The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi* zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najsktntfki in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 205 CHICAGO, ILL., TOREK, 24. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 24, 1933 LETNIK (vol.) xlii PRETEKLO NEDELJO STOPI L PREDSEDNIK ČETRTIČ V STIK Z AMERIŠKIKM LJUDSTVOM POTOM RADIO. — ORISAL DOSEDANJE DELO IN POJASNIL NADALJNJE NAČRTE. — NA DELU ZA ZDRAV DENARNI SISTEM. Washington, D. C. — Četrtič, odkar je prevzel krmilo A-merike, je predsednik Roosevelt stopil po zraku v stik s svojimi sodržavljani in jim potom radio orisal načrt, ki ga ima vlada v svojem bodočem delu za preob-novo dežele. V nedeljo zvečer je imel ta svoj četrti govor. Kakor njegovi prejšnji govori, je bil tudi ta globoko zamišljen in je veliko pripomogel, da se preženejo dvomi, ki so se pričeli zadnje čase pojavljati glede učinkovitosti vladnega dela. Predsednik je najprej na kratko naštel, kaj se je vse storilo v času, odkar je v Ameriki nova vlada. V mesecu marcu, je dejal, je bilo okrog 13 milijonov brezposelnih. Tekom teh mesecev do zdaj, je dobilo delo okrog štirih milijonov oseb. To pa še nikakor ni dovolj. Z delom ki se je izvršilo do zdaj, ni še zadovo Men niti on sam, niti ljudstvo.. Jftiamo še dolgo pot, predno bo končano celotno delo, vendar na tem potu smo in cilj bomo dosegli in zgradili bomo iz Amerike novo stavbo; ta stavba pa ne bo dom denarnih mešetarjev niti ne beračev, marveč mora biti dom večjega blagostanja in bivališče zdravega ekonomskega življenja. Pri graditvi tega doma je možno, da se bo kje napravila kaka zamuda, a delo se bo kljub temu nadaljevalo. Pereče vprašanje glede denarja, o katerem se je toliko razmo-trivalo zadnje mesece, je predsednik v svojem govoru dodobra obdelal. Iz njegovih besed se vidi, da nima namena, da bi se nagnil na to ali na drugo skrajnost. Sledil ne bo niti tistim, ki zahtevajo, da se de izvede denarna inflacija na ta način, da se izdajo novi bankovci brez pod 'age, in tudi ne tistim, kateri zagovarjajo trd denarni sistem, kakoršen je bil v veljavi, predno se je opustil zlati standard. Ako bi se zdaj izvedla inflacija, bi to pomenilo toliko, kakor postaviti voz pred konja, namreč delati ravno obratno, kakor bi bilo Pravilno. Načrt vlade je, kakor je dejal Predsednik, najprej zvišati cene življenskim potrebščinam in nato šele znižati vrednost dolarja, ^a bo njegova cena odgovarjala razmeram. Predsednik se je že večkrat prej izrazil, da je pri zviševanju cen njegov cilj viši-na, ki so jo imele v letu 1926. Kakor hitro bodo dosežene te CGne, se bo podvzelo ostalo, namreč urediti vrednost dolarja. To se bo zgodilo na ta način, da se znižala množina zlata v dolar-•lu> na kar se bo cena dolarju stalno določila. Ta nova vrednost pa ne bo tako neodvisna in trda, kakor je bila nekdaj prej, Marveč bo ostala v stalnem ravnotežju s prevladujočimi cenami Potrebščin. Novi dolar, ki ga ima predsednik v mislih, bo o-stal v tako stalnem sorazmerju s Cenami, da "ne bo izpremeni ^voje kupne moči in moči za plavanje dolgov tekom cele bo- POGAJANJA Z RUSIJO obsodba med japonskim! častniki Predsednik predlagal, naj bi se s sovjetsko Rusijo pričela pogajanja. — Sovjeti sprejeli predlog. Washington, D. c. — Koncem preteklega tedna je predsednik Roosevelt objavil, da je v delu načrt, da se obnove zadovoljive zveze s sovjetsko Rusijo. Predsednik je v tem o-ziru poslal v Moskvo brzojavnim potom 10. oktobra posebno spomenico, v kateri je predlagal, da bi se otvorila pogajanja med obema vladama. Tekom enega tedna je sovjetska vlada razmotirivaia o predlogu in pretekli teden je nato povabilo sprejela. V Washington bo prispel sovjetski komisar za zunanje zadeve, M. M. Litvinov, in sicer v najkrajšem času. Predsednik se je izrazil, da se ne namerava takoj pogajati o priznanju sovjetske Rusije, marveč ta pogajanja bodo v pirvi vrsti o tem, da se izgladi-jo nasprotstva, vsled katerih sta živela ločeno drug od dru gega ta dva velika naroda skozi celih 15 let. -o- NOVE VRSTE PADALO Amsterdam, Nizozemska. — Znani nemški avijator H. S Appell je pretekli teden javno preizkusil svoj novi izum, nam reč padalo, s katerim se more iz razmeroma nizke višine varno pristati. Letalec je skočil iz ae roplana s tem padalom iz višine samo 600 čevljev. Tekom prvih 80 čevljev padanja se je padalo razvilo popolnoma in Appell je pristal rahlo in varno. -o- BREZUMNA VOŽNJA SE KONČALA S SMRTJO Chicago, 111. — V petek zvečer je neki avto vozil skozi prometno križišče Belmont, Western in Clybourn ave. proti rdeči luči. Policist, ki je stal tamkaj, je skušal avto ustaviti s piskanjem, a ta je, ne oziraje se na ničesar, drvel naprej; poleg tega je bil tudi brez luči. Policist je bil mnenja, da ima gotovo opraviti s kakimi roparskimi banditi, in je oddal dva strela proti avtomobilu. Posledica je aila usodna. Nekega moškega, ki je sedel v njem, je strel zadel smrtno, drugega pa ranil. V avtomobilu so se vozili štirje moški in dve dekleti. Iz Jugoslavije. POLOŽAJ PREMOGOVNE PRODUKCIJE V SLOVENIJI SE NEKOLIKO IZBOLJŠAL, TUDI DELAVCEV JE VEČ NA DELU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE, NESREČE IN NEZGODE IZ STAREGA KRAJA. Przor v vojaškem sodišču v Tokio, Japonska, ko je bilo nedavno obsojenih ertajst armad-nih častnikov na štri leta ječe, ker »o bili zapleteni v zaroto, v kateri je bil umorjen lansko leto bvši min. predsednik Inukai. NADALJEVANJE RAZSTAVE Predsednik želi, da se svetovna razstava nadaljuje. Chicago, III. — Kakor znamenja kažejo, se bo svetovna razstava nadaljevala še prihodnje leto. Ako se bo le mogel izdelati tozadevni potrebni načrt, se bo ponovna otvoritev drugo leto izvršila. Da se resno razmišlja o tem načrtu, je veliko pripomoglo pismo predsednika Roosevelta, ki ga je poslal načelniku irazstave. V tem pismu je predsednik po-vdarjal, da vlada splošna zahteva po ponovni otvoritvi in da so se tudi že njemu izrazile od mnogih strani želje v tem smislu. ZDRAVNIKI BODO OGLAŠEVALI doči e generacije." Kako se namerava doseči ta dolar, predsednik ni razložil. Domneva pa se, da se bo to uredilo potom izključno ameriškega sistema, ne oziraje se na tuje-zemstvo. S tem, da je zlato prepovedano izvažati ali ga imeti v privatni posesti, bo vlada lahko sama določevala njegovo ceno. Posebni vladni sklad bo pa služil v ta namen, da bo vlada potom kupovanja in prodajanja zlata vzdrževala dolar na primerni višini z ozirom na tuje-zemske valute. Chicago, 111. — Zveza zdravnikov okraja Cook je imela pretekli petek zvečer zborovanje, na katerem je sprejela resolucijo, da se smejo zdravniki posluževati plačanih oglasov v listih, v katerih se naj obvešča javnost o zmožnostih in zanesljivosti zdravnikov v praksi. Druga resolucija pa zahteva, da se morajo splošne cene za zdravniško oskrbo znižati. Ta okrajna zveza zdravnikov je bila organizirana pred nekaj meseci, in sicer od zdravnikov, ki so izstopili iz chicaške zdravniške zveze. -o- VZNEMIRJENJE VSLED PREPOVEDI UVOZA PIJAČ Pariz, Francija. — Prepoved uvoza pijač, ki jo je izdal pre tekli teden predsednik Roosevelt, je silno razburila Francijo, predvsem pa še trgovce s pijačami. Odposlali so namreč že čez milijon zabojev šampanjca na Bermundo, kjer naj bi počakal preklica prohibicije v Ameriki. Vsi. stroški, ki so jih imeli s tem, bodo izgubljeni, ako prepoved ne' bo preklicana. -o- KRIZEM_SVETA — Pariz, Francija. — Min. predsednik Daladit-r je opozoril parlament, da bo morala Francija tekom šestih tednov uvesti