podobne zakonitosti kot za profitne organizacije, zato bi morali knjitnicarji spremljati trende na podrocju prodajnih mest in se tem trendom tudi prilagajati (npr. promocija preko drutbenih omretij, nagradne igre itd.). Namen promocije, kot elementa marketinškega spleta, je funkcija prenašanja informacije med ponudnikom (torej knjitnico) in uporabnikom, torej funkcija komuniciranja, skozi katero knjitnica sporoca uporabniku, kaj, kje, kako in po cem ponuja svoje storitve. Izdelek je v tem primeru knjitnica sama, z vsemi znacilnostmi fizicnega okolja, osebja v tem okolju in gradiva, ki ga ponuja. Zato mora dobro poznati svoje uporabnike in biti všecna ter prilagojena vsem skupinam (Mumel, 2009). V sodobnem casu se vloga tiskane knjige in s tem tudi knjitnice kot fizicne ustanove spreminja. Knjitnice zaradi virtualno dostopnega znanja vse bolj izgubljajo na statusu zakladnice znanja, shranjenega v tiskanih knjigah in pridobivajo na simbolni vrednosti informacijskega središca in pa prostora za drutenje, pretivljanje kvalitetnega prostega casa in mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit obiskovanja kulturnih in izobratevalnih dogodkov. Na ta nacin lahko uporabnikom ponujajo še mnogo vec in s tem pridobivajo razlicne skupine uporabnikov, tudi takšne, ki niso zainteresirane za izposojo literature. V novih Strokovnih priporocilih in standardih za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2018) je zapisano, da naj bi splošna knjitnica promovirala pozitiven odnos do branja mladostnikov, pomagala razvijati bralno pismenost in bralne interese, spodbujala izmenjavo bralnih izkušenj (v tivo in na spletu), spodbujala ustvarjalnost pri mladostnikih v razlicnih oblikah (samostojno ustvarjanje v razlicnih medijih), spodbujala in razvijala poslušalsko in gledalsko kulturo mladostnikov ter medkulturni in medgeneracijski dialog in povezovanje v lokalni skupnosti. Poleg tega mora splošna knjitnica uporabnike izobratevati za uporabo informacijskih orodij, ki omogocajo dostop do relevantnih informacij ter za razumevanje in rabo informacij, posredovanih s sodobno tehnologijo, ter preko sodobnih komunikacijskih tehnologij. Takšno znanje je v poplavi informacij vse bolj pomembno. Pri izvajanju informacijskega opismenjevanja je cilj knjitnicarja poglobiti in nadgraditi ucenceva knjitnicno informacijska znanja, ki usposobijo ucenca za iskanje, analizo, sintezo in uporabo informacij. Pojem informacijsko opismenjevanje se pojavi v sedemdesetih letih in je od takrat vodilna naloga šolskih (pa tudi splošnih) knjitnic in njihovega izobratevanja uporabnikov (Bolcina, 2003). Ameriško bibliotekarsko društvo je informacijsko pismenost leta 1989 definiralo kot ¬sposobnost spoznati, kdaj potrebujemo informacijo, jo znati najti, oceniti, ucinkovito uporabiti ter razumeti kako je informacija organizirana« (ALA, 2018). Kljucnega pomena za generacijo Z (podrobneje opredeljeno v naslednjem podpoglavju) je, da informacijsko pismenost spozna kot ucenje za ucenje, pridobivanje sposobnosti kriticnega ocenjevanja ter selekcije virov do te mere, da so sami sposobni oceniti in pridobiti kvalitetno znanje. Izziv za knjitnicarje je informacijsko opismenjevanje in promocijo branja ¬digitalnim nomadom«, ki so zrasli s tehnologijo v rokah, predstaviti kar se da zanimivo. Da bi bibliopedagoške ure potekale kar se da kakovostno, so seveda potrebni tudi materialni pogoji, kot so ustrezna knjitnicna zbirka, prostor, informacijski sistem in tehnologija. Še toliko bolj pri opismenjevanju generacij Y in Z, ki kateta zahtevnejše tehnološke potrebe. (Botic, 1999) Tako kot za ucitelje, je pomemben izziv za knjitnicarje zdrutiti stil komunikacije, osvešcanja in poucevanja z generacijo, ki jo poucuje, saj so tudi ucenci in dijaki, ki za doloceno snov niso nujno motivirani, bolj odprti za vsebine, ki so blizu njihovim ucno-stilnim preferencam. mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2.2 ZNACILNOSTI NOVE GENERACIJE Da bi se splošna knjitnica mladostnikom lahko priblitala in da bi zaposleni lahko ustvarjali nove, mladim namenjene vsebine in knjitnicne aktivnosti, morajo poznati znacilnosti generacije, ki jo poucujejo oziroma z njo sodelujejo. Te so precej drugacne od znacilnosti generacij bibliotekarjev in knjitnicarjev, ki aktivnosti organizirajo in izvajajo, saj ti sodijo v generacije ¬baby boomerjev« (rojeni med 1956 in 1964), X (rojeni med 1965 in 1980) in Y (rojeni med 1981 in 1999), medtem ko lahko današnje osnovnošolce in srednješolce uvrstimo v generacijo Z (rojeni med 1995 in 2010, v dolocenih virih pa po 2000) (Generacijske razlike na delovnem mestu, 2017). Otroci generacije Z so na internet in ostale nove modele socialne komunikacije (mobilni telefoni, digitalna televizija­) priklopljeni prakticno od otroštva. Pišejo stavke brez locil, išcejo odgovore na Googlu in listajo knjige v glavnem le še v šoli. Gre za iznajdljive posameznike, ki odrašcajo v svetu hipnih informacij in za katere je najpomembnejši kanal, ki ga poznajo, YouTube (Pompe, 2016). Generacija Z se raje sporazumeva digitalno, kot da ima diskusijo v tivo, njihovi glavni idoli pa so YouTube zvezdniki. Generacija Z se je stvari okoli sebe zares zacela zavedati v casu gospodarske krize, zato je ta generacija bolj iznajdljiva kot predhodna. Ve namrec, da se mora znajti sama in si tudi sama ustvarjati prilotnosti, ne pa cakati nanje. Raziskave katejo, da namerava kar 76 % pripadnikov generacije Z iz svojega hobija narediti slutbo. Te kot najstniki zacenjajo graditi svojo blagovno znamko, saj razumejo moc drutbenih omretjij, ki imajo vpliv ne le na zasebno tivljenje, pac pa so tudi njihov tivljenjepis. So aktivni drtavljani, aktivisti s pristnim namenom reševanja sveta pred pogubo. Vidijo širšo sliko in imajo cut za okolje (zrasli so v strahu pred globalnim segrevanjem in izcrpanjem virov), predvsem pa vest (v primerjavi z generacijo Y si veliko vec pripadnikov generacije Z teli slutb, ki imajo socialen vpliv), so tudi bolj odprti in strpni do rasnih, seksualnih in generacijskih razlik. Pripadniki generacije Z naj bi se trudili za bolj socuten svet, velik poudarek naj bi bil na pomoci drugim (Anderson, 2004). So izjemno selektivni, zato so prava uganka za oglaševalce, saj stvarem ne nasedajo zlahka. Generacijo oznacujejo visoka stopnja mobilnosti, univerzalne vrednote in virtualizacija. Njihove zaposlitvene telje so pogosto povezane z informacijsko tehnologijo, ekonomijo in humanistiko (Ilin in Shestova, 2014). Za generacijo Z je Facebook te zastarel, v ospredje pa prihajajo nova drutbena omretja (Tumblr, Instagram, Snapchat) (Kingston, 2014). Sociolog Mark McCrindle generacijo Z oznacuje celo za najbolj povezano, izobrateno in sofisticirano generacijo v zgodovini (Kingston, 2014). Dolenc (2018) navaja še nekaj znacilnosti Z-generacije: so precej mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit samozavestni, zagotoviti si telijo dobro prihodnost, zavedajo se, da bodo morali za uresnicitev ciljev trdo delati, velik pomen pripisujejoe zadovoljstvu z delom, primerni so za timsko delo, radi se vkljucujejo v drutabne dejavnosti (tudi na sploh so bolj aktivni kot predhodne generacije), pomembno jim je socialno okolje (dobro bodo delali v organizacijah s spodbudno organizacijsko klimo), cenijo neodvisnost, samostojnost, imajo tetave s sprejemanjem avtoritete. Nova generacijo nikoli ni poznala casa pred internetom, tehnologija je v casu njihovega rojstva te postala del vsakdana. Otroci so danes v stiku s tehnologijo te od najzgodnejših let (t.i. ¬digitalni domorodci«), zato so z njo bolj povezani in imajo razvite boljše sposobnosti kot odrasli – naj jim ne bi bilo treba toliko filtrirati informacij kot njihovim staršem, saj imajo za to naraven cut. So previdni in nezaupljivi. Pred spletnim nakupom temeljito razišcejo informacije o izdelku/strani. Pripadniki generacije Z raje kot s hierarhijami, stvari med seboj povezujejo z povezavami po principu spleta (¬links«) (Ilin in Shestova, 2014). Njihovi motgani naj bi se razvili v smeri, da delujejo hitreje in si lahko shranijo vec informacij v delovni spomin, vendar pa je zato toliko