Dopisi. Iz Slovenskih goric. (Polit. druatvo.) [Koaec.J 0 aemškib koaservativcib smo izvedeli, da podpirajo aaše poslance le tu pa tam, Biao upali ž ajimi glasovati, ko je aaatalo vprašaaje, je-li imamo Sloveaci pravico terjati, da se aam Sloveacem ia za aaš Sloveace pri aaših aodiščih vpisuje sloveaski tudi v zemljiščae kajige, kar je zaukazal ceaarski miaiater Pražak a sposebaim zaukazom. Razloživši te razmere priael je do zakljueja, da aloveBski poslaaci v dež. zboru štajarskem ae morejo aičesar doseci, Bobeae za Sloveace še tako potrebae ia koriatae stvari dogaati, ker jib je vaeh skupaj, ako pride tudi bar. Goedel-LaaBoy ia glaauje ž ajimi, samo osem. Govoraik aaštel je potem akoro vae predmete, vsaj imeaitBeje, o katerib je sklepal ia razpravljal deželai zbor štajarski v zadajih dveh letih; bi zamolčal, koliko časa se potrati a predraeti, s katerim večiaa vladi Duaajski aagaja, da se svojim volilcem prikupi, Sloveacem pa daje brco pod aos ali vlada v Gradci pripuati vae, ker ajej prizanaša. — Razumeje se, da se je govoraik oziral tudi aa druge stvari, ki so bile s tem ia oaim vprašaajem v dotiki, toda preobširao bi bilo o vsem pisati. Omeaiti še moram. da so poslušalci vsi do zadaje beaede govoraikove bili pazljivi, da ao mu izrekli eaoglasao svojo zahvalo za to, kar jim je povedal, ia svoje zaupaBJe. Red bil je izgledea. Vsakdo se je labko prepričal, da ima župaija Lovreaška župljaap, ki se zavedajo svoje narodaosti ia pri katerih velja moštvo! Daj Bog, da vrle ia zavedae eloveaske kmete posaemajo tudi drugi! Ker so nekateri ptujski goapodje, vračaje se 8 počitaic, pridružili se oaim, kateri so napravili ta &en izlet k sv. Lovrencu, aašli so se pevci ia ti so aam do mraka razveseljevali srce z lepim domačim petjem. Kjer pa se poje ia dobi tadi kaplja dobrega viaa, tam se razvežejo jeziki ia posaja se zdravica za zdravico. Tako se je godilo tudi med nami aa biakoštai poaedeljek. Kmetje ia gospodje bili so vkup dobre volje, vsi siaovi eaega aaroda, vsi eae misli, eaega srca! Tako mora biti med pravimi Sloveaai! Hvala vsem, ki so prišli k zborovaaju ! Čast gospodu Koserju, da je okinčal hram ia sobo za zborovanje, da je prijazao sprejel vae goate ia da aam ja dobro poatregel! Eaaki shodi aaj bi se tudi drugod aaredili. a. pr. pri sv. Vrbaau, Bolf aaku, Marjeti, Jaažu a. pr. itd. Z Dobrne. Z Malte, v sredozemakem morji, aam je za razpolagaaje zaaebao pismo, ki ga je svojim domaeiBom aa Dobrao poslal aeki mladi moraar. Med ostalim pravi, da so oa ia tovariši obiakali svetovao razatavo v Barceloai aa aevero-vzhodajem Spaajskem obmorji. To »esto, ki šteje 180.009 prebivalcev, snao — tako. piše dalje — zapuatili dae 26. maja. Ko smo z barko ,,Kustoca" odveslali od suhe zemlje, padel je aeki moraar-vojak, ki bi ae imel služiti aamo dva meaeca, v ladji tako aesrečao, da se je zvrail v vodo. Mi saio ga aicer hitro zasačili, toda, ker se je prehudo pobil, nam je dae 28. maja umrl. Sledeči daa ao ga razteleaili ali