inflacijo, ako se ne bo med tem časom ukrenilo, da se izenači proračun, ki izkazuje velik primanjkljaj. — Milan, Italija. — Neki tukajšnji list, ki je Mussolinijevo glasilo, se je pretekli teden skrajno zasmehljivo izrazil o bivšem avstrijskem prestolonasledniku Otonu, češ, da ima "okamenele" možgane in mu je kot Ilabsburžanu nemogoče, razumeti fašizem. — Berlin, Nemčija. — Hitlerjeva vlada je izdala odredbo, po kateri se znatno znižuje dohodninski davek za očete z velikimi družinami, da s tem pospešuje poa-ast prebivalstva. Za vsakega prvih štirih otrok bo popust na davkih po 1*5 odstotkov, za vsakega nadaljnjega pa po 30 odstotkov,. —-o--- ODLOČNI KORAKI Avstrijska vlada jevske nazije. kroti hitler- Dunaj, Avstrija. — Avstrij ska vlada je nastopila proti propagandi od strani hitlerjev-skih nazijev na najskrajnejši način. Da prepreči ponavljajo če se demonstracije, je dala policiji naročilo, naj brezobzirno strelja, kjer bodo naziji za-počeli kake nemii-e. To naročilo je bilo izdano policiji v pro vinci Vorarlberg, v mestu Dornbirn, in se glasi, naj se vsakogar ustreil, ki se na po velje ne bo ustavil. -o- INSULL DRUGIČ PRED SODIŠČEM KUBI ZOPET GROZE NEMIRI Havana, Kuba. — Tukaj se zopet pripravlja, da ponovno izbruhne. Vojaštvo zaseda in obo-rožuje važnejše točke v mestu in s strehe predsedniške palače štr-le strojne puške okrog in okrog. Hoteli in restavranti se pa oblo-žujejo z velikimi zalogami živil, da ne bodo zopet v pomanjkanju, kakor so bili pri zadnjih nemirih. — Kaj je pravi vzrok, da se pripravlja vojaštvo, se ne more vedeti. Od nekaterih strani prihajajo poročila, da se pripravlja generalna stavka, od drugih strani pa zopet, da bo izbruhnil nov upor proti sedanji vladi. Tega baje snuje bivši predsednik Machago; zelo aktivni pa so tudi komunisti. -o-- "Amerikanski Slovenec" vodi campanjo proti depresiji, pomagajte mu! DOVOLJ IMA RUSKEGA "RAJA" Pariz, Francija. — Semkaj je prispel 17 letni Wm. Gedritis, sin nekega chicaškega komunista, in 'Se priglasil pri ameriškem konzulatu, naj mu pomaga, da pride domov. Dečko ima nam- Atene, Grčija. — Ameriški magnat Samuel Insul je bil preteklo soboto drugič postavljen pred sodišče, da odbije zahtevo ameriške vlade proti njegovi izročitvi ameriškim sodiščem. Prvič, ko je bil postavljen pred sodišče, pred več meseci, je In-sull zmagal in Grčija ni dovolila, da bi bil odpravljen v Ameriko. Ponovno pa so zdaj ameriške oblasti vložile tožbo proti njemu in sicer na podlagi sle-parstva, ki ga je izvršil pri u-pravljanju svojih podjetij. -o- OPROSTITEV KRŠILCEV PROHIBICIJE Columbus, Ohio. — Tukajšnji governer se je izrazil, da bo bržkone pomilostil tiste kaznjence, ki sede v ječah samo zaradi kršitve suhaške postave, ako namreč niso nič drugega zagrešili. Proglasila pa se ne bo splošna pomilostitev, četudi bo preklican 18. amendment, marveč oprošča-li se bodo kaznjenci posamezno Izboljšanje v premogovni industriji Ljubljana, 4. okt. — Kakor je bilo pričakovati, se je položaj v premogarski industriji v Sloveniji nekoliko izboljšal. ovečanje produkcije se je sicer le malo izboljšalo, vendar je pričakovati boljših dni. Izboljšanje se pozna že polagoma od meseca julija dalje. Za mesec julij znaša namreč letošnja produkcija znatno večje količine od lanske, medtem ko je bila produkcija premoga v juniju letošnjega leta celo za 14S' manjša kakor lani. Enako kakor produkcija, ste je dvignila tudi skupna prodaja premoga in sicer za nekoliko več kakor tri odstotke od lanske, v juniju je pa bila za celih 9% za lansko. Tudi železnice so pričele letos bolj kupovati premog kot so ga lansko leto. _ Kljub temu znamenju izboljšanja, je pa letošnja produkcija premoga v prvih sedmih mesecih za celih 13 % manjša kot je bila lani. To pa zato, ker je bilo letos spomladi veliko rudarjev odpuščenih. Z mesecem augustom se je nazadovanje premogarskih delavcev ustavilo in se celo za malenkost povečalo. Povečalo se je tudi število nadnic (ših-tov), a še ne doseže lanskih. Ysporedno s tem, je seveda tudi zaslužek rudarskega delavstva letos za 10 milijonov dinarjev manjši od lanskega. Vsemu premogovnemu delavstvu v Slovenji je bilo od začetka letošnjega leta do konca julija izplačano 38.3 milijona Din na mezdah. -o- reč v žepu celih $1.10. Prišel je iz Rusije, kamor ga je poslal oče pred dvema letoma v svrho šolanja. Naveličal pa se je življenja v Rusiji tako, da se je ob zadnjem sklepu šolskega leto odpravil preko meje in je po dolgem potovanju končno prispel semkaj. Pravi, da je sit sovjetskega "paradiža". Poizkušen atentat na zagreb' ško železnico Dne 29. sept. zjutraj je našel železniški čuvaj pri pregledova nju proge pod želez, tračnica mi blizu postaje Rajhenburg, dve železni škatlji. Vsaka škat-lja je tehtala nad dva funta. Na škatljah je bila rdeča etike ta z mrtvaško glavo in označbo teže ter številko. Škatlji sta bili takoj ^odstranjeni jin posebna komisija ki jir je pregledala, je ugotovila, da sta bila to peklenska stroja tujega izvora, ki se vnameta z udarcem na kapico. Če bi bil vlak zadel na to razstrelivo, bi se lahko zgodila velika nesreča in bi bilo gotovo več nedolžnih žrtev. Hiše se podirajo V strugah voda počasi .upada. Voda je pa spodjedla mnogim hišam temelje in zrahljala zidovje. Tako poročajo, da se je sesula 29. septembra hiša posestnika Franca Noseta iz Kolenčje vasi. To je že 23. objekt, ki ga je voda zrušila v Strugah. -o- Stražnika so napadli Stražnik Andrej Vodopivec, stanujoč na Viču, je miril neke ponočne razgrajače na Tržaški cesti. Ti so ga napadli in ga tako obdelali, da je moral iskat pomoči v bolnici. --D- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Frančiška Smerdu, ena najstarejših mariborskih meščank stara 92 let. — V Ljubljani je umrl Mario Dobrila, priznan gospodarski strokovnjak star 51 let. — V Marenbergu je umrla Marija Drofenik, i*oj. Plotsch, bivša posestnica in goštilničarka. -o-- Prijazen ječar Ječar zaporov ptujskega okr. sodišča v Ptuju je bil na dopustu. Nadomestoval ga je sodni sluga neki Lojze K. Sluga Lojze je bil do jetnikov toliko usmiljen, da jih je spuščal ven in hodil z njimi v gostilne, kjer so pili. Enemu jetniku je celo posodil svoje kolo, da se je ta odpeljal domov, odkoder je šele drugi dan prišel nazaj v kej-ho. Prijaznemu in "usmiljenemu" ječarju so seveda dali o-kusiti kako prijetno je sedeti in bo sedel mesec dni. -o- V mlako je skočila Z namenom, da se usmrti je šla od doma Rozalija Rus, žena kovača od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Po naporem iskanju so jo miklavžki občani res našli v mali mlaki nedaleč od izvira potoka, ki teče pod Sv. Miklavžem. Ženska je oči-vidno toliko časa tiščalo glavo vodi, da se je zadušila, ker ie bi! zadnji garnji del glave, hrbtna in ostalega telesa naravnost iz vode. NEMČIJA ODPRAVLJA KAZNILNA TABORIŠČA Berlin, Nemčija. — Kakor se poroča iz uradnih krogov, se polagoma odpravljajo takozvana koncentracijska kaznilniška taborišča, ki so jih ustanovili naziji, in se bodo v doglednem času popolnoma opustila. Večina delavcev, ki so bili tamkaj zaprti iz političnih motivov, je ba-i je že oproščena, in v zaporih so samo še politični voditelji in pa zločinci. Nesreča ali uboj Iz Pilštajna poročajo, da so pred kratkim potegnili iz zelo narastle Bistrice 80-letnega Martina Kolarja, posestnika na Drenskem rebru. Večer pred tem je šel s Kozjega. Kako je prišel v vodo, v kateri je utonil, ni nič znanega. Pri raztelese-nju so zdravniki našli na vratu sumljive znake, iz katerih so sklepali, da je starček umrl nasilne smrti. Zaprli so tudi dva osumljena fanta, ve»dar gotovega ne vedo aič. -o- Širite amer. Slovenca Rili« j« lovil, pa je vlovil kačo V vasi Bukevje pri Samboru se je sin posestnika Rubiniča kopal v potoku in lovil ribe. Ko je prilezel iz vode, je opazil na skali veliko strupeno kačo. — Vsedel se je pa na bližnji kamen, kamor se je priplazila k a za, ki ga je trikrat pičila v r:.vc. Fant je namreč zaspal. Obsojen Ns>, šest let robije in trajno izgubo častnih državljanskih "pravic" je bil pred mariborskim sodiščem obsojen 391etni viničar Anton Šiško iz Rjave. Obdolžen je bil, da je prizadejal svojemu svaku, mlademu posestniku Ludviku Tešu od Sv. Andraža smrtno poškodbo, kateri je Toš podlegel. S^cscssrt SLOVENEC Torek, 24. oktobra H)33 »MERIKANSKI SLOVENEC in najstarejši slovenski o® tist v Ameriki., Ustanovljen tet« lOl, Ichaja ruak dan razna nedelj, pone-fctljkov in daeror po praznikih. f Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. 