tetje pridobiti in obdrtati njihovo pozornost. V racunalniškem svetu so namrec nagrajeni za to, da ne ostajajo dolgo na enem mestu, ampak da hitro preskakujejo od ene stvari k drugi (¬multi-tasking«). Svet tehnologije temelji na slikah in ne na besedah, zato so bolj usmerjeni v desno polovico motganov kot v levo. (Kingston, 2014) Geckova (2006) predvideva, da bodo pripadniki generacije Z sposobni hkrati uporabljati vec brskalnikov in vec razlicne programske opreme, hkrati uporabljati vec racunalnikov ali naprav (tablic). Ker ti mladostniki ne poznajo resnicnosti brez tehnologije, imajo glede le-te vecja pricakovanja kot starejše generacije in so na dobri poti k obvladanju tehnologije do te mere, da izkoristijo njene polne zmotnosti zbiranja, posredovanja in organizacije informacij. Kljub vsem potencialom se ne zavedajo nevidnega delovanja znotraj brskalnikov in principa rangiranja rezultatov, nimajo še osvojenega znanja primerjave prednosti in slabosti razlicnih iskalnih orodij, kajti znali so brskati po spletu, preden so se naucili o njegovih pasteh in slabostih. Primanjkuje jim metakognitivnih sposobnosti vedenja, ne vedo kdaj prenehati uporabljati Google, ker ta ne zadosti njihovi informacijski potrebi. Ker so bili otroci generacije Z te prej izpostavljeni uporabi spleta ter graficni vsebini le-tega, so latje dojemljivi za ucne ure, ki se odvijajo na spletu. Ker spletna ucilnica omogoca vec razlicnih aktivnosti, je ucencem blitje kot klasicna oblika poucevanja (Pušnik, Casurovic in Bonajo, 2013). Šola igra pomembno vlogo pri predstavitvi kvalitetnih baz podatkov, kajti raziskava je mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit pokazala, da mladi raje posegajo predvsem po straneh, na katere jih je usmerila ali jih je odobrila njihova šola. Za izvajalce bibliopedagoških ur in programov za mladostnike je pomembno zavedanje kvalitet generacije Z: odlicno poznavanje tehnologije, socialnih medijev in telja po spremembah, zaradi katere bodo sledili zaupanja vrednim vodjem. Na drugi strani pa je pomembno poudarjati, da so starejše generacije zaradi drugacne perspektive in izkušenj, ki jih imajo, zanje koristne in se od njih še vedno lahko marsicesa naucijo. Poleg poznavanja znacilnosti nove generacije, morajo strokovni delavci, ki so v stiku z mladostniki, poznati razvojne potrebe te starostne skupine, mladostniške subkulture in interese, tekoco zalotniško produkcijo knjitnega gradiva, glasbe, filma, prosto dostopnih virov na internetu, ki so aktualni in namenjeni tej skupini ter sodobne infomracijsko­komunikacijske tehnologije. (Nacionalni svet za knjitnicno dejavnost, 2017) 2.3 DEJAVNOSTI ZA MLADE V KNJITNICAH DOMA IN PO SVETU 2.3.1 Knjitnice doma in po svetu Na spletni strani Ameriškega zdrutenja knjitnicnih storitev za otroke ALSC (Association for Library Service to Children), oddelka Ameriškega bibliotekarskega zdrutenja, so navedene aktivnosti, ki se v splošnih knjitnicah izvajajo za šolarje in najstnike (Association for Library Service to Children, 2018). Pri pregledu aktivnosti, ki jih knjitnice po Sloveniji in po svetu izvajajo za otroke in mladino, ugotovimo, da se predlogi aktivnosti med seboj prekrivajo. V nadaljevanju navajam aktivnosti, ki bi bile primerne za izvajanje v našem lokalnem okolju: -LITERARNI DOGODKI: obisk avtorja, ki mu lahko sledi aktivnost (npr. literarna delavnica, pogovor); medkulturno druĺenje (pripovedovanje pravljic v tujih jezikih ­lahko povabimo lokalno osebo, ki izhaja iz druge drtave ali jo je obiskala, razišcemo znacilnosti drtav in pripravimo degustacijo lokalne hrane); noţ branja v knjiĺnici z najstniki (sledi zajtrk); Skype pogovor z znanim mladinskim avtorjem; Katero knjigo bi re ili iz ognja in zakaj?; poletna bralna znaţka; Slam poezija (pesniki, performerji in raperji so vabljeni, da delijo svoje delo ali interpretirajo tuja dela, ideja: postretemo s pico); branje svojih literarnih izdelkov -DELAVNICE: literarne delavnice; ustvarjalne delavnice (izdelovanje knjitnih kazal, ustvarjanje alternativnih knjitnih naslovnic, poezija knjitnih hrbtov, ustvarjanje iz starih odpisanih in neuporabljenih knjig in revij); ustvarjanje pisem priljubljenemu avtorju/ilustratorju; ¬vesela kana« (ucenje o naravnih barvilih in ustvarjanje zacasnih tattoojev s kano); joga za najstnike; ¬bralni prigrizki« (delavnica ustvarjanja zdravih prigrizkov); Spa dan v knjiĺnici (predavanje o naravni kozmetiki z delavnico + razvajanje z maskami in sprošcanje ob branju knjig); Superheroji (udeletenci narišejo mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit svoj portret sebe, ce bi bili superheroji); pisanje zahvalnih pisem (prijateljem in drutinskim clanom); filmarska delavnica (ucenje ustvarjanja kratkih filmov in videov v brezplacnih programih – koncni izdelek je lahko ¬trailer« (promocijski video posnetek) za knjigo); informacijske delavnice (predstavljanje novih tehnologij, programov, spletnih strani, baz, varnost na internetu); raţunalnike delavnice (ucenje Excela itd.); Eko­generacija (ozavešcanje o ekološkem tivljenjskem slogu in ukrepih z delavnicami, ustvarjanje iz odpadnih predmetov: npr. udeletenci prinesejo stare majice in jih na delavnici predelajo v nove); DIY (delavnice navdihnjene z Youtube videi ¬naredi sam«); origami -IGRE/KVIZI: bitka knjig (sodelujoce skupine preberejo seznam knjig, si skušajo zapomniti podrobnosti iz knjig in nato tekmujejo ena proti drugi; knjitnicar postavlja vedno tetja vprašanja); knjiĺni kviz; knjiĺni Bingo (Bingo kartice s slikami z naslovnic knjig ali knjitnimi naslovi; voditelj opisuje knjige, tekmovalci pa tekmujejo za manjše nagrade); veţer druĺabnih iger (ki so na voljo v knjitnici, udeletenci lahko prinesejo tudi svoje); noţni lov na knjige (sledi zabava z razglasitvijo Top desetih priljubljenih knjig); popoldan za ah (igralci šaha vseh starosti se lahko zberejo in v knjitnici igrajo šah); iskanje zaklad a, razkrivanje skrivnosti umora ipd. (odlicen nacin, da se mladostniki spoznajo s knjitnico – preko gesel in namigov, ki se skrivajo med gradivom morajo s pomocjo COBISS+-a poiskati ¬zaklad«/geslo); Game On! (igranje iger za najstnike in otroke; izkušeni igralci lahko igranja iger ucijo zacetnike). -DOGODKI OB PRAZNIKIH: praznovanje svetovnega dneva knjig za otroke z zabavo, povezovanje s šolami – šolarji lahko cel dan berejo – v šoli, v knjitnici po pouku, na tockah v mestu­; dan poezije (ustvarjanje magnetkov s poezijo, pisanje pesmi, sestavljanje ¬puzzla poezije« -besed na listkih v pesem (lahko iz naslovov knjig), labirint poezije (iskanje poti skozi labirint z ugibanjem pravih pesnikov za nagrado); praznovanje dneva zemlje (igre, diskusije in ustvarjalne delavnice) ipd. -MEDGENERACIJSKE AKTIVNOSTI: medgeneracijska knjiĺna skupina (enkrat na leto izberemo knjigo, ki je primerna za branje otrok in odraslih – sledi zanimiv program z diskusijo), najstniki berejo mlaj im otrokom v knjitnici, najstniki berejo starej im v domu za ostarele; pripovedovanje zgodb (npr. vecer lokalnih zgodb, ki jih pripovedujejo starejši) -PREDAVANJA ZA MLADE: ¬Spoznaj nekoga novega« (predavanje/dogodek na temo slavne osebnosti – navdih so biografije); ¬äiva knjiga« (strokovnjaki in zanimive osebnosti pridejo in govorijo – upoštevaje telje najstnikov, koga bi teleli poslušati); glasbeni popoldnevi (predavanja o glasbilih, mladostniki lahko prinesejo svoje instrumente in jih ponudijo ostalim, da jih preizkusijo); zaţetni teţaji jezika za mlade; psiholo ka predavanja; bibliopedago ka predavanja -KLUBI ZA MLADE: knjiĺni klub (organizirani pogovori na temo 7-10 knjitnih naslovov skozi šolsko leto; sestanek se lahko zakljuci z zabavo z razglasitvijo najboljše izmed prebranih knjig); knjiĺni klub dopisovalcev (najstnike povetemo z uporabniki iz drugih krajev in spodbudimo bralne diskusije preko pisem/emailov itd.); klub mladih kritikov (spodbujamo pisanje literarnih kritik in menjavo mnenj); Lego klub; MAGIC klub (ucenje carovniških trikov) mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit - TEMATSKE ZABAVE: carovniki (Harry Potter), vampirji, Vojna zvezd, Egipcani, pidtama party v knjitnici, Anime/Manga liki, noc