l l_l I Spanček. Solnce slo je v zlati grad, tNad zibetko božji dvor utihnile ptice. detetu odgrne, . Spancek se zbudi, takrat ko gre solnce izza gor, svoje gre stezice ... on domov se vrne ... Skozi okno, skozi dver Vrne se v nebesa — smuk! — tiho in počasi kakor pfie iz klefke, k zibki pride na veeer, defece pa za klobuk fam se kratkocasi. si privije cvetke . . ¦ Fran Žgur