1 Naslov uredništva in oprava: |849 W. Cermak Rd.t Chicago JTelefon: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 . 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta . Ka četrt leta 2a Chicago. Kanado in Evropo: fc* eelo leto -$6.00 Ba pol leta___3.00 Za četrt leta___1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_______ For half a year____ For three months____ .$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year__3.00 For three months____1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. spopad. Ob« imata nvoje vzroke. Rusija je sicer oprezna, ker ve, da ima opraviti z močnim nasprotnikom Japoncem. Toda zapadna Evropa, Angleži in Francozi, ter povrhu še Amerikan-ci, se tej približujejo in ji bodo v takem slučaju nudili moralno in materielno pomoč. Zakaj? Zato, ker jim bo to v korist, če sc poniža japonsko prevzetnost na vzhodu, katera sedaj ovira njihovo trgovino na Daljnem vzhodu. Torej zakulisna politika te prijaznosti napram Rusije bo, Rpsi naj grejo po kostanj v žerjavico. Posledice pa bodo, naj zmaga eden ali drugi, saj zapadni antanti ni škoda ne Slovanov ne Japoncev, oslabile bodo silno za več desetletij obe, tako Japonsko kakor Rusijo. Ponižan bo s tem boljševizem in ponižan japonski imperializem. Antanta bo potem imela lahko nalogo podjarmiti gospodarsko in politično obe. Lahko je, da se motimo v tem prerokovanju, t9da, kdor pozna politična pota političnih kramarjev Angležev in Francozov, si druge sodbe ne more delati kakor te, ki smo jo omenili. Vprašanje in zanimivo bo pri vsem tem le to, v koliko se bo diplomaciji zapadne antante posrečilo v tem oziru speljati na led sedanje ruske državnike. Slovanom se približajo Germani in Romani le tedaj, kadar nas potrebujejo. Drugače se pa Slovane prodaja in zastavlja, kakor to kažejo ugodnosti Londonu in Parizu. Vsa dosedanja zgodovina to jasno potrjuje. Milwaukee, Wis. Preč. nadškof Samuel Strich Čudna so pota politike (Konec.) V Londonu in Parizu so diplomat je besneli od jeze, toda le za kulisami, v javnosti in pred Japonci pa so-ohranili lep, prijazen obraz lisičjega tipa. Japonci so odšli iz Ženeve, svoje |nam je iZ(jeiai načrt za jesensko načrte v Aziji izvajajo. Kar so smatrali, da jim je za enkrat' potrebno vzeti Kitajcem, to so vzeli in to čisto sami po svojem načrtu urejujejo. Še več: na svoj prapor so zapisali z odločno gesto doktrino "Azijo Azijcem"! Ta slučaj je pustil za seboj svet razdeljen v dva bodoča politična in gospodarska dela: Evropo Evropcem in Azijo Azij- BIRMA V SLOVENSKI CER- ,bo pri nas sv. birma 28. nov., ka-KVI SMRTNA KOSA V SHEBOY-GANU Sheboygan, Wis. Pravijo, da je smrt navadno takšna, kakršno je življenje. Resnico tega pregovora smo videli v naši naselbini z lastnimi očmi: V nebesa je odšel po zasluženo večno plačilo mož, ki mu vera ni bila samo fraza ampak smoter življenja. Ta mož je bil John Bernot. Rojen je bil v Gornji Lašni blizu Kamnika. V Sheboyganu je živel nekaj nad 11 let — od časa, kar se je poročil z Mary Govek. Ta je doma v Rešici, Savinjska dolina. Imata dva otroka : Alberta, starega 10 let in sedemletnega Johna. Pred svojo poroko je bil rajni zaposlen sedem let v zavodu sv. Neže, kjer so ga sestre radi skrbnega gospodarstva zelo_ cenile. Svoji družini je bil J. Bernot dober oče. Dokler je mogel delati, ji je služil vsakdanji kruh. Nikoli ni zapravljal. Verske dolžnosti je vestrio vršil in pošiljal svoja dva otroka v katoliško šolo. Njegov ideal je bil vča-kati nove sv. maše svojega najstarejšega sina. Pripravljen je cem birmovanje po mihvauških župnijah. Birmovanje se bo vršilo po vseh cerkvah večinoma v večernih urah. Tudi mi Slovenci v Milwaukee smo dobili sporočilo od preč. nadškofa, da se bo vršila sv. birma v naši slovenski cerkvi sv. Janeza Evangelista v torek večer, 28. novembra ob pol osmi uri. — Da ne bo kateri pozabil na ta dan, naj že sedaj napravi v svojem koledarju pred tem datumom križ, ki naj ga opominja, kaj bo ta dan v slovenski naselbini. Opozarja se na vse tiste starše, ki imajo otroke za birmo, naj jih nemudoma pripeljejo, da se upišejo v seznam birmancev in krščanskemu nauku, da se bode V tej politični preobliki tiči kolikor toliko tudi vzrok seda-»j« svetovne gospodarske krize. Evropa in Amerika sta izgubile važen in obširen trg na Kitajskem in neurejene politične nazmere v Indiji k temu prispevajo velik del vzroka za gospodarsko polomijo na svetu. Toda pustimo za enkrat vprašanje trgovine in prosperitete »a strani. Sledimo temu, kaka politična pota sedaj ubirajo Angleži in Francozi, ki imajo kontrolo nad Ligo narodov in kontrolo nad vso svetovno politiko. Po sporu z japonsko diplomacijo v Ženevi, so v Parizu naenkrat odprli okna v svoji politični hiši. Odprli so jih na strani Rusije, na kateri so jih imeli celo desetletje trdno zaprte. Naenkrat so se začeli vršiti prav prijazni sestanki med ruskim zunanjim ministrom, komisarjem Litvinovom in francoskimi državnimi predstavniki. Kar naenkrat je svet zvedel, da je bivši francoski premier posetil Moskvo, kjer so se vršili prav prijazni I do tedaj dovolj naučili in bodo prijateljski pogovori med zastopniki sovjetov in Herriotom. j pravilno odgovarjali na vpraša-•klenile so se razne tajne pogodbe za dobavo vojnega materi-|nja prečastitega g. nadškofa. — jala fn drugih izdelkov. Vse to kar naenkrat. Iz Pariza pa Ker je čas do birme kratek in vodijo še druge niti in sicer v Varšavo, Prago, Bukarešto in Bel-frad. Vse te male države, ki se zbirajo v mali antanti, so podpisale nekake nenapadalne pakte z Rusijo. Umevno je, da ne lame od sebe, marveč po migljaju iz Pariza. Ko vidimo vse to, vidimo, *da se je politična oblika sveta na mah spremenila in svetovna politika je v čisto novih tokih. Zakaj in čemu tako? Kdo to razume? Naprej prerokovati je težko. Toda včasih pa le kaže j p razna znamenja na dogodke v bodočnost. Eno je gotovo, da to sprijaznenje z Rusijo od strani zapadne antante ni prazno in brez podlage. Saj je zapadna Evropa Rusijo do včeraj odločno odklanjala. Danes pa občujejo z njo z vso navidezno prijaznostjo. Odkod ta sprememba? Podlaga tej spremembi bo najbrž v tem, ker je Japonska obrnila hrbet zapadni antanti in postala s svojo imperialistično politiko "a loose danger horse" v Aziji. Angleži in Francozi sami bi ne imeli preveč radi opravka z Japonci. Vojskovati se ni prijetno in se ne splač a. Treba je najti drugih potov, s katerimi pride do ponižanja Japoncev. Kje so ta pota? Rusija meji v Sibiriji na Mandžurijo in ima bas zadnje ča-»<• obilo opravkov z japonskimi imperialisti, ki