carovnic z branjem grozljivih zgodbic - FILMSKI VECERI: Kaj je bolj e? Knjiga ali film/serija? (na 4 mesece izberemo knjigo in film/serijo, ki je posnet/a po knjitni predlogi – udeletenci preberejo knjigo in pogledajo video izdelek, sledi organizirana diskusija); filmski veţeri (po ogledu filma sledi pogovor) - OSTALO: ustanovitev svetovalne skupine najstnikov (sprejemanje predlogov otrok in najstnikov o dejavnostih in storitvah v knjitnici); zbiranje in objavljanje knjiĺnih recenzij najstnikov; literarne ekskurzije; ¬Knjige na avtobusu« (v sodelovanju s šolami in avtobusno postajo bi lahko ponujali odpisane mladinske knjige za branje na avtobusu med votnjo v šolo in iz šole); sejem rabljenih knjig; razstava fotografij najstnikov, ki berejo; pogovorna oddaja na radiu in intervjuji z najstniki o knjigah; ustvarite oglasno desko z naslovi avtorjev in knjig, ki jih najstniki priporoţajo za branje; ¬Najstni ka loĺa« (prostor, kjer lahko najstniki pretivljajo prosti cas, posedajo in se pogovarjajo v mirnem okolju); ¬Odklopljeni najstniki« (sploh generacije, ki so zrasle s sodobno tehnologijo, je pomembno opozoriti, da se lahko zabavajo tudi brez nje in da se je vcasih dobro ¬odklopiti« -v knjitnici organiziramo drutenje brez tehnologije – drutabne igre, pogovori itd.) - NAGRADNE IGRE: Pa sem te! (podeljevanje knjig mladostnikom, ki jih ¬ujamemo med branjem«); knjiĺniţarski izziv (knjitnicar ponudi nekaj smešnega v zameno za prebrane knjige/strani); literarni nateţaj (npr. na temo slavnih pisateljev in naslovov knjig); spodbuda najstnikom, da ustvarjajo pesmi Haiku in jih delijo na drutbenih omretjih; nagrada najbolj im bralcem (npr. vstopnica za prireditev v lokalnem okolju) Strokovna priporocila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2028) (Nacionalni svet za knjitnicno dejavnost, 2017) kot motne oblike dela za uresnicevanje knjitnicne vloge spodbujanja bralne kulture in bralne pismenosti pri mladostnikih poleg klasicnih storitev splošnih knjitnic navajajo tudi pripravo priporocilnih seznamov v tiskani obliki in na spletnem mestu, organizacijo bralnih skupin, podporo izmenjavi mnenj o bralni izkušnji na spletu, promocijske in motivacijske dogodke za namen razvoja bralnih interesov in za krepitev statusa branja ter pripravo spletnih portalov za podporo promociji in izbiri bralnih virov. Pri tem naj se splošne knjitnice povezujejo z avtorji, zalotniki, prostovoljci, srednjimi šolami ter društvi in organizacijami za prostocasne dejavnosti mladostnikov. 2.3.2 Knjitnica Kocevje V Knjitnici Kocevje so te v preteklosti potekali poskusi priblitanja splošne knjitnice mladim. Knjitnicarke so pred nekaj leti po navdihu dobrih praks drugih slovenskih knjitnic oblikovale Mladinski koticek v pritlicju knjitnice ob vhodu (tam se zdaj nahajata 2 fotelja, klubska mizica in stojala s knjigami) in v galeriji mladinskega oddelka (mizica s fotelji). mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Projekt je nosil ime ¬Zmenkarije s knjigo«, njegov namen pa je spodbuditi k branju mlade bralce na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Knjitnicarke so bile mnenja, da bralci, ki zapušcajo mladinski oddelek in zacnejo uporabljati odraslega, tam še nimajo nekih smernic za branje in se v njem ne znajdejo. Koticek za mladostnike na oddelku za odrasle je ponujal izbor kvalitetnega in zanimivega gradiva, primernega za prehodno obdobje in je bil hkrati namenjen drutenju mladostnikov. Izposoja knjig, razstavljanih v koticku, je od zacetka projekta narasla, kasneje pa zamrla. Kljub temu danes stojala s knjigami v koticku ni vec in se uporablja za druge namene. Fotelja z mizico sta ostala, a jih vecinoma uporabljajo starejši obiskovalci knjitnice za listanje casopisov in revij ter cakanje. Leta 2014 je Knjitnica Kocevje poskušala vzpostaviti aktivnost za mladostnike z naslovom ¬Popoldan za mlade«. Takratni knjitnicar Tiga Klemenc je pripravil predavanje z naslovom Zgodovina jamajške glasbe. Na talost se Popoldnevi za mlade v Knjitnici Kocevje niso obnesli in nadaljevali. V Knjitnici Kocevje so se te zvrstili dogodki kot cilj sodelovanja med splo no knjiĺnico in olami. V aprilu 2017 so ucenci OŠ Zbora odposlancev skupaj z Vladimiro Klun Terjav in Tivko Komac pod mentorstvom Nine Zver in Evelin Malnar nastopali v lutkovni predstavi ¬Stric, kdaj bodo spet lutke?«. Predstava je bila primerna za otroke od cetrtega leta starosti dalje. V letu 2015, v okviru prakse v Knjitnici Kocevje znotraj dodiplomskega študija bibliotekarstva, so bila kot projekt za promocijo branja pri mladih izdelana knjiĺna kazala s seznamom priporoţljive literature za mladostnike, ki smo jih delili ob izposoji. Ta so usmerjala mladostnike k izposoji zanimivih kvalitetnih knjig, primernih za njihovo starost. Kazala so bila oblikovano tako, da so bila mladostnikom blizu, v upanju, da jih bodo zato tudi radi uporabljali. Od pricetka dela v Knjitnici Kocevje (oktober 2017) sem se trudila za boljšo podobo in vecjo aktivnost Knjitnice Kocevje na druĺbenih omreĺjih, ki so sestavni del vsakdanjika mladostnikov. K sledenju na omretju Facebook sem povabila osnovnošolce in srednješolce, ki so našo knjitnico obiskali v okviru projekta Rastem s knjigo. Prav tako sem si te od zacetka prizadevala za posodobitev uradne spletne strani knjiĺnice, da bi ta postala uporabnikom bolj privlacna ter prijazna za uporabo. Trenutno je nova spletna stran v izdelavi. Knjitnica Kocevje ima sedaj tudi svoj Instagram profil, katerega ciljna skupina je predvsem mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit mlajša generacija. Opazili smo namrec, da Knjitnici Kocevje na Facebook profilu in na spletni strani sledi predvsem generacija ljudi nad 30 let. Znacilnost in posebnost Knjitnice Kocevje so Diplomski veţeri, predstavitve univerzitetnih zakljucnih del diplomantov, ki so kakorkoli povezani z obmocjem, ki ga pokriva Knjitnica Kocevje. Diplomski veceri predstavljajo pomemben korak k znanstvenemu opismenjevanju in promociji znanosti v javnosti, omogocajo pa tudi prilotnost, da se študent s svojo temo predstavi lokalni publiki in potencialnim delodajalcem. Ceprav so Diplomski veceri zaradi svoje vsebine primerni za mladostnike (kot pozitiven zgled za prihodnost, seznanitev s fakultetami in koncnimi nalogami na fakultetah), tal s strani te skupine niso obiskani. Obicajno se med poslušalci znajdejo le prijatelji in sorodniki diplomantov ter starejši ljudje, ki jih zanima predstavljena tematika. V rezultatih diplomske naloge z naslovom Diplomski veceri v Knjižnici Kocevje (Marincelj, 2015) se je izkazalo, da mnogo udeletencev Diplomskih vecerov ni rednih obiskovalcev knjitnice in njenih prireditev, kar dokazuje, da lahko z organizacijo drugacnih tipov prireditev v knjitnico pritegnemo nove uporabnike. Iz rezultatov ankete, ki smo jo takrat izvedli v Knjitnici Kocevje, je bilo razvidno, da se Diplomskih vecerov vecinoma udeletujejo starejši obcani (od 50. leta dalje). To lahko povetemo tudi z ugotovitvami pobudnika prireditve, kocevskega tupana dr. Prebilica (v intervjuju, ki je del prej omenjene diplomske naloge), da zanimanje za znanost upada predvsem pri novih generacijah in da te postajajo cedalje bolj pasivne, mladi se niso pripravljeni udeletevati raznih dogodkov, kaj šele biti sami njihovi pobudniki. Posledica tega je, da kraj in njegovo prebivalstvo ne moreta napredovati, saj bi morali biti prav mladi tisti, ki delajo na napredku in se trudijo za boljšo prihodnost. Rešitev se je te takrat kazala v povezovanju splošne knjitnice z osnovnimi šolami in s srednjo šolo. Ker ne moremo pricakovati, da bi se ucenci po svoji telji udeletevali Diplomskih vecerov, bi jih lahko k temu spodbudili tako, da bi udeletba na Diplomskih vecerih predstavljala opravljen dolocen del obvezne dejavnosti na šoli. Udeletba bi se lahko štela za opravljene obvezne izbirne vsebine ali pa kot nadomestitev domace naloge pri dolocenem predmetu, ki se vsebinsko vete na temo predstavljenega zakljucnega dela. Ucenci bi lahko o Diplomskem veceru kratko porocali pred razredom. Prav tako bi lahko teme Diplomskih vecerov predstavljale izhodišce za raziskovalne