aecirali. Tudi jaz aem moral biti zravea, ia sicer prvič v svojem življeaji. Ob petej uri so ga zavili v dva redka prta, te rjuhe so zešili, potem pa 100 kilogramov težko culo želpza aa mrliia privezali. Ob pol šeatih je truplo bilo po cerkveaej šegi blagoslovljeao, zatem pa je aledil pogreb med sviraajem godbe ia pokaajem topov. To je bil žalostea daa za aaa, kei' smo izgubili eaega izmed aajboljših tovarišev; daleč od Ijube nam domoviae so ga v sakoviao zaši tega spuatili 900 metrov globoko v morje ia mu tam oskrbeli temai grob, blizo otoka Korzika (med Spaajskiai ia Taljaaskim). Srce aam je krvavelo, ker amo ae pač apomaili, da bi daaes ali jutri tudi nam izmed preoatalih kateremu labko postlali po moraarakej aavadi, ae da bi v pričo bili dragi aaši roditelji, dobri prijatelji ia zaaBci. Še celo stare, aa takšea pogreb že aavajeae brodarje so solze oblivale. Vozili amo cie celi pot potera aaprej do Alekaaadrije (mesta v severaem Egipta) tu je izatopil avatrijaki koazul (poslanec, poročaik ceaarjev). ki je bil z uaaii aa Špaajakem. Od tod aaao aamerili proti domovini ia smo dae 1. juaija privealali aa Malto. To je otok med Afriko ia Italijo, apada pod oblast Aagležko. GlavBO mesto ae imeauje tudi Malta. Tukaj se zbirajo ljudatva od vseb vetrov; valed tega ai čudež, ako tu zamoreš kupiti aajprostpjše pa tudi aajimeaitaejše blago, kar ga avet premore. Domačiai so večiaoma Itaaljaai, deloma tudi Arabci ia Turki. Vročiaa je ailaa, toplomer včaaib ob poldae kaže po 52"R. Sedaj bomo plovili proti Neapolju, potem akozi Beaetke v Trat. — Liat je poštai pečat dobil v Malti, dae 6. juaija. a aa Dobrao je dospel dae 10. iate^a meseca, letoa. Iz Braslovč. Zopet se približuje daa 5. julija, prazaik slovaaakih blagoveataikov, av. Cirila ia Metoda. Vže laai smo aa predvečer po maogih krajib kresove žgali, letoa pa je želeti. da bi ae to splošao godilo, koder Sloveaci bivamo. Kreaove žgati je zelo stara aavada; vže atari Slovaai, aaai praočeti še kot pogaai so v predkrščaaski dobi imeli o kresu drugi letai aarodai praznik ter so a kreaom aolace oboževali, t j. ob istem času, ko se po aajdalj šem daevu začeaja dea zopet krajšati, ia 80 okoli grmade plesali ia skakali itd. O (asu pokristjaajeaja ae je ova na\ada ali običaj aa imeaitaega avetnika av. Jaae^a krstaika. čegar god ae prav v istem čaau praznuje, preatavila. Leta je pripravljal pot aolncu krščanakemu. V8i izobražefli aarodi vseb časov so avojim imeait- nim ia zasluženim možem spomiake stavili. Za aaa Slovaae pa si ai nihče, kar zgodoviaa pomai, večih zaslug aabral, kakor sv. aoluaaka brata Ciril in Metod. Oaa sta aam priaesla luč sv. vere, ia kakor pesem pravi ,,ved odprla nam zaklad1*. Želim, da bi vsak, ki bo te vrstice bral, pripomogel, bodi ai z beaedo ali djaajem, da bi ae slavil spomia našib blagovestaikov. Toliko o tem; več pa je spretaejaa roka v zadaej crkveBi prilogi opiaala. Pri tej priliki pripriporočam kajigo nJugoalovaai v Zlati Pragi ia slava. Velebreda" poaebao