škilijo po Vladi-▼osto.kn in vzhodnem delu Sibirije z namenom, da si osvoje vsa ribiška morja in vode v tem delu sveta. Kakor izgleda, ne bo nič lažjega za zvito zapadno antanto kakor to, da se s spretnim jih potem tudi redno pošiljajo h pa tu(J. n&m možem grg zahya. ,bil v dosego tega namena žrtvo-kor je že zgoraj omenjeno. j vati vse. Pa ni bila volja božja Mnogi se čutijo nezadovoljne tako. Poklican je bil po plačilo v in godrnjajo nad menoj, zakaj' najlepši življenski dobi, prime-pustim, da je v slovenski cerkvi roma mlad. Previden z vsemi sv. birmovanje tako zaostalo. Tem zakramenti in z Marijinim ime-bi jaz rekel to, da nismo mi nič | nom na ustanicah je vdano in več, kakor so druge župnije in tiho, skoro neopaženo odšel v se moramo glede tega popolnoma ukloniti našemu nadpastirju in izpolniti njegova navodila Zato farani, ne vznemirjajte se radi tega. Vzemite vse to za dobro in ne sodite me krivično, čutim se užaljenega, ker bi rad u-stregel vaši želji in sem imel tudi namen doseči izpolnitev želj cerkvenega odbora, pa žalibog nismo bili uslišani. Preden zaključim moje besede me veže dolžnost, da se zahvalim našim katoliškim ženam, ki so se v tako velikem številu vpisale v društvo Krščanskih žena in mater ter s tem po številu prekosile može in mladeniče. boljšo domovino 2. oktobra. Po greb je bil 5. okt. Vsi ga pogrešamo in mu želimo, da počiva v miru. Njegovi družini pa naše e! Svojemu prijatelji v spomin! Rev. J. Cherne. toIn ono otroci se imajo dovolj veliko, učiti o tem zakramentu, je, starši, vaša dolžnost, da jih boste redno pošiljali h krščanskemu nauku. Vsled tako pozne birme je med nekaterimi našimi farani veliko godrnjanja. Pripomniti pa moram, da ni to moja krivda, kakor to morda mnogi sodijo. Cerkveni odbor je odločil na svoji seji 11. julija, da bi bila birma meseca septembra. S tem poročilom, oziroma prošnjo sem šel do preč. nadškofa takoj. Preč. nadškof mi je obljubil, da bo prišel birmovat, ni pa vedel povedati kedaj, ker kakor je rekel, še ni imel vrejenega programa o letošnjem jesenskem birmovanju. — Že smo mislili, da letos ne bodo delili več zakramenta sv. birme po milvvauških župnijah, ker je nastopilo že precej hladno jesensko vreme, pa smo presene- DOBRO JE, ČE VEŠ . . . da se je pojavil v Kašgarju dr. Nils Ambolt, član ekspedi-cije Svena Hedina v Azijo, ki je blodil zadnjih osem mesecev po Turkestanu in so ga že smatrali za izgubljenega; da se navzlic toliko hvalisani motorizaciji sodobnega prometa konj na Švedskem vedno la, ker so se tudi oni odzvali v lepem številu in se vpisali v dr. Naj sv. Imena. —- Vsem skupaj. ,. ,. . , i,-,.. močnejše uveljavila m da je izrekam zahvalo, da mste poza-, , , „„ , , " , , ,,_____________. , ; „ (danes v prometu 20 odstotkov več konj kakor pred nekaj leti; da se je omožila v Bruslju bili klicev misijonarja in želim,' da bi vsi ostali zvesti svojim obljubam do smrti. ... . pravnukinja ruskega pesnika Moja prošnja in želja do vas .Puškina, z imenom Natalija vseh faranov je, da vsi tisti, ki j Puškin. Za moža je vzela ru- peti živci utrudili. Vležemo se in s tem dihanjem nadaljujemo, obenem pričnemo posamezne dihe šteti. Učinek tega postopka je v tem, da uspavamo z dihanjem in štetjem misli, ki so najčešče vzrok, da ne morema zaspati. --o- TEMNI NAOČNIKI Umeten pripomoček zoper prejarko svetlobo so barvani naočniki. Najbolj priljubljeni so modri ali sivi. Pretemni modri naočniki dajejo vsem stvarem neprijetno barvo, zato pridejo v poštev le svetla stekla. Boljši so na vsak način sivi naočniki, ki zaslanjajo vse vrste svetlobe precej enakomerno. A tudi te je uporabljati le pri abnormalno občutljivih očeh ali velikanski luči, na pr. na ledenikih in na vodi, pozimi na snegu, ki ga obseva solnce. Človek z normalnimi očmi, ki se pači po nepotrebnem z barvanimi naočniki, doseže le to, da mu postanejo oči meh-kužnejše za svetlobo in se mu pokvarijo. Na lednikih so v o-stalem rumeni naočniki skoraj še boljši nego sivi. ——c- KOLODVORSKI MISIJONI NA FRANCOSKEM V Strassburgu so letos* obnovili kolodvorski misij on. V prvih 10 dneh svojega poslovanja je pomagal 239 osebam, med katerimi sta bili dve mladi dekleti. Poročilo o delovanju mi-sijona pravi, da je misijon na pr. pomagal mladi gospodični, ki je prišla iz Čehoslovaškega in potovala v Barcelono. Pomagal ji je v zadevi potnega lista in še drugih malenkostih. Druga gospodinčna se je na pr. peljala iz Nemčije in hotela V Grenoble, a si ni mogla pomagati, ker je zgrešila pot. Pripeljala se je tudi v Strassburg skupina 11 žensk iz Letonske, ki si tudi ni znala pomagati, ker niso znale jezika in kolodvorski misijon jim je pomagal. Železnica je dala misijo-nu primerne lokale in jih tudi primerno opremila. — Tudi v Bordeauxu posluje kolodvorski in pristaniški misijon. -o—-— še niste pristopili k enemu ali drugemu zgoraj imenovanemu katoliškemu društvu, da to sedaj v kratkem napravite, ker drugi mesec bo cerkveni sprejem pred oltarjem. Kdor se bo do takrat dal vpisati, bo po cerkvenih obredih sprejet in bo postal član tega društva do smrti. Potrudite se torej vsi, da bo vaše število častno zastopano v omenjenih društvih in boste s tem pokazali da so mihvauški Slovenci dobri katoličani. Rev. L. Gledek. --o- "Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med ctiplomatičnim poclpihovanjem pripravi Rusijo in Japonsko na čeni dobili njegovo sporočilo, da njimi.—Rev. J Černe. skega emigranta barona Gra-venitza; da trpijo angleška podeželska mesta silno pomanjkanje vode, ki je nimajo niti toliko, da bi lahko napojili svojo živino. Kmetje prodajajo žival za vsak denar, samo da jo očuva-jo pogina zaradi nedostajanja vode. ČE NE MOREŠ ZASPATI Najpreprostejše, obenem u-činkovito in zdravju koristno sredstvo za uspavanje je naslednje: Preden ležemo, se postavimo k odprtemu oknu in pričnemo počasi globoko dihati, dokler ne opazimo, da so se na- WAGNERJEV UČENEC Rihard Wagner se je sprehajal v Berlinu in ugledal berača, ki je igral na lajno. Wagner je takoj doznal, da je to melodija iz Tannhauserja. Opa«il je tudi,, da igra berač prepočasi. Stopil je k njemu in mu jezno dejal: Tempo je napačen. Igrati morate hitreje, moj prijatelj. — To je moja stvar, — je odgovoril berač. Wagner je potegnil iz žepa svojo denarnico in vrgel beraču groš ter dejal: Jaz sem namreč skladatelj. — V čast mi je, — je odvrnil berač, se odkril in pričel hitreje igrati. — Tako je prav, — mu je dejal prijazno Wagner in odšel. Na lajno je čez nekaj dni postavil berač tablico z napisom: Učenec Riharda Wagner j a. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA: Kdo jo hoče? — Star kmetovalec se je peljal prvič z železnico v prvem razredu. Moško se je naslonil in zapalil svojo pipo, veliko kot lonec. Dim je napolnil voz. Nasproti mu je sedel mlad par, ki se je nervozno premikal na sedežih. Gospi-ca je pričela pokašljevati. Končno se je ojunačila ter rahlo potrkala kmetu po rami: Vaša pipa, gospod ! — Kmet jo je vprašujoče pogledal in nov oblak dima spustil iz ust. — Mož, vaša pipa, bodite tako prijazni — je prosila gospica, na kar je gospodič dostavil: Da, vaša pipa, očka. Če ste tako prijazni. — Čujte, — se oglasi kmet, stegnivši roko s pipo, — kdo je, ki hoče mojo pipo, vi ali vaša gospa? * * :]c Nevarni bacili. — Nekoč je sedel učeni profesor v krogu svojih sorodnikov. Dobro so jedli in pili. Za posladek so prinesli tudi črešenj. Učenjaku so kaj dobro teknile, a vsako črešnjo je umil v kozarcu vode predno jo je pojedel. Tedaj ga je eden izmed sorodnikov vprašal, zakaj to dela. Mož je zo-bal dalje, obenem pa začel predavati o neizmernem številu bacilov, ki se drže na površini vsake črešnje. — Poglejte — je rekel, — človek ni nikoli dovolj previden pred nevarnostjo bacilov, ki napadajo in polagoma upropastijo še take zdrav organizem. Če si hočete prav, posnemajte me in osnaži-te vsako črešnjo, preden jo po-zobljete! — Ko je bil končal pridigo, se je zamislil, vzel kozarec z vodo, v kateri je pral črešnje, in izpil na en dušek. ■U H< tk Neki mož je prišel v urad in naznanil, da mu je pes stekel. — Moj dragi — pravi uradnik, — pojdite v prvo nadstropje, tam imajo steklino, jaz imam samo kugo na parkljih in gobcih. * * * Tudi dobro. — Mizarski mojster se je kregal nad učencem, končno je vrgel za njim, ker mu je hotel uiti skozi vrata, svoj oblič. Ravno v tem trenutku pa je stopila skozi vrata njegova žena in jo je zadel. Ko je to videl, mu je bilo prav, rekoč: Tudi dobro! * i|: * Pozabljiv. — Profesor, ko so potapljajočega se potegnili iz vode, se udari po čelu in reče: Zlomka vendar, sedaj sem sc spomnil: jaz znam ja plavati! % * * Tega rti kriv. — Sodnik: Ali vas ni sram? Jaz sem tu žc precej let sodnik, vi pa Ste tu najmanj trikrat na leto. — Potepuh : Gospod sodnik, tega nisem jaz kriv, da vas ne povišajo v službi. TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (25) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Stimbol sc je naglo oblekel in poslušal, Zelo čudno jc uplivala nanj moreča tihota okrog njega, da se mu je dozdevalo, kakor bi mu nekaj pretilo. — Res, komaj je stopil iz šotora, je zaznaj -vso strašno resnico. Niti moža, niti nobenega dpčka ni bilo na spregled in razun enega oV6ja je izginila tudi vsa hrana in vse. Zapuščen jt ostal sam sredi divje afriške džungle. Ostala mu ja le še edina pot, da č-^iprej najde svoje črtico. Pobral je omot z živili, puško in naboje ter se odpravil na neznano pot. Tema sc je že delala, k6 je dospel precej globoko v goščavo. Naenkrat je prestrašen obstal pred nenavadnim glasom, ki je prihajal iz goščave. — Iznad visoke trave je pod vejami v svojo grozo zagledal veliko Uvjo glavo. Veliki lev je bliskoma skočil proti Stimbolu in le za las je manjkalo, da ga ni nograbil. Stimbol se je namreč v istem trenutku zavihtel na bližnje drevo. Lev Murna jc nekaj časa nezadovoljno renčal, nazadnje se majestistično poda! k zavoju, ki ga je Stimbol v strahu spustil, in ga začel divje trgati, dokler ni vse njefcove vsebine popolnoma uničil. V svoji radovednosti je lev nato pograbil Stimbolovcr puško, katero je ta tudi od strahu spustil na tla, in jo v žobtrh odnesel. — Strašno je bila dolga noč Stimbolu in gabilo se mu jc strašno rjovenje iz džungle. — 2 jutrajno zarjo je stopil z drevesa in ugotovil, da ni ostalo niti najmanjše hrane, ki jo je imel v zavoju. Zapuščen in brez pomoči je taval naprsj po džungii. poglejte na datum poleg vašega naslova na listu 1 Ako je poleg Vašega imena Številk« 10—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju na ročnine se poslužite spodnjega kupo na. Obnovite natočnino Čimpreje, ker izdajanje lista je v zveži z velikimi stroški. AMERIKANSKj. SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, fll. Priloženo vi m pošiljam svoto $.................... *a 6t>n° iritev moje naročnine za "Arner. Slovenca". Ime Naslov Mesto • OOOOO«>6I>O<>O<>OO da je ugasnila in ostrmel v razdivjano ozračje. iegčerba. Bliski so leteli preko puščobne- j «gički, žički. , » je klicala ži_ ga Barja, osvetljevali temena ValcG. toda komaj je rešila nekaj hribčkov, stikali okoli samotnih repov otroka sta se med tem hišic in se jadrno vračali v ne- dblekla in ogrnila v koce ge h}eb dogledno temino. Gulč, Plešivica, kruha> prgigče go]i in pehar aj. Velika stran in Kostanjevica so ,]ove moke> _ _ Anžol je zakleni] bili podobni začaranim grebe- vrata> pahllil pred nje težak p]oh nom, po katerih se svalka gore- j ter pognal žival in družino v vi-če žveplo. Ob jaških so se vilejharno ploho in temo> ki so jo se_ breze in jelše, se globoko prikla- kali bliski strele so neprestano jezljate ter pisale s svojimi ognjenimi prsti med prestrašene njale in prosile milosti. . . Za hipec se je vse pritajilo in prisluhnilo. Edino deseti vlak je brezbrižno zdrvel preko planjave. V hitrih sunkih se je znašel v daljavi, podoben ognjeni kači, ki beži pred vesoljnim poginom. Nato se je potegnila strašna strela okoli Sv. Ane, obliznila molčeči stolp in planila preko Barjane bedo in obup. Gosti Curki so spreminjali ravan v hudouren tok. Voda je planila iz skritih brezden, ljudje so jo že gazili; vretja so oživela ter bruhala !peneče valovje, jezerska okenca so se odprla in metala požrešno neurje. Zelene štrene bliskov so Preserja na Žalostno goro, kjer^ trgale, jemale vid in pošastno Staro poganstvo se vrača v novi obliki. Ljudje so se obr-hiii od Boga in se klanjajo raznim malikom, zlatu-mamonu, strastem. Poganska prostopašnost in razuzdanost se vrača v c'oveško družbo, posebno med tako zvano inteligenco. V novi c'bliki se vrača mnogoženstvo vsled razporok. Samomori se ^nože. Ljubezen med ljudmi izginja bolj in bolj, širi se egoism. Razdor v družinah, občinah, državah. More li kdo polagati? Da, to pa edinole Kristus-Kralj. In mi, ki smo njegovi služabniki? Ne dajemo li Gospodu povoda, da bi tožil nad nami? Svet nas vabi, svet nam daje na izbiro: Drži se Kristusa, pa se bo svet iz tebe norčeval, ali pa Se Pridruži nam, pa boš imel na svetu vsega, česar si poželi *v°je srce. Kdo izmed nas bo postal Jurlež? Prijatelji, poklonimo se Kristusu-Kralju, on je naš Bog, on Gospod. Pojdimo v njegovo svetišče, p.topimo, pokleknimo J^'ed njegov oltar; tam bomo našli skritega v presv. Rešnjem telesu. Poklonimo se mu s pravo, živo vero, pravo, resnično Pobožnostjo, ne samo z besedo, ampak s celim našim življenjem, ne samo v cerkvi ali doma, ampak tudi javno, pa nas bo ^nkrat prištel med svoje izvoljence v večnosti. pa mahoma presahnili, kakor da jih je pretrgala zlobna roka. Poslednje upanje tega dne je minilo. Počasi se je začel razgrinja- ti večer, turoben in teman. Poti preko Barja so osamele, le tu in tam se je še vračal z maha zapoznel kmetič z vozom je settskih pridelkov. Zelenkasto rumene buče so ležale na fižolici in ne- dozorelem latju, ki ga ni polomil zadnji vihar. Po Marijinem zvonenju se je potegnil prvi blisk, tanek in zloben; oslinil je ledja nerodnih gorah so vihrali hudourni vrtinci. Pod cesto se je utrinjala drobna luč, pri sosedu so še svetili. Nameril se je tjakaj, toda spomnil se je ženine prošnje in se vrnil za leščevjem domov. 