naloge ucencev/dijakov. V diplomski nalogi (Marincelj, 2015) je bil predstavljen predlog, da bi lahko v povezavi s šolami nastal nov projekt s predstavitvami del osnovnošolcev in dijakov (raziskovalne in maturitetne naloge). V casu raziskovanja Diplomskih vecerov smo ugotovili tudi, da se Diplomskih vecerov udeleti zelo malo uciteljev mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit z osnovnih in srednjih šol, za katere bi morala biti snov še posebej zanimiva. Vodstvo šol bi morda lahko k obisku Diplomskih vecerov spodbujalo svoje zaposlene. Rastem s knjigo, nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, s katerim skuša drtava osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjitnic, Knjitnica Kocevje izvaja te od šolskega leta 2007/2008. V okviru projekta vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige ob posebej za to prilotnost organiziranem obisku najblitje splošne knjitnice, ki je vkljucen v letni delovni nacrt slovenskih osnovnih in srednjih šol. Obisk knjitnice poleg prejema knjige vkljucuje še spoznavanje knjitnicnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in izbrane knjige. Izvajanje projekta poteka po dogovoru med splošnim in šolskim knjitnicarjem, da je obisk cim bolj po meri ucencev, skladen z njihovimi interesi in potrebami. Predvidoma ucenci z ucitelji/spremljevalci obišcejo enoto splošne knjitnice, ki je šoli najblitja oziroma je najustreznejša glede na zastavljeni program obiska. Za obisk sta priporoceni vsaj dve šolski uri, pri pripravi pa je potrebno upoštevati razlicne bralne izkušnje in interese ucencev ter njihovo raven knjitnicno informacijskega znanja. Program obiska zajema uvodno splošno predstavitev, predstavitev vzajemnega kataloga COBISS+ reševanje Slovenskega knjitnicno-muzejskega MEGA kviza (za osnovnošolce) ali ostale oblike knjitnicnega informacijskega znanja (KIZ), ki jih knjitnica redno izvaja. V knjitnici izpeljemo kratek pogovor o pomenu branja leposlovja in strokovnih/poucnih knjig, o branju za bralno znacko; o tem, kaj ucenci/dijaki radi berejo, povabimo jih k branju kakovostnih sorodnih knjig, na kratko jim predstavimo avtorje izbrane knjige in njihovo ustvarjalnost – ob razstavi njegovih knjig; predstavimo darilno knjigo in si ogledamo predstavitveni film projekta, ki je dostopen na spletni strani Javne agencije za knjigo RS (JAK RS, 2015). Pri pripravi bibliopedagoških ur v okviru projekta Rastem s knjigo sem se trudila vsebine in aktivnosti za ucence cim bolj prilagoditi potrebam in zanimanjem novih generacij. Pri tem sem upoštevala: -potreba po zabavi in telja po aktivnem ucenju ter ucenje drug od drugega: potrudila sem se, da sem ucencem sestavila naloge, ki bi bile za njih cim bolj zabavne; v primere sem skušala vkljucevati teme, ki ucence zanimajo; reševanje Mega kviza za osnovnošolce in vaje iskanja po COBISS+-u za srednješolce (sodelovanje med ucenci, skupinsko delo ­pripadniki nove generacije se namrec najbolje pocutijo v drutbi sovrstnikov, ki jim tudi bolj zaupajo kot starejšim, zato je najbolj ucinkovit nacin za ucenje nove generacije, da se mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit ucenci ucijo drug od drugega – primerno je delo v parih/skupinah); predavanje, ki ga je spremljala PowerPoint predstavitev, sem se potrudila popestriti z aktualnimi slicicami s spleta -telja po koristnem delu: v izvajanje projekta Rastem s knjigo sem na svojo pobudo vkljucila tudi navajanje edinstvenih pozitivnih ucinkov branja knjig, ki bi ucence prepricali in navdušili nad to aktivnostjo oziroma jih motivirali za redno vkljucevanje branja v svoje vsakodnevne aktivnosti -ambicioznost, potreba po izzivih in pohvali: vse ucence, ki so sodelovali v aktivnostih, sem sproti nagrajevala s pohvalami pri izvedbi kviza ter vajah iskanja v COBISS+-u, v prihodnje bi lahko ucence razdelila v skupine in jih tako med seboj spodbudila k tekmovanju v odgovarjanju na vprašanja ter v hitrosti v iskanju informacij – to dopolnitev nacrtujem za naslednje leto; zmagovalne skupine bi bile lahko nagrajene s skromno nagrado ali ugodnostjo v knjitnici -svoboda pri delu, samostojnost pri razvijanju sposobnosti in znanj: ko ucencem dodelimo nalogo, jim damo cas, da jo sami v miru razrešijo, pri tem pa smo jim seveda na voljo za vprašanja in pomoc; spodbujamo jih, da uporabljajo lastne ideje in smo zanje odprti, kajti v svetu individualnega spleta so te navajeni kreirati in samostojno razvijati svoje ideje in jih popolnoma individualizirati -previdnost in nezaupljivost: novim generacijam se poskušamo cim bolj priblitati s poznavanjem njihovih interesov in nazorov, potrudimo se, da jim ne nalagamo nepotrebnega dela zaradi dela samega, ampak da ima vsaka naloga smisel, ki ga poudarimo -individualni pristop, osebni stik in motnost osebne komunikacije: ucencem ves cas omogocamo sodelovanje, jih spodbujamo k pogovoru in vprašanjem in smo jim zanje vedno na voljo, zapomnimo si njihova imena in interese ter se jim poskušamo priblitati na drugacen nacin (razbijemo stereotip stroge knjitnicarke) -telja po izbiri med ponujenimi motnostmi in prilagojeni ucni izkušnji: ucencem ponudimo vec motnih nalog/naslovov, med katerimi lahko izbirajo glede na lastne interese in predhodna znanja: na ta nacin se izognemo temu, da bi se naloga, ki bi jo naredili za ucence brez predhodnega znanja, nekaterim ucencem zdela prelahka in nesmiselna; od ucne ure bodo odnesli vec, ce bodo dobljeno znanje povezovali z necim, kar jim je blizu -povezanost s tehnologijo: ¬digitalni domorodci« v veliki meri te obvladajo racunalnike in informacijske spretnosti, a precenjujejo svoje sposobnosti iskanja in vrednotenja mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit racunalniških informacij, primanjkuje jim sposobnosti ocenjevanja relevantnosti ter poznavanje zahtevnejših baz podatkov (poznajo le Google); pomembno je, da ucenci sami ugotovijo, da kljub nenehnem stiku s tehnologijo še vedno ne znajo vsega; njihovo pozornost lahko pritegnemo z ucenjem Boolovih operatorjev in njihovo uporabo na primeru Googla, ki je ucencem blizu -razpršenost pozornosti: nova generacija se odziva s prsti in kliki prej, kot mentalno; namesto da bi koncali clanek, ki ga berejo, so te nekje drugje, v iskanju vec informacij (njihovo pozornost pritegnemo s poudarjanjem pomembnih informacij, vizualno s poudarki besed in slikami); imajo kratek razpon pozornosti in se hitro zacnejo dolgocasiti; ves cas se moramo truditi ohraniti njihovo pozornost (s privlacnimi predstavitvami, primeri na podlagi njihovih interesov, spremembo glasnosti govora itd.), uro poskušamo narediti cim bolj dinamicno, ce se le da, se pri enem sklopu ne zadrtujemo predolgo, najpomembnejše informacije veckrat ponovimo -nagnjenost k slikam in holisticnemu procesiranju: za generacijo Z je znacilna preferenca holisticnega procesiranja in nelinearnega modela ucenja -snov jim predstavimo vizualno, npr. s pomocjo privlacnih PowerPoint predstavitev, na katerih izpostavimo kljucne pojme, jih poudarimo in med seboj ustrezno povetemo; ko predstavljamo koncepte in postopke, moramo najprej pokazati vecjo sliko, jo nato razstaviti na komponente in nato preizkusiti sposobnost ucencev, da sliko sestavijo nazaj Zelo pomembno je, da ucenci dotivijo obisk splošne knjitnice kot zanimiv in privlacen, da skupno srecanje zakljucijo navdušeni nad knjigami in knjitnico, motivirani za branje. 