aašim mladeaičem. Spiaal jo je Alojzij Vakaj, pri av. Aai v slov. goricab, velja, ako se ae motim, aamo 45 kr. Ni mi je treba bolj aa drobao hvaliti, ako pravim: Kedor pozaa pisatelja ia ve, koaiu je poavečeaa, pa je doati rečeno. Toraj aezite po ajej! v Iz Šoštanja. (Tuj greh.) Prav blizo farae cerkve stoji aeka atara lipa. Gospod župaik ao izpoznali, da se pod ajo zabaja ob aedeljah ia prazaikih med službo božjo aekoliko mlačaib kristjaaov, opomaijo zato. ako se bode to večkrat zgodilo, da bodo dali drevo poaekati. Nek star tržaa, mož, kateri aoai trebub, kakor aekdaaja stara Novoaieška garda, pa zasliši to, ia pripoveduje brž svojim gostom ter modraje tako-le: ,,Also der Pfarer wird der Lipn abcbackea? Soll aur, aater die Lipa kerrea wir ja so aicbt. Daa werdea wir eiaea Eicliel aufpflaazea". Taka je pri Bas aemščiaa, je-lite, g. uredaik, da ni lepa? Zelimopatudi temu tržaau, aaj še gre eakrat v prvi razred ljudake šole. Morebiti se aauči še kedaj, kaj se pravi v greh svetovati ali pa zaa možič morebiti kršč. aauk tako dobro, kakor lomi aemščiao? Je že verjetao; ao potem mu ne vemo poaioči. Iz Šaleške doline. (Slabo delo, slabo placilo.) Že več stoletij je lepa stara krščanska aavada, da se aa daa presv. ReŠBjpga Telesa zbere staro ia mlado v lepem redu ter korakajo med bujaimi travaiki ia ajivami z maogobrojaimi cerkveaimi baaderi, kakor pogumai vojščaki Kristusovi. Med petjem pevcev ia pevk ter ubraaim doueajem zvoaov proaijo s srčao molitvo svojega vsegamogočaega atvaraika, aaj bi blagoslovil aaša žitaa polja ia viaake gore. V čaaaikih smo čitali, kako so v v beli Ljubljaai se v obilaem številu vdeležili aa daa preav. Rešajega Telesa procesije civilai iB vojaaki dostojaastveaiki z vojaško godbo na čelu, upamo, da ae je tadi po drugih krajih naše mile domoviae ta visoki prazaik slovesao obhajal. Clovek bi mislil, da ga ai aa svetu, ki bi se predrzail to slovesaoat motiti ter tako božjo čaat akraaiti. Ali tujte, kaj se je letos na daa preav. Rešajega Telesa v tukajšajem posili-aemškem trgu zgodilo! Takajšaja nemčurska čvetorica je meada aalašč aa ta dan povabila nemško telovadao druatvo iz Celja, ko ae je ob deveti uri predpoldae pričelo sveto opravilo pri bližaji farni cerkvi, točao tedaj se je pričela tudi slavaost v Šoštauji z vsprejemom godbe ifl aagovorov ter z ,,gutbeil"-klici, ter ae je isto ves čas med božjo službo pouavljalo, tako da je vsak trezuo mialeč človek pripoznal, da se je žalil veraki čut. Mi bi jim pa še aič ae rekli, ko bi teh komedij ravao med sv. mašo ia proceaijo ne vgaajali, naj bi bili svojo veselico popoldae napravili, tako pa bi lehko ajih razveseljevaBje bilo nedolžno, ae pa celi fari v pohujšaflje. Zato so vsi trezao misleči prav zadovoljai s cerkveao gosposko, katera je zategadelj prepovedala pri podružnici v Šoštaajskem trgu prvo aedeljo po prazaiku presv. Rešajega Telesa aavadao procesijo s av. Rešajim Teleaom. Naj bi to bilo tudi drugim v svarilai opomiB. (Koaec prih.)