0-troka sta že spala, odejo sta si zategnila preko oči, da ju ne bi strašili ostri bliski. Družina .je naposled legla k počitku, toda nikdo ni mogel zatisniti oči in zaspati. Vihar je postajal silovi-te.jši, bobnelo je in hratelo, kakor da pleše krimski divjak po Barju in pritrkuje z orjaškimi oblakov s slepečo lučjo in minil petami. Ura na steni ni mogla 7 dni do JUGOSLAVIJE Z ZNANIMI EKSPRE3NIMI PARNIKI BREMEN • EUROPA POSEBNI VLAK ob parriiku v Bremerhavenu jarnči zelo udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniSke zveze tudi iz Čherbourga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Za podrobnosti vor&šajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W. Randolph St., Chicago, 111. v viharnih višavah. Tudi Anžo- lov Joželj se je zahitel pri pospravljanju krme ter repkanju pese in strniščne repe. Žena je morala ostati doma pri živini, šički so se začeli suvati, treba je bilo paziti, na nje, nič več niso marali stare. Sin Ludve se še ni vrnil z železnice, ves teden že dela s partijo na Štampetovem mostu, nadzornik Lenussi je trd človek ter ne pusti ljudi domov pred soboto. . . S svetlo mislijo je stopal poleg kravice, ki se je pehala z naloženim vozičkom. Razsušeno oje je pomaloma cvi-lilo, kolesa so uspavajoče klok-Ijala na poti. Anžol je to leto zravnal in u-delal novo njivo. Lansko jesen je požgal mah in šoto, da se je vse čez zimo uležalo. Letos so se že vrstile med nizkim fižolom in repo sončnice z zlatimi venčnimi listi. Gosta detelja se je ponujala hlastni živini. In na trdinskem koncu se je smehljala ajda, tista črna s temno rdečimi očesci. Ajda, ajdica, vsa medena in mehka! Bog ji prizanesi s poplavo... Prihodnjo pomlad bo požgal še tisti grček nad vretjem, kjer je letos narezal in posušil toliko šote. Sredi prijetnega razmišljanja sp ga zdramili nagli koraki opotekajočega se neznanca. Be-raška malha se je pojavila kraj njega, vesel se je zavzel za po- nikamor, neprestano se je zati kala in .s težavo odbila deveto uro. V hlevu je zamakalo govedo sč je razdrobila. Grom se je raz bobnel, pretresel nebo in zemljo, skrite zvezde in uboga človeška srca. Ploha se je razlila sirom Barja. Anžol se je prekrižal, se dotipal do hleva in potrepljal u-bogo žival. Vrnil se je v hišo in potolažil ženo: "Jesenska nevihta se pripravlja. Bog in sv. Ana nam preložita nesrečo! Da bi se le ne dvignila voda in potrgala zemlje." Popravil je odejo otrokoma, zatisnil zastor na oknu in ves premražen legel. Toda zaspati ni mogel, vsa soba je bila polna zelenkaste, migljajoče svetlobe, ki je pošastno osvetljevala nizki strop, staro pohištvo in drugo revščino. Deževje se ni hotelo poleči, močni curki so čopotali po razmočenih tleh. Kdo bi mogel zatisniti trudne oči? Anžol je napeto prisluškoval, žena se ni upala dihati. . . Zunaj so se pa potuhnjeno bližale vode in se plazile skozi nepristopno bičevje, kamor so si -0-- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. osvetljevale temino. Grom je glušil, bobneči odmevi so se podili okoli Krima, se zaganjali v Srobotnik in končno obležali nekje na 1'akiških senožetih. Pri veliki cesti so cvilili psi, s stare-Ljubljanice so se culi brlizgi lokomotiv, ki so hropele v razburkano noč. Zmedena goveda so obupno mukala, vmes so šeleste-Te jelše, škripala bruna na kozolcih in udarjali valovi ob ograde. Groza in drget! Anžol se je s poslednjimi močmi boril z vihro, dušečimi plju-ski dežja in splašeno živaljo, ki je silila in tiščala nazaj, da se mu je mokra vrv zajedala v dlan in objedla kožo. Otroka sta se stiskala k materi, ki je krotila prešičke v naročju. V svitu bliskov so se neprestano dvigale vr-tinčaste vode , valovi so trgali zemljo in srca, vsa narava je bu-Čala in hrumela. Slednjič so dosegli žago, kjer so našli varno zavetje. Tam so se že gnetli drugi nesrečneži, pripravljali za o- "Joželj, stopi pogledat k živini," je prosila čuječa žena. "Tako nemirna se mi zdi, krava venomer veka, morda jo napenja." Anžol je pomel razboljene oči, vrgel nase razmočeno kamižok: in čevlje ter šel v vežo, v katero je že stopila neurna voda. Bliskavica je silila skozi špranje ob podbojih v hiš o in motno osvetljevala redko kuhinjsko posodje upale le glasne divje race; gra- troke ležišča in delili neusmilje- -r* ■ m i 11 n is i c: ?: 1111 m n 11 s cr? i t 1111111111 c ^ 111111111111 m 11 n 11 m i c ^ j < i......... c ^ m t u::;;' 111 a; i i i i j u i* > i c 3 n i j ; n 11; l ] n i......iiiiiciimiiiiiliiciiimmiiiiu § 55 s Karpata-zeliščno okrepčilo C s je grenko-sladko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, listov in medu. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1933. Anton Skull, 1099 E. Predsednik 71 st St. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. . ■ jVL J., Oman, Dr. L. j. Perme in ' Dr. A.'J. Feiko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani Ob 1. tiri popoldne. V društvo sc sprejmejo elam(iee) od 18. do 55. ltta. Zavarujete ae lahko r.» 20-letno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnino. V društvo so sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pli tajniku samo, da dobi zdravniški list in knrto in naj se ravna po pravilih. Največ naših bolezni in slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter g 1 ima svoj početek neredu stanja krvi, katera se preliva Skozi celo telo. I 1 ALI VI TRPITE NA glavobolu, kislini želodca, revmatizmu, trganju | g po živcih, trganju v ledju, močnemu dihanju, bolečinah po jedi, slabemu | | spanju, neslasti do jedi, plitvosti kože, mozoljah, turah in drugih nered- | 1 nosti, ki so poznane radi posledice vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi? = Naredite, kot je naredilo drugih 50,000. Pridite v 1 Karpata-Herb-All Laboratory 2149 West Cermak Road, Chicago, 111. | ZA PROSTO POSVETOVANJE. Zunanji ljudje pošljite en dolar in mi Vam pošljemo $1.50 stekle- | I nico Karpata-Herb-All-Tonic poštnine prosto. Mi imamo preko 2000 importiranih in domačih zelišč, Ijubja, jagod s n in listja. Prodajamo na debelo in drobno. Zastopnik se vposli. izrežite ta oglas. IZREDNA PONUDBA: Z vsako sfcklenico Kar- | | pata-Herb-Tonic dajemo steklenico Karpata-Herb-Syrup brezplačno. | fciiiiimiiiiiciiiiiiMluiuiiin m'HI lil i ..................-i..........(in i....................... . PREJELI SMO VELIKO ISasfiikovo Prati ko ZA LETO 1934. Blasnikova Ptratikft je vsako leto zanimiva, pa je tudi teto«. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker Stil O jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-ccve Pratike, da isto takoj rtaroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeoe-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po rtje, predno poidejo! Stane s poštnino Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, ill. Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16, do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box* 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. RAVNOKAR SMO PREJELI DRUŽINSK PRATIK ZA LETO 1934. Letošnja pratika je zelo ranimivB. Vsebuje posebno polo za slike, katferih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih člankov. Kdor si jo želi, j« naj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bo te pozrieje ostali brei: nje. Stane 20c, kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na KNJIGARNA AMER, SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK, Povest z gorenjskih planin XMERIKXNSKI SLOVENEC Torek, 24, ofčtolira "1933 ' Tilen pa plane ,ko je zavil okrog ovinka, z enim samim skokom v desno, se požene v visečo strmini brežine, zgrabi z roko za drevo, ki visi v pot, se zavihti ob njem na parobek in plane dalje v goščavo. Tam počene za hip v grmovje, posluša v noč in kmalu zasliši težke, nerodne korake po poti nazaj gor. Posrečila se mu je ukana. Nekaj časa še čaka v grmovju, nato pa se splazi navzdol vštric poti ravno v nasprotno smer kot gresta vanjo orožnika. Brž prične teči nekaj časa sporedno s potjo, dokler ne zavije na levo in se spusti na vso moč v dir proti Lepemu vrhu. V tej naglici niti ne opazi ne, da verižica še vedno opleta okrog zapestja leve roke. Tako teče Tilen uro dolgo, ko priteče do bajte pod Lepim vrhom. Tam udari v duri, da od-skočijo in plane naravnost h pogradu. "Mati!" "Tilen, sin!" se zažene mati Meta iz spanja raz pograd k njemu in ga stisne k sebi, da meni fant, da mu kosti pokajo. Pri tem mater oplazi po roki mrzla verižica. "Tilen, kaj je zopet?" prestrašeno in