3 PRAKTIýNI DEL 3.1 RAZISKOVALNA METODA Raziskava o zanimanju za knjitnicne dejavnosti pri mladih, ki naj bi nakazala smernice za uspešnejše vkljucevanje mladih v knjitnicne dejavnosti splošne knjitnice, je bila izvedena s pomocjo spletnega vprašalnika, oblikovanega v spletni aplikaciji 1ka 1 . V aplikaciji sem oblikovala dva locena vprašalnika, ki sta po vprašanjih identicna, vendar sem vsakemu dodala interno oznako: eden je bil namenjen osnovnošolcem, drugi pa srednješolcem. Na ta nacin sem za vsako starostno skupino uporabnikov prejela loceno analizo rezultatov. Anketa je zajemala zacetno demografsko vprašanje (spol) in 15 vprašanj, od tega 12 vprašanj zaprtega tipa z motnostjo izbire enega odgovora, 2 vprašanji zaprtega tipa z motnostjo izbire vec 1 Priloga 1, str. I mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit odgovorov ter pogojno vprašanje odprtega tipa z motnostjo podaje lastnega mnenja (o predlogih za izboljšave, v kolikor so bili anketiranci mnenja, da bi lahko bibliopedagoško uro izvedla bolj zanimivo). Predviden cas reševanja ankete je bil 4 minute in 5 sekund. Povezavo na anketo sem posredovala šolskima knjitnicarkama, ki sta se v mesecu aprilu 2018 za reševanje dogovorili z ucitelji v casu pouka v racunalniških ucilnicah. Rezultati raziskave mi bodo pokazali odnos mladih do branja in knjitnic, interes za udeletevanje v aktivnostih za mlade, ki bi jih Knjitnica Kocevje lahko organizirala v prihodnosti. Rezultati se nanašajo na trenutno stanje v lokalnem okolju in jih ne moremo posploševati na druga okolja in druge generacije. V vzorec sem izmed populacije 161 ucencev petih osnovnih šol in 98 dijakov razlicnih smeri Gimnazije in srednje šole Kocevje (gimnazija, ekonomski tehnik, trgovec, strojni tehnik, oblikovalec kovin), ki so v letošnjem letu Knjitnico Kocevje obiskali v okviru projekta Rastem s knjigo, zaradi latje izvedbe ankete izbrala 3 razrede OŠ Zbora odposlancev (anketo je rešilo 56 ucencev) ter dijake razredov smeri gimnazije, strojnega in ekonomskega tehnika (anketo je rešilo 59 dijakov). Vzorec pri osnovnošolcih je bil enakovreden po spolu (50 % tensk in 50 % moških), vsi so ucenci sedmih razredov, stari priblitno med 12 in 13 let (rojeni po letu 2005), vecinoma tivijo v Kocevju. Vzorec srednješolcev sem se odlocila omejiti na program gimnazija, ekonomski in strojni tehnik, v skupini gre za mladostnike stare v povprecju 15 in 16 let (rojeni po letu 2002), v vzorcu je nekoliko prevladoval moški spol (63 %) nad tenskim spolom (37 %). Vprašanja glede obiska in uporabe splošne knjitnice namenoma nisem omejila le na Knjitnico Kocevje, saj veliko dijakov, ki obiskujejo Gimnazijo in srednjo šolo Kocevje izhaja ne le iz Kocevja, temvec tudi iz okoliških krajev (Ribnica, Velike Lašce itd.). Pri analizi sem upoštevala samo ustrezne, v celoti izpolnjene vprašalnike. Rezultate zaprtih vprašanj sem obdelala kvantitativno, rezultate odprtega vprašanja pa kvalitativno, tako da sem izmed prejetih odgovorov (10 OŠ in 14 SŠ) omenila le pomensko bogate odgovore. Kvantitativne analize sem predstavila v obliki grafov za srednjo in osnovno šolo skupaj. Na grafih so rezultati osnovnošolcev (v legendi: OŠ) obarvani z modro barvo, rezultati srednješolcev (v legendi: SŠ) pa z rdeco barvo. 3.2 REZULTATI Pri vprašanju o pogostosti obiska splošne knjitnice je kar 46 % osnovnošolcev odgovorilo, da splošno knjitnico obiskujejo najmanj enkrat na mesec (Graf 1), medtem ko najmanj enkrat na mesec splošno knjitnico obišce le 17 % srednješolcev. Vsaj enkrat na 3 mesece splošno knjitnico obišce 18 % anketiranih osnovnošolcev in 22 % anketiranih srednješolcev, vsaj enkrat na pol leta 13 % osnovnošolcev in 10 % srednješolcev, najmanj enkrat na leto 9 % mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit osnovnošolcev in 24 % srednješolcev, manj kot enkrat na leto pa 9 % osnovnošolcev in 24 % srednješolcev. Manj kot enkrat na leto splošno knjitnico obišce 13 % osnovnošolcev in 27 % srednješolcev. Presenetljivo je, da je najvecji odstotek osnovnošolcev (46 %) odgovoril, da splošno knjitnico obiskujejo vec kot enkrat na mesec (najpogosteje motno), medtem ko je najvec srednješolcev (27 %) odgovorilo, da splošno knjitnico obišcejo manj kot enkrat na leto (najredkeje motno). Te rezultati prvega vprašanja nakazujejo na velik prepad, ki se zgodi v odnosu do knjitnice in branja na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. 50% 45% 40% 35% 30% 25% 46% 24% 27% 18% 22% 17% 13% 13% 10% 9% OŠ 20% SŠ 15% 10% 5% 0% Najmanj enkrat Vsaj enkrat na tri Vsaj enkrat na pol Najmanj enkrat Manj kot enkrat na mesec. mesece. leta. na leto. na leto. Graf 1: Kako pogosto obiskuje splo no knjiĺnico? Naslednje vprašanje v anketi se je glasilo: ¬Ali rad/a bereš v prostem casu?«. Iz rezultatov je razvidno (Graf 2), da je tako vecji odstotek osnovnošolcev (55 %) kot srednješolcev (66 %), ki ne marajo brati v prostem casu, od tistih osnovnošolcev (43 %) in srednješolcev (34 %), ki radi berejo v prostem casu. Vidimo lahko, da vseeno osnovnošolci raje berejo v prostem casu od srednješolcev. 66%70% 60% 50% 40% 55% 43% 34% OŠ 30% SŠ 20% 10% 0% Da Ne Graf 2: Ali rad/a bere v prostem ţasu? mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Kljub temu, da v vzorcu prevladujejo mladostniki, ki ne berejo radi v prostem casu, pa se zdi vecini branje še vedno pomembna dejavnost. Branje se zdi pomembno kar 81 % srednješolcem in 71 % osnovnošolcem (Graf 3). 90% 80% 70% 60% 50% 81% 71% 25% 17% OŠ 40% SŠ 30% 20% 10% 0% Da Ne Graf 3: Se ti zdi branje pomembno? Vecina mladostnikov in mladostnic, ki so sodelovali v raziskavi, knjitnico v vecji meri (45 % osnovnošolcev in 68 % srednješolcev) uporablja za šolske potrebe kot za prosti cas (21 % osnovnošolcev in 19 % srednješolcev). 32 % osnovnošolcev meni, da knjitnico uporablja enakovredno za šolske in prostocasne potrebe, takih pa je le 14 % srednješolcev (Graf 4). 80% 70% 60% 50% 40% 68% 45% 32% 21% 19% 14% OŠ SŠ 30% 20% 10% 0% Šolske potrebe Prosti cas Oboje enako Graf 4: Ali knjiĺnico veţinoma uporablja za olske potrebe ali za prosti ţas? Najvec mladostnikov, tako osnovnošolcev (36 %) kot srednješolcev (41 %) je precenilo, da na leto prebere do 5 knjig, ki niso vezane na šolo (Graf 5). Sledi odstotek tistih osnovnošolcev (27 %) in srednješolcev (36 %), ki na leto ne preberejo nobene knjige, ki ni vezana na šolske obveznosti. Od 5 do 10 knjig na leto v prostem casu prebere 13 % osnovnošolcev in 10 % srednješolcev, od 10 do 20 knjig prebere 13 % osnovnošolcev in 3 % srednješolcev, vec kot 20 knjig na leto pa 11 % osnovnošolcev in 8 % srednješolcev. Vidimo, da osnovnošolci v mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit prostem casu preberejo vec knjig od srednješolcev, 24 % osnovnošolcev prebere vec kot 10 knjig letno, medtem ko je takšnih le 11 % srednješolcev. 45% 40% 35% 30% 25% 41% 36% 36% 27% 13% 13% 10% 11% 8% 3% OŠ 20% SŠ 15% 10% 5% 0% nic do 5 knjig 5 do 10 knjig 10 do 20 knjig vec kot 20 knjig Graf 5: Koliko knjig (ki niso vezane na olo) na leto prebere v prostem ţasu? ogled razstav in obisk prireditev uporaba koticka za mlade (fotelji ob vhodu in na/ uporaba citalnice uporaba študijske sobe uporaba racunalnikov izposoja revij, družabnih iger, CDjev izposoja DVD-jev izposoja e-knjig izposoja knjig 0 10 20 30 40 50 60 Graf 6: Oznaţi, katere storitve v splo ni knjiĺnici uporablja ( tevilo odgovorov) Pri vprašanju o uporabi storitev, ki jih omogoca splošna knjitnica, so imeli anketiranci in anketiranke na voljo izbiro vec odgovorov. Iz rezultatov (Graf 6) lahko vidimo, da splošno knjitnico tako srednješolci kot osnovnošolci najvec uporabljajo za izposojo tiskanih knjig. 15 osnovnošolcev in 10 srednješolcev v splošni knjitnici uporablja racunalnike, 10 osnovnošolcev in le 3 srednješolci uporabljajo citalnico, 8 osnovnošolcev in 4 srednješolci se zadrtujejo na foteljih ob vhodu in na mladinskem oddelku, študijsko sobo uporablja 8 osnovnošolcev in 4 srednješolci, DVD-je si izposoja le 7 osnovnošolcev in 7 srednješolcev. mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Razstave in prireditve obiskuje 5 osnovnošolcev in 4 srednješolci, drutabne igre, revije in CD-je si izposojajo 4 osnovnošolci in 2 srednješolca, e-knjige pa le en osnovnošolec in 1 srednješolec. Vecina osnovnošolcev in osnovnošolk (91 %) trdi, da COBISS+-a ne pozna oziroma se na tej spletni strani ne znajde, to pa trdi tudi 33 % srednješolcev. Najvec srednješolcev (50 %) sicer pravi, da COBISS+ pozna, vendar ga ne uporablja, ker nima potrebe po tem. To trdi tudi 6 % osnovnošolcev. Nihce izmed osnovnošolcev ni oznacil, da COBISS+ uporablja le za iskanje gradiva v knjitnici, ta odgovor pa je izbralo 9 % srednješolcev. Ostalih 9 % srednješolcev v okviru COBISS+ uporablja tudi storitev Moja knjitnica, preko katere si sami rezervirajo in podaljšujejo gradivo. To storitev uporabljajo tudi 4 % osnovnošolcev (Graf 7). 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 91% 50% 33% 6% 9% 9% 4% 0% OŠ 30% SŠ 20% 10% 0% Ne poznam. / Ne Poznam, a ne Uporabljam COBISS+ za Uporabljam COBISS+ in znajdem se uporabljam, ker ne iskanje gradiva v svoji storitev Moja knjižnica, rabim knjižnici kjer si sam/a rezerviram in podaljšujem gradivo Graf 7: Ali pozna in uporablja storitve, ki jih omogoţa COBISS+? V anketi me je prav tako zanimalo, katere prireditve, ki bi jih kocevska splošna knjitnica lahko organizirala za mlade, bi anketirance in anketiranke najbolj zanimale. Najvec srednješolcev (26) in osnovnošolcev (34) je oznacilo, da bi jih najbolj zanimali filmsko­literarni veceri, kar 23 srednješolcev je oznacilo, da bi jih zanimala tudi predavanja za mlade. Ta odgovor je izbralo 13 osnovnošolcev. 21 osnovnošolcev in 13 srednješolcev bi bilo zainteresiranih tudi za drutenja ob drutabnih igrah in kvizih, za likovne delavnice se zanima 21 osnovnošolcev in 4 srednješolci. Literarne delavnice in knjitni klub za mlade bi vsak posebej zanimala 8 osnovnošolcev in 4 srednješolce, medgeneracijsko sodelovanje (branje mlajšim ali starejšim) bi interesiralo 5 osnovnošolcev in 3 srednješolce, bibliopedagoška mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit predavanja 3 osnovnošolce in 2 srednješolca, za poletno bralno znacko pa bi se odlocili 3 osnovnošolci in 1 srednješolec (Graf 8). medgeneracijsko sodelovanje - branje mlajšim ali starejšim poletna bralna znacka filmsko - literarni veceri bralni klub za mlade druženja ob družabnih igrah / kvizih bibliopedagoško predavanje (ucenje COBISS-a, iskanja po bazah podatkov, iskanje gradiva po/ likovne delavnice literarne delavnice predavanja za mlade 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Graf 8: Oznaţi, katere izmed aktivnosti za mlade v splo ni knjiĺnici bi te zanimale ( tevilo odgovorov). 66%70% 60% 50% 40% 51% 49% 34% OŠ 30% SŠ 20% 10% 0% Da Ne Graf 9: Ali bi se v prostem ţasu udeleĺil/a katere izmed aktivnosti za mlade v splo ni knjiĺnici, ţe bi bila na voljo? mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 60% 52% 28% 31% 21% 15% OŠ 55% 50% 40% 30% SŠ 20% 10% 0% Da Ne Mogoce Graf 10: Ali bi se udeleĺila aktivnosti v knjiĺnici v sklopu ole (obveznih izbirnih vsebin (OIV) v srednji oli)? V prostem casu bi se aktivnosti za mlade v splošni knjitnici glede na rezultate udeletilo 51 % osnovnošolcev in 34 % srednješolcev (Graf 9). 55 % osnovnošolcev in 52 % srednješolcev bi morda izbralo knjitnicne aktivnosti kot izbirno obvezno vsebino v srednji šoli (Graf 10). Takšnih, ki bi se za vsebine zagotovo odlocili je 28 % srednješolcev in 15 % osnovnošolcev. 80% 42% 27% 31% 17% 10% OŠ 72% 70% 60% 50% 40% 30% SŠ 20% 10% 0% Zelo zanimiv. Želel/a bi si V redu Dolgocasno vec takšnih obiskov Graf 11: Kak en se ti je zdel obisk splo ne knjiĺnice v okviru projekta Rastem s knjigo? Vecini udeletencev (42 % osnovnošolcev in 72 % srednješolcev) se je zdel obisk splošne knjitnice zadovoljiv, 31 % osnovnošolcev in 17 % srednješolcev meni, da je bil obisk dolgocasen, 27 % osnovnošolcem in 10 % srednješolcem pa se je obisk zdel zelo zanimiv in bi si teleli še vec takšnih obiskov (Graf 11). mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 54% 52% 50% 53% 53% 47% 47% OŠ 48% SŠ 46% 44% Da Ne, zadovoljen /zadovoljna sem Graf 12: Se ti zdi, da bi bil obisk knjiĺnice lahko bolj zanimiv? Pri vprašanju, ali so udeletenci mnenja, da bi bil lahko obisk knjitnice bolj zanimiv, je odstotek srednješolcev in osnovnošolcev pri odgovorih enak (Graf 12). 53 % osnovnošolcev in srednješolcev je mnenja, da bi bil lahko obisk v splošni knjitnici bolj zanimiv. Tisti, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z da, so bili povprašani po predlogu za izboljšanje izvedbe bibliopedagoške ure. Na to vprašanje je odgovorilo le 13 osnovnošolcev in 16 srednješolcev. Vsebinsko ustrezni so bili: vec aktivnosti in sodelovanja ucencev, vkljucitev vec knjig v predstavitev, uporaba racunalnikov, ogled vec filmov, igranje racunalniških igric, predavanje o cem bolj zanimivem, obisk znane osebe in uvedba nagradne igre za par, ki najhitreje reši nalogo iskanja gradiva v COBISS+-u. Eden izmed udeletencev je komentiral, da bi lahko izpustili ogled knjitnice in izbrali zanimivejšo temo, en srednješolec pa je menil, da sta bila ton in nacin govora dolgocasna. Kar 44 % osnovnošolcev trdi, da je prebralo knjigo Zvezde vabijo avtorja Mihe Mazzinija, ki so jo prejeli ob letošnjem obisku splošne knjitnice v okviru projekta Rastem s knjigo (Graf 13). Knjigo Planet, ki ne raste avtorice Lucke Kajfet Bogataj je prebralo le 14 % srednješolcev. 45 % srednješolcev knjigo namerava prebrati v prihodnosti, kar 41 % srednješolcev pa knjige ni prebralo, niti je ne namerava prebrati v prihodnosti. Izmed osnovnošolcev namerava knjigo prebrati 26 %, 30 % pa je nima namena prebrati. mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 50% 44% 41% 26% 30% 14% OŠ SŠ 45% 40% 30% 20% 10% 0% Da Ne še, vendar jo Nisem, in je tudi ne nameravam prebrati v nameravam prebrati prihodnosti Graf 13: Si prebral/a knjigo, ki si jo prejel/a v dar ob obisku splo ne knjiĺnice? Ceprav ima Knjitnica Kocevje te od leta 2012 svoj profil na drutbenem omretju Facebook, od nedavno pa ima tudi svoj Instagram profil, ji na obeh profilih sledi le 9 % osnovnošolcev in 4 % srednješolcev (Graf 14). Na enem od profilov ji sledita 2 % osnovnošolcev in 7 % srednješolcev. 17 % osnovnošolcev in 25 % srednješolcev je seznanjenih z dejstvom, da ima knjitnica profile na drutabnih omretjih, vendar ji tam ne sledi, kar 72 % osnovnošolcev in 64 % srednješolcev pa za te profile sploh ne ve. 80% 70% 60% 50% 40% 72% 64% 25% 17% 9% 4% 7% 2% OŠ30% 20% SŠ 10% 0% Da, sledim ji na FB Da, sledim ji na Da, vendar ji ne Ne in Instagram profilu enem od profilov sledim na nobenem od profilov Graf 14: Ali ve , da ima Knjiĺnica Koţevje svoj Facebook profil in tudi svoj Instagram profil? 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUýKI Rezultati raziskave, opravljene za potrebe te naloge, so potrdili, da se najvecji upad prostocasnega branja in obiskovanja splošne knjitnice zgodi na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. To lahko pripišemo obsetnejšim šolskim zadoltitvam, pomanjkanju prostega casa in drugim zanimanjem, ki se pojavijo v najstniških letih (vecja potreba po drutenju z vrstniki itd.). Knjitnico srednješolci v glavnem uporabljajo za šolske potrebe, medtem ko osnovnošolci bolje vzdrtujejo ravnovesje med uporabo knjitnice tako za prosti cas kot za potrebe šolskih obveznosti. Vendar pa mora splošna knjitnica kot kulturna ustanova in mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit prostor za drutabne prireditve svoje aktivnosti prilagoditi tudi potrebam in zanimanjem najstnikov, saj bi na ta nacin lahko pridobila to obcutljivo skupino uporabnikov. Kljub temu, da (glede na rezultate) branje v prostem casu med mladostniki ni priljubljena dejavnost, se zdi vecini anketirancev še vedno pomembno, kar se razlikuje od rezultatov raziskave Kultura in razred iz leta 2012 (Blatnik, 2012) kjer je bilo kar 70 % sodelujocih mnenja, da je imelo branje v preteklosti vecji pomen, kot ga ima danes in da bralne navade posameznika niso vec nujen pogoj za uspešnost v drutbi. Morda se to dojemanje pri novi generaciji spreminja, vendar pa mora okolica mladim stalno poudarjati pomen branja za uspešnost v tivljenju. Precej skladno z rezultati raziskave Knjiga in bralci V (Kovac, Blatnik, Rugelj, Rupar in Gregorin, 2015), ki so pokazali, da najvec Slovencev prebere 4 do 10 knjig letno, najvecji odstotek mladostnikov, tako osnovnošolcev kot srednješolcev, na leto prebere do 5 knjig, ki niso vezane na šolo, sledi mu odstotek tistih, ki na leto ne preberejo nobene knjige, ki ni vezana na šolske obveznosti. Osnovnošolci v prostem casu preberejo vec knjig od srednješolcev, kar precej osnovnošolcev prebere vec kot 10 knjig letno (24%), medtem ko je takšnih pol manj srednješolcev. Splošna knjitnica je v oceh mladostnikov še vedno videna predvsem kot institucija, ki omogoca izposojo tiskanih knjig. Poleg te storitve mladostniki v