ostro plane iz matere. "Ušel sem orožnikom!" "Si zopet ubijal?" "Nisem topot, mati! Samo malo sem enega zalučal v drugega!" "Naj verjamem? — Zdaj pa povej, kar mi imaš še povedati, potlej pa pojdi v Fužino in se javi tam orožnikom," reče mati Meta trdo in trpko, da Tilen onemi od začudenja. "Zakaj, mati?" "Vprašaš še? Ne veš?" "Kakor Bogu Vam povem: ne vem!" "Hvala Bogu za to tvojo besedo, sin, sicer bi te v obraz udarila!" "Kaj je, mati, z Matevžem? Majda mi je rekla, da je menda radi mene zaprt, ker je obdol-žen, da je nekoga ubil. Toda radi ubitega fi-nancarja vendar mene slede!" Tedaj povedo mati Tilnu na kratko, kar so bili zvedeli od ljudi in jim je Janez povedal. Tilna obliva mrzel pot, t$>kp da pozabi na vse in niti verižice jie sname z roke. "Mati, še nocoj grem in se jim javim. Niti minute ne sme Matevž radi mene ostati v zaporu! O, mati, slutil sem prav: financar Ivan je krivo pričal, da se Matevža znebi!" Mati povedo Tilnu še na kratko o plazi} na Golici, o nesreči obeh financarjev ter o Cilkini bolezni, kolikor so pač vedeli. Toda ura hiti, Tilen vidi, da pričenja siliti čez vrhove v dolino dan, zato se pripravi, da odide. Tesno se oklene matere in mati njega. . . "Sin moj, ne bova se menda več videla. V ječo ne bom hodila k tebi, ker te nočem videti u-klenjenega in zaprtega. Ali molila bom zate do poslednje ure svoje. In oče tudi!" "Mati, mati!" se je oklene sin znova in Meta čuti na svojem licu solzo, prvo Tilnovo solzo po dolgih letih. Zato ga poljubi, prvič poljubi v njegovi zreli dobi. Potem ga pokriža in odrine od sebe. "Z Bogom, Tilen!" "Z Bogom, mati! Pozdravite očeta!" še sune dolgi fant iz sebe, vrže verižico raz roko na tla, se obrne in plane skozi duri v novo se rodeči dan. Pri Hribarjevih se ravno poslavlja Janez od Cilke, da gre Tilna na Koroško iskat. Mati zavezujejo Janezu potno bisago. Kar naenkrat pretrga jutrinji mir močno pasje lajanje na RUSKA LETALA OMEHČALA JAPONCE dvorišču, isti hip planejo nagli koraki mimo oken in na prednje duri nekdo močno in hlastno potrka. Cilka splašena plane v postelji pokoncu. "Janez, kdo je?" "Takoj grem gledat!" se obrne Janez in hiti odpirat vežne duri.; Pred hlapca omahne v vežo zasopljen, blaten in raztrgan, ves potan in od naglega diru oznojen Tilen. "Jezus, Tilen!" se utrga iz hlapca. "Kje je Cilka?" plane iz hropečega Tilna. "V kamri, še v postelji!" odgovarja Janez in zapre duri. Tilen ne čaka nanj; v hišo plane in mimo matere naravnost v kamro k Cilki, in se zgrudi ob njeni postelji na kolena. "Cilka, odpusti mi!" "Tilen!" zakriči dekle. "Odpusti Cilka, nisem vedel, da je Matevž radi mene zaprt !" "Kaj naj ti odpustim, ko nisi mogel vedeti zato !" hiti dekle. "Samo, da si srečno tukaj!" Janez in mati prideta v kamro. "Janez, mati odpustita mi! Šele nocoj sem prav zvedel od matere!" vstane Tilen od tal, še vedno težko sopeč. V pretrganih stavkih jame suvati iz sebe, kar se mu je pripetilo včeraj in nocojšnjo noč. "Grem takoj dalje v Fuž-ino. Odpeljem se s prvim vlakom v Ljubljano in se izročim sodniku. Jutri bo Matevž že pri vas, Cilka!" "Toda, tebe zapro, Tilen!" ga pomiluje Cilka, velikega fanta, ki je kakor otrok pred njo. "Kriv sem, Matevž je nedolžen! Morda ne bodo preveč strogo sodili. Pokoro naredim!" Cilka Se domisli Matevževega advokata, Rozmanovega doktorja. Hitro napiše Tilnu na listek njegov naslov in mu naroči, naj se oglasi pri njem in bo že on vse potrebno ukrenil. Tilen ji obljubi. "Z Bogom, Cilka, z Bogom, mati in Janez! Bodite srečni, pa molite zame!" hiti še Tilen med vrati. Vsi trije jočejo, mati, Cilka in tudi Janez. Stoje na durih, ko odhaja Tilen po brežini proti Jermanu. Preden utone v trato, se še enkrat obrne in pomaha z roko v pozdrav. Vsi trije mu odzdravijo in ženski glasno zaihtita. Tilen pa se je srečno izognil financar jem in orožnikom na Fužini, dobil še vlak in se odpeljal v Ljubljano. Tam je poiskal Rozmanovega doktdrja in stopil v njegovo pisarno. Sedela sta skupaj dolgo dolgo, nato pa oba odšla k preiskovalnemu sodniku v deželno sodišče. i ŠESTNAJSTO POGLAVJE. V bolniški sobi ponesrečenih dveh financarjev mirno in spokojno gori rdeča lučka pred Križanim. Le semtertja se lahno zamaje, in takrat planejo dolge sence po stenah in se stegnejo do postelj obeh bolnikov, kakor da ju božajo, ali pa v spanju plaše, pa se zopet u-maknejo po steni nazaj in mirno obstoje. Skozi odprto okno lije pomladanski zrak in prinaša seboj vonjave rož in cvetnih grmov iz bol-ničnega vrta. Semtertje udari zamolkel glas iz ! bližnje ulice skozi vrt v sobo, pa spet umolkne in vse je tiho. Včasih se sliši iz hodnika sem drsajoči korak bolnika, ali pa rahle in nagle stopinje usmiljenke, ki jih spremlja šuštenje širokega krila in zamolklo cingljanje rožnega venca. v (Dalje prih.) Ce bomo še kedaj imeli vojno, bo čisto drugačna kakor je bila zadnja svetovna, ki je večkrat menjala svoj značaj in se je končala v znamenju motori-zacije in plinov. Kemija je obdržala svoje mesto, tank se je pa moral za bodoče lUmakniti letalu. Prihodnja vojna bo kemična, ki se bo vodila iz zraka. Zato je treba povsod slediti razvoju letalstva. Kako so po-edine države izpolnile svojo vojno kemijo, ni znano. Razni novi izumi na polju kemije se dajo lahko skriti, ni pa mogoče skriti letal. Pred kratkim nismo bili daleč od nove vojne. V Tokiju se pogajajo zastopniki države Mandžu z zastopniki sovjetske Rusije o prodaji vzhodnokitaj-fcke železnice. Rusiji se nikakor ne mudi z vojno napovedjo Japonski. Mnogo ji je ležeče na tem, da pridobi vsaj še dve ali tri leta časa, da se gospodarstvo popolnoma reorganizira in utrdi. Zato so bili zastopniki sovjetske Rusije na-Ipram državi Mandžu Zelo popustljivi. Najprej so popustili v ceni, potem pa izpremenili J svoje stališče in končno so iz-javili, da so pripravljeni sprejeti del kupne cene tudi v obliki blaga. V zvezi s to prodajo je Rusija pripravljena za Japonsko doslej neugodno trgovinsko pogodbo v razmerju 50:50, Kazalo je pa, da bo vse to zaman ,da se Japonci ne bodo dali omehčati.- "North China Daily News" je napisal k objavljeni spomenici zastopnikov i države Mandžu : "Bolj ciničnega dokumenta menda še ni bi-j lo v javnosti." Japonski list Jo-muri je pa napisal doslovno: ^'Mandžurska delegacija čaka samoi na (ugoden trenutek, da' | bi pogajanja prekinila." Vojaška stranka je želela vojno. Tedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Rusija je mobilizirala svoje železnice in ! poslala del armade na Daljni vzhod. To se je zgodilo v največji tajnosti in zato so inozemskim novinarjem začasno prepovedali zapustiti Moskvo. Dolgi tovorni vlaki so vozili na vzhod vojaštvo in letala. Več sto letal je bilo pripravljenih na letališčih Daljnega vzhoda. In tako "ugodnega trenutka" za prekinitev pogajanj ni bilo. Pogajanja se nadaljujejo. Sovjetska letala so imela tako velik vpliv na japonsko politiko, da ^o postali Japonci naenkrat mehki. Rusija se je vrglo z vso silo na letalstvo. Ruska letala so zgrajena drugače, nego letala drugih držav. Konstruirana so po načrtih in računih velikega Nikolaja Šukovskega, ki sc njegova dela v mehaniki in aerodinamiki epohalna. Seveda nihč6 ne pozna moči in kakovosti ruskega vojnega letalstva. Toda v vsaki državi lahko sklepamo o njem iz civilnega letalstva, ki je obenem rezerva letal in letalcev za armado. Lani so merile redno fre-kventirane sovjetske zračne proge 25,250 milj. Civilna letala so prepeljala 31,600 potnikov. Velikih in z vsem potrebnim opremljenih letališč ima Rusija 11, vseh letališč