splošni knjitnici koristijo predvsem uporabo racunalnikov, majhen odstotek uporablja citalnico in študijsko sobo, nekaj osnovnošolcev in srednješolcev pretivi nekaj casa na foteljih ob vhodu in na mladinskem oddelku. Izposoja drutabnih iger, revij, CD-jev in e-knjig je nizka. Prav tako ugotavljam, da si DVD-je (ne glede na zanimanje za filme ob obisku knjitnice v okviru Rastem s knjigo), dejansko izposoja le malo osnovnošolcev in srednješolcev. Še manjši je obisk razstav in prireditev (pri primerjavi odgovorov in dejanskega spremljanja prireditev si upam celo namigniti, da je šlo pri rezultatih ankete za drutbeno zatelene odgovore). Mladostniki uporabljajo predvsem tradicionalno knjitnicno storitev (izposoja tiskanih knjig), medtem ko ostajajo storitve, ki bi bile lahko potencialno zanimive mladim (prireditve, koticek za mlade, študijska soba, drutabne igre, e-knjige), neuporabljene. Kljub ozavešcanju o programu COBISS+ v casu bibliopedagoških ur (tako v OŠ in SŠ s strani šolskih knjitnicark, kot tudi ob obisku splošne knjitnice v okviru projekta Rastem s knjigo), kar 91 % osnovnošolcev in osnovnošolk trdi, da COBISS+-a ne pozna oziroma se na strani ne znajde, to pa trdi tudi 33 % srednješolcev oz. srednješolk. Najvecji delet srednješolcev sicer pravi, da COBISS+ pozna, vendar ga ne uporablja, ker nima potrebe po tem. Le 9 % srednješolcev/srednješolk in 4 % osnovnošolcev/osnovnošolk v okviru COBISS+-a uporablja mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit tudi storitev Moja knjitnica, preko katere si sami rezervirajo in podaljšujejo gradivo. Nepoznavanje COBISS+-a se mi zdi za osnovnošolce manj nenavadno, saj na to temo v okviru šole in ucnega nacrta nimajo veliko bibliopedagoških ur, pa tudi njihove šolske naloge in referati ne zahtevajo še veliko samostojnega iskanja gradiva in vkljucevanja ter navajanja razlicnih pisnih virov. Tudi ob urah Rastem s knjigo v splošni Knjitnici Kocevje v letošnjem šolskem letu (2017/18) za vecino razredov sedmošolcev zaradi krajšega obiska ter vkljucitve reševanja Mega kviza ni bilo izvedeno samostojno iskanja gradiva po COBISS+-u, poleg tega so šolske knjitnicarke podale informacijo, da so se iskanja po COBISS+-u te ucili. Tako sem COBISS+ samo omenila in na kratko demonstrirala iskanje. Prakticno nalogo iskanja je dobil le en osnovnošolski razred, ki je za knjitnicni obisk predvidel vec casa. Bolj presenetljivo je, da je odgovor, da COBISS+-a ne pozna, izbrala tretjina srednješolcev, ki so vsi uspešno opravili prakticno nalogo iskanja po COBISS+-u in po knjitnici. Glede na odziv bom za ure obiska splošne knjitnice v prihodnjem šolskem letu predvidela vec prakticnega iskanja po COBISS+-u za OŠ in SŠ, saj je to dandanes res pomembna informacijska spretnost. Ucenci si ocitno tega tudi telijo, glede na to, da so ob vprašanju o izboljšavah izvedbe bibliopedagoške predlagali, da bi si teleli vec sodelovanja in aktivnega dela. Rezultati ankete so pokazali, da bi izmed aktivnosti, ki bi jih Knjitnica Kocevje lahko organizirala za mlade, anketirance in anketiranke na splošno najbolj zanimali filmsko-literarni veceri. Srednješolce bi zanimala tudi predavanja za mlade, osnovnošolci pa so bili bolj zainteresirani za drutenja ob drutabnih igrah in kvizih ter za likovne delavnice. Manj interesa so tako osnovnošolci kot srednješolci pokazali za literarne delavnice, knjitni klub za mlade, medgeneracijsko sodelovanje (branje mlajšim ali starejšim), bibliopedagoška predavanja in za poletno bralno znacko. Nasprotno predvidevanjem, da bi se vecina dijakov odlocila za obisk prireditev v splošni knjitnici, ce bi lahko ure uveljavilikot OIV aktivnosti, rezultati katejo, da bi kar polovica izprašanih osnovnošolcev in tretjina srednješolcev aktivnosti za mlade v splošni knjitnici obiskala v prostem casu. V kolikor so mladostniki odgovarjali iskreno, bi bilo aktivnosti v prihodnosti smiselno organizirati, vendar moramo (glede na izkušnje) upoštevati, da bi bila dejanska udeletba verjetno precej nitja (upoštevati je potrebno tudi, da kar nekaj srednješolcev izhaja iz drugih krajev, kar bi jim otetilo obisk v popoldanskem casu). Dobro bi bilo, ce bi bile aktivnosti dobro oglaševane v šolah (s plakati, pa tudi s strani uciteljev in profesorjev) ter na drutabnih omretjih. Pripravo ur z mladostniki v okviru projekta Rastem s knjigo ocenjujem kot uspešno, pohvalili so me tudi spremljajoci ucitelji, profesorji in knjitnicarke. V prihodnje bi lahko za mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit natancnejšo evalvacijo tudi zanje pripravili vprašalnike o oceni obiskov. Med obiskom sem sicer dobila vtis, da bom ucence in dijake, ki te imajo negativen odnos do knjitnic in branja, zelo tetko prepricala v nasprotno, medtem ko navdušenih bralcev v to ni potrebno prepricevati. Mladostniki so obisk Knjitnici Kocevje vecinoma ocenili z ¬V redu,«, slabi tretjini osnovnošolcev in slabi petini srednješolcev pa se je obisk zdel dolgocasen. Dobri cetrtini osnovnošolcev se je obisk zdel zelo zanimiv in bi si teleli še vec takšnih obiskov, kar je oznacilo bolj malo srednješolcev. Dobra polovica srednješolcev in osnovnošolcev je bila mnenja, da bi bil lahko obisk v splošni knjitnici bolj zanimiv. Od podanih predlogov za izboljšanje ur v prihodnosti sem se odlocila upoštevati naslednje: vec aktivnosti in sodelovanja ucencev in uvedba nagradne igre za par, ki najhitreje reši nalogo iskanja gradiva v COBISS+-u. Prav tako bom poskušala izboljšati ton in nacin govora. Ceprav ima knjitnica Kocevje te od leta 2012 svoj profil na drutbenem omretju Facebook, od nedavno nazaj pa ima tudi svoj Instagram profil, rezultati pricajo, da vecina mladostnikov za te profile sploh ne ve. V prihodnosti bo potrebno povecati oglaševanje profilov knjitnice na drutbenih medijih ter samo aktivnost knjitnice. Glede na rezultate raziskave Knjiga in bralci V (Kovac, Blatnik, Rugelj, Rupar in Gregorin, 2015) je z 42 % najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na bralne navade domace okolje (odnos, navade in vzgoja staršev in sorodnikov), na drugem mestu (35 %) so šola z obšolskimi dejavnostmi in fakulteta (ucitelji, profesorji, sošolci, Bralna znacka, Cankarjevo priznanje itd., precej manjši odstotek anketirancev je vecji pomen pripisoval vplivu prijateljev in znancev (10 %) ter samoiniciativi, zanimanju ter telji po znanju (9 %). Raziskava o bralni motivaciji v šoli (Pecjak, Bucik, Gradišar in Peklaj, 2006) je pokazala neposredno povezavo med kompetentnostjo za branje in bralno uspešnostjo. Upad bralne kompetentnosti je ociten pri fantih na predmetni stopnji, kar povezujejo s tem, da dekleta pogosteje preberejo besedila, ki jih doloci ucitelj in s tem urijo svojo bralno kompetentnost in so za to tudi pogosteje nagrajena. Izkazalo se je, da so dekleta veliko bolj notranje motivirana od fantov. V uri ali dveh je zelo tetko nad branjem navdušiti mladostnike, ki imajo do branja negativen odnos, ki ga oblikujejo zaradi nekompetentnosti za branje, premajhne spodbude s strani staršev, uciteljev in okolice in pa zaradi pomanjkanja notranje motivacije. S svojo predstavitvijo pri Rastem s knjigo sem telela vzbuditi notranjo motivacijo z navajanjem pozitivnih ucinkov branja, z vkljucevanjem slik mladostnikov s knjigo, s katerimi bi se lahko poistovetili (npr. slavne osebnosti, nasmejani, zadovoljni najstniki itd.) ter pozitivnim odnosom do branja, knjig in knjitnic. Bralno motivacijo je potrebno spodbujati vse od najzgodnejših let mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit (osvešcanje staršev o pomenu privzgajanja pozitivnega odnosa do branja ter bralnih navad, pravljicne urice, spodbujanje bralne motivacije s strani uciteljev skozi šolska leta – ustvarjanje kompetentnih bralcev) ter jo nato skozi najstniška leta vzdrtevati in negovati (spodbuda knjitnice in sodelovanje s šolami – spodbujanje interesov za obisk knjitnice in branje). Otrok potrebuje posrednika, ki mu bo branje privzgojil, ki bo most med njim in knjigo in ki mu bo pokazal pomen branja ter ga spremljal do konca procesa vzgoje v bralca, vse dokler ne bo dosegel bralne avtonomije (Sarto, 2015). Knjitnica bi