pa 129. Na Daljnem vzhodu sta dve veliki moderni letališči, Irkutsk in Habarcvsk. Leta 1928 so bili v načelu konsolidirani protitipi, v razširjenih delavnicah in tovarnah so začeli izdelovati serije. — Vsak protitip, ki se je obnesel, je bil v serijah razmnožen in prilagoden vojaškim potrebam. Tako je inženjer A. N. Tupo-ljev konstruiral ogromen kovi-nast enokrilnik ANT 14. Letalo ima pet motorjev in 40 sedežev, ima velik akcijski radij, dvigne se zelo hitro in leti z veliko brzino. To letalo je služilo za vzorec pri gradnji velikih letal za bombardiranje, ki jih ima Rusija na Daljnem vzhodu. Vsa letala, kar jih je konstruiral ing. Tupoljev, letajo zelo hitro in nosijo značko ANT. Ena serija in sicer ANT 9, je bila tip srednjih letal za bombardiranje. Letala serij ANT 3 in 4 so se med poleti na Daljnem vzhodu izborno obnesla. Zdaj je konstruiral ing. Tupoljev še trimotorno letalo s povprečno hitrostjo 175 milj na uro, serijo ANT 15, in veliko letalo za 70 potnikov z osmimi motorji, serijo 20, ki se dvigne prvič v zračne višave prihodnje leto 1. maja. Drugi, ki konstruira v Rusiji dobra letala, je ing. A. I. Putilov. Do bro znana so njegova jeklena letala, ki jih rabi sovjetska armada. Mnogo je bilo prevzetih v armado tudi letal K. A. Kali nina, zlasti tipa K 5. Nekatere kovine ,zlasti kvalitetno specijalno jeklo in dur-aluminij, je kupovala Rusija v Nemčiji, les za letala pa v A-m^riki. Les ima od lanskega leta doma in ji ga ne bo treba več uvažati, kovine za letala bo pa kupovala odslej v Franciji in zato je potreben polet francoskega ministra Cota v Moskvo. Vsa ruska letala rabijo ruski bencin in olje. Mattern je dobil v Irkutsku in Habarov-sk]U najfinejše letalsko olje. "Ossoviahim" je v Rusiji velika organizacija prijateljev letalstva, ki šteje 12,000,000 članov. Iz njegovih prispevkov so zgradili že nad 100 letal in vzgojili mnogo pilotov. Za "Ossoviahim" je konstruiral ing Jakovljev celo vrsto tipov malih športnih letal. Uspehi ru skih letalcev so v splošnem ma- lo znani. Le tu pa tam prodre v svet vest o njih, kakor je bilo pred leti, ko je Cuhovski rešil Nobila in njegove spremljevalce, ali ko je Babuškin rešil v polarnih krajih ameriške letalce, ali ko je Mihejev preletel progo Moskva - Peking ne da bi se spustil na tla. Manj je že, znan ruski letalec Fomnicev, ki je preletel brez zasilnega pristanka že 300,000 km (okoli 200,000 milj). In takih letalcev ima Rusija več. In zato se pogajanja v Tokiju nadaljujejo. — Letalstvo vpliva na politiko. KRONSKI DRAGULJI CESARJA MAKSIMILIJANA Iz Washingtona poročajo, da je trčila ladja Salvar približno 70 milj od rta Virginije na o-stanke 1. 1911 potopljene ladje Merida. — Ladjo so preiskali in našli v njenem trebuhu omac ro s kronskimi dragulji mehiškega cesarja Maksimilijana. Istočasno so našli v notranjščini ladje štiri miljone zlatih dolarjev, ki so bili baje last bivšega predsednika Mehike, Ma-deire. RAZPRODAJA popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali. Zeio poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. Odprto ob večerih. DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK 7. univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana. Kuba. in 7. bolnico za kožne bolezni in raku v PhlladelptiiJ). Posvetovanje in diasrnoza. Zdravljenje akutni r> in kroničnih bolezni. URE: 11 DOP. DO 3. POP. 55 E. Washington ft., Chicago. III. Suite 270S TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: 483« W. Cermak Rd„ ChicaRO, 111. Tel. Cicero 66. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje v«a tiskarska dela ločno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec ■ ' ■ . . ./ V Jr.ui- tik- 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO* ILL. Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00....*.................. 125 Din Za $ 5.00...................... 220 Din Za $10.00...................... 460 Din Za $10.85...................... 500 Din Za $20.00---------------- 940 iDinl Za $21.05......................1000 Din Za $50.00......................2375 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN J E RIC H (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILLINOIS PRVA SPLOŠNA Zrakoplovna tekma k. S. k. j- v korist kampanje mladinskega oddelka Doba tekme, ozir. kampanje: Od 1. avg. do 31. dec. 1933. Namen: Pridobitev 2000 novih članov(ic). Število zrakoplovov (Zeppelinov) po državah: 21. Število Jednotinih krajevnih društev v,tekmi: 184. Število skupnega članstva v tekmi : Nad 31,000. KAMPANJSKE NAGRADE: 1 ._v gotovini.—50 centov za vsakega novega člana ali članico v tej kampanji in 50 centov za zdravniško preiskavo kandidata ali kandidatinje. 2 ._Posebne nagrade. — Posebna nagrada v obliki "Coaster" vozičkov KSKJ. vsakemu dečku izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. 3.—posebna nagrada—v obliki punčke (dollice) KSKJ. vsaki deklici izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. 4—On državi,—ki bo zmagala V tej zrakoplovni tekmi bo od Jednote podarjena velika srebrna trofeja. IMENA ZRAKOPLOVOV (ZEPPELINOV): "KSKJ ARKANSAS", istega tvori društvo št. 17. "KSKJ CALIFORNIA"—društvo št. 236. "KSKJ COLORADO"—^društvo št. 7, 55, 56, 104, 113, 180, 190, 213 in 217. "KSKJ CONNECTICUT"—društvo št. 148. "KSKJ ILLINOIS"—društvo št. 1, 2, 3, 5, 8, 11, 29, 44, 47, 53, 60, 73, 74, 75, 78, 79, 80, 87, 97, 98, 108, 119, 127, 130, 139, 143, 152, 154,166, 170, 175, 178, 179, 186, 189, 206, 211, 220 in 225. "KSKJ INDIANA"—društvo št. 52, 124, 134 in 182. "KSKJ IOWA"—društvo št. 10 in 39. "KSKJ KANSAS"—društvo št. 38, 83, 115, 126, 132 in 160. "KSKJ MICHIGAN"—društvo št. 20, 30, 51, 84, 88, 133, 176 in 218. "KSKJ MINNESOTA"—društvo št. 4, 13, 16, 40, 59, 72, 93, 112, 131, 135, 156, 161, 164, 171, 196, 197, 198, 202, 203, 204 in 221. "KSKJ MISSOURI"—društvo št. 70. "KSKJ MONTANA"—društvo št. 14, 43, 45, 69 in 208. "KSKJ NEBRASKA"—društvo št. 90. "KSKJ NEW YORK"—društvo št. 46, 57, 105, 118, 121, 184 in 238. "KSKJ OHIO"—društvo št. 23, 25, 61, 63, 85, 101, 110, 111, 123, 146, 150, 162, 169, 172, 191, 193, 207, 214, 219, 224, 226, 239 in 243. "KSKJ OREGON"—društvo št. 235. "KSKJ PENNSYLVANIJA"—društvo št. 12, 15, 21, 41, 42, 50, 58, 64, 77, 81, 91, 92, 95, 109, 114, 120, 128, 145, 147, 153, 158, 163, 168, 181, 183, 185, 187, 188, 194, 195, 210, 216, 222, 228, 232, 241, 242, 246 in 247. "KSKJ WASHINGTON"—društvo št. 32. "KSKJ WEST VIRGINIA"—društvo št. 167. "KSKJ WISCONSIN"—društvo št. 65, 103, 136, 144, 157, 165, 173, 174 in 237. "KSKJ WYOMING"—društvo št. 86, 94 in 122. Največji zrakoplovi (Zeppelini): "ILLINOIS", "PENNSYLVANIA", "OHIO", "MINNESOTA". NIZEK ASESMENT — VELIKA POSMRTNINA RAZRED A Mesečni asesment 15c Posmrtnina in starost otroka ob času smrti vpoštevajoč prihodnji rojstni dan: let 1 — $20., 2 — $34, — 3 — $40., 4 _ $48., 5 — $58., 6 — $140., 7 — $168., 8 — $200., 9 — $240., 10 —' $300., 11 — $380., 12 — $450., 13 — $450., 14 — $450., — 15 — $450., — 16 — $450. RAZRED B Mesečni asesment 30c 1 — $25., 2 — $50., 3 — $75., 4 — $100., 5 — $150., 6 — $200., 7 — $300., 8 — $400., 9 — $500., 10 — $600., 11 — $700., 12 — $800., 13 — $900., 14 — $1,000., 15 — $1,000., 16 — $1,000. KAMPANJSKA HIMNA Bratje, sestre, le vstanimo, V vrt Jednote zasaditi setve spet nastopa čas! mnogo moramo mladik Vsi na delo zdaj hitimo, iste skrbno vse pogojiti. delo važno čaka nas. "Delajmo!" vsem naj bo vzklik- Polje društva razorati treba naše nam bo spet, seme novo zasejati, da skali, požene cvet._ Prišel polje bo če za vsakd