lahko z raznimi aktivnostmi poleg notranje motivacije zbujala tudi zunanjo motivacijo z raznimi igrami, ki spodbujajo tekmovalnost med ucenci. Pri Rastem s knjigo sem ucencem in dijakom omenila drutabno omretje Goodreads, namenjeno bralcem knjig, in jim predstavila vnašanje prebranih knjig na uporabniški profil ter sodelovanje v letnem bralnem izzivu, ki ga vsako leto organizirajo na strani, pri katerem lahko ¬tekmuješ« s svojimi prijatelji v številu prebranih knjig v enem letu. Podoben bralni izziv bi lahko postal tudi ena izmed motivacijskih aktivnosti splošne knjitnice. Pomembno je, da gradimo skupnost bralcev zaradi ucinkov, ki jih ima lahko skupina na posameznika. Ob takšni skupini lahko tudi manj navdušeni bralci spoznajo, da branje lahko nudi utitek, kar jih lahko spodbudi k branju. Pri predstavitvi splošne knjitnice je koristno mladostnikom predstaviti cim vec raznovrstnega gradiva, ki lahko vzbudi zanimanje ljudi z razlicnimi interesi (npr. stripi, revije, tehnika, racunalništvo, lepota in zdravje, duhovna rast, znanstveno-fantasticni, ljubezenski, kriminalni romani itd.) (Pecjak, Bucik, Gradišar in Peklaj, 2006). Organizacija aktivnosti za mlade v Knjitnici Kocevje bi bila nedvomno koristna in potrebna, saj je kulturna vzgoja mladih nujna za oblikovanje inteligentne, vedoteljne in empaticne drutbe. Vendar so splošne knjitnice pri organizaciji podobnih aktivnosti omejene z zasedenostjo osebja in financnimi zmotnostmi. Priporocen bi bil cikel dogodkov za mlade skozi celo šolsko leto, enkrat na teden ali na dva tedna, v katerega bi izmenicno vkljucili razlicne aktivnosti, ki jih priporoca Ameriško zdrutenje knjitnicnih storitev za otroke ALSC (glej podpoglavje 2.3.2 Knjitnice doma in po svetu). 5 VIRI IN LITERATURA Association for Library Service to Children. (2018). Programs for school-aged kids. Chicago: American Library Association. Pridobljeno 5. 4. 2018 s spletne strani: http://www.ala.org/alsc/kickstart Anderson, J. (2004). Educating Generation Zzz ..? Phi Kappa Phi Forum, 84(4), 59–60. mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Bolcina, N. (2003). Bibliopedagoška ura v 1. razredu osnovne šole. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Botic, K. (1999). Bibliopedagoška ura v osnovni šoli: ucne priprave od 1. do 8. razreda. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Blatnik, A. (2012). Symbolic capital of Slovenian reading, Družboslovne razprave, 28(71), 83–92. Dolenc, D. (2018, 24. januar). Prihod generacije Z [blog zapis]. Psihologija dela. Pridobljeno 10. 4. 2018 s spletne strani: https://psihologijadela.com/2018/01/24/prihod-generacije-z/ Evans, M.D.R., Kelley, J., Sikora, J. in Treiman, D. J. (2010). Family scholarly culture and educational success: Books and schooling in 27 nations. Research In Social Stratification And Mobility, 28(2), 171–197. doi:10.1016/j.rssm.2010.01.002 Geck, C. (2006, 19. februar). The Generation Z Connection: Teaching Information Literacy to the Newest Net Generation. Nashville, TN: RedOrbit.com. Pridobljeno 15. 3. 2018 s spletne strani: https://www.redorbit.com/news/technology/397034/the_generation_z_connection_teaching _information_literacy_to_the_newest/ Generacijske razlike na delovnem mestu. (2017). Wikipedija, prosta enciklopedija. Pridobljeno 16.3.2018 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Generacijske_razlike_na_delovnem_mestu Ilin, I. in Shestova, T. (2014). Z-Generation. Value Inquiry Book Series, 276, 500. JAK RS. (2015). Rastem s knjigo. Pridobljeno 1.5.2018 s spletne strani: http://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/ Kaiser J. in Quandt T. (2016). Book Lovers, Bibliophiles, and Fetishists: The Social Benefits of Heavy Book Usage. Psychology of Popular Media Culture, 5(4), str. 356–371. doi:10.1037/ppm0000077 Kingston, A. (2014). Get ready for Generation Z. Maclean's, 127(28), 42–45. Kovac, M., Blatnik, A., Rugelj, S., Rupar, P. in Gregorin, R. (2015). Knjiga in bralci V: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco. Marincelj, P (2015). Diplomski veceri v Knjižnici Kocevje. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. mladostnikov. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Mumel, D. (2009). Ali poznamo svoje okolje in uporabnike?: marketinški pogled na knjitnice. V M. Ambrotic in D. Vovk (ur.), Knjižnicarji in knjižnice: dodana vrednost okolju: zbornik referatov (str. 169–176). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pecjak, S., Bucik, N., Gradišar, A., in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pompe, A. (2016, 24. februar). Generacija Z: znacilnosti generacije, rojene med letoma 1995 in 2010. Ljubljana: Citymagazine. Pridobljeno 6. 4. 2018 s spletne strani: http://citymagazine.si/clanek/generacije-z-znacilnosti-generacije-rojene-med-leti-1995-in­2010/ Pušnik, A., Casurovic, S. in Bonajo, J. (2013). Se generacija ¬Z« uci v spletni ucilnici?. Raziskovalna naloga. Celje: Osnovna šola Frana Kranjca. Pridobljeno 14.3.2018 s spletne strani: http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303617.pdf Sarto, M. (2015). Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev. Medvode: Malinc. Strokovna priporocila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2028). (2018). Ljubljana: Nacionalni svet za knjitnicno dejavnost. Pridobljeno 2. 11. 2017 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_kulturno_ dediscino/Knjiznicna_dejavnost/2018/NSKD_PRIPOROCILA_splosne_knjiznice_2018­2028_objava.pdf 6 PRILOGE PRILOGA 1: Anketni vprašalnik o zanimanju za knjitnicne dejavnosti pri mladih XSPOL -Spol: Moški Tenski Q1 -Kako pogosto obiskuje splo no knjiĺnico? Najmanj enkrat na mesec. Vsaj enkrat na tri mesece. Vsaj enkrat na pol leta. Najmanj enkrat na leto. Manj kot enkrat na leto. Q2 -Ali rad/a bere v prostem ţasu? Da. Ne. Q3 -Se ti zdi branje pomembno? Da. Ne. Q4 -Ali knjiĺnico veţinoma uporablja za olske potrebe ali za prosti ţas? Šolske potrebe. Prosti cas. Oboje enako. Q5 -Koliko knjig (ki niso vezane na olo) na leto prebere v prostem ţasu? nic do 5 knjig 5 do 10 knjig 10 do 20 knjig vec kot 20 knjig Q6 -Oznaţi, katere storitve v splo ni knjiĺnici uporablja : Motnih je vec odgovorov izposoja knjig izposoja e-knjig izposoja DVD-jev izposoja revij, drutabnih iger, CDjev uporaba racunalnikov uporaba študijske sobe uporaba citalnice uporaba koticka za mlade (fotelji ob vhodu in na mladinskem oddelku) ogled razstav in obisk prireditev Q7 -Ali pozna in uporablja storitve, ki jih omogoţa COBISS+? Ne poznam. / Ne znajdem se. Poznam, a ne uporabljam, ker ne rabim. Uporabljam COBISS+ za iskanje gradiva v svoji knjitnici. Uporabljam COBISS+ in storitev Moja knjitnica, kjer si sam/a rezerviram in podaljšujem gradivo. Q8 -Oznaţi, katere izmed aktivnosti za mlade v splo ni knjiĺnici bi te zanimale. Motnih je vec odgovorov predavanja za mlade literarne delavnice likovne delavnice bibliopedagoško predavanje (ucenje COBISS+-a, iskanja po bazah podatkov, iskanje gradiva po knjitnici ...) drutenja ob drutabnih igrah / kvizih bralni klub za mlade filmsko -literarni veceri poletna bralna znacka medgeneracijsko sodelovanje -branje mlajšim ali starejšim Q9 -Ali bi se v prostem ţasu udeleĺil/a katere izmed aktivnosti za mlade v splo ni knjiĺnici, ţe bi bila na voljo? Da. Ne. Q10 -Ali bi se udeleĺila aktivnosti v knjiĺnici v sklopu ole (OIV (obveznih izbirnih vsebin) v srednji oli)? Da. Ne. Mogoce. Q11 -Kak en se ti je zdel obisk splo ne knjiĺnice v okviru projekta Rastem s knjigo? Zelo zanimiv. Telel/a bi si vec takšnih obiskov. V redu. Dolgocasno. Q12 -Se ti zdi, da bi bil obisk knjiĺnice lahko bolj zanimiv? Da. Ne, zadovoljen /zadovoljna sem. IF (2) Q12 = [1] ( Da. ) Q13 -Ima idejo, kako bi bila lahko predstavitev bolj a? Q14 -Si prebral/a knjigo, ki si jo prejel/a v dar ob obisku splo ne knjiĺnice? Da. Ne še, vendar jo nameravam prebrati v prihodnosti. Nisem, in je tudi ne nameravam prebrati. Q15 -Ali ve , da ima Knjiĺnica Koţevje svoj Facebook profil in tudi svoj Instagram profil? Da, sledim ji na FB in Instagram profilu. Da, sledim ji na enem od profilov. Da, vendar ji ne sledim na nobenem od profilov. Ne.