POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI XXI. 1929 Posamezna itevilka velja i dinar. »Nai dom« izhaja 1. v mesecu. Naročnina za vso leto dvanajst (12) dinarjev, — Za (talijo 7 Lir, Avstrijo 2 in pol {ilin£a, za Ameriko 0.40 Dol. Za druge država vrednost 20 Din. — Naslov: »Nai dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 6/1. — Položnice si kupite na poiti in vpiiito it. 13.577. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri S Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru Š Gosposka ulica r. z. zn.z. Ulica 10. oktobra ■ Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in ne odteguje ■ vlagateljem rentnega davka. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojavi: GOSPOBANKA PODRUŽNICE: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000 000, vloge nad Din 360,000.000. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najtfgodnejšimi pogoji, prodaja vseh vrst vrednbslnih papirjev tubi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. PRVI IN EDINI SLOVENSKI ZAVAROVALNI ZAVOD VZAJEMNA ZAVAROVALNICA 1 DUNAJ^KACES« y LJUBLJAN| ^SKA “STA ] SPREJEMA: V POŽARNEM ODDELKU: ZAVAROVANJA VSEH POSLOPIJ IN PREMAKLJIVIH PREDMETOV, KI SE PO- | ŠKODUJEJO PO OGNJU. STRELI IN PO EKSPLOZIJI SVETILNEGA PLINA, CERKVENE ZVONOVE PROTI RAZPOKI; STEKLO IN ZRCALA PROTI UBITJU PO ZNATNO NIZKIH CENAH. — V ŽIVLJENSKEM ODDELKU: ZAVAROVANJE NA DOŽIVETJE IN SMRT V VSEH SESTAVAH, ZAVAROVANJA NA OTROŠKO DOTO, RENTNA IN LJUDSKA ZAVAROVANJA POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI. PODRUŽNICE: SARAJEVO, VOJVODE STEPE OBALA 42; ZAGREB, Ml HANO VICE V A ULICA 2; CELJE. CANKARJEVA ULICA 4; SPLIT, ULICA XI. PUKA 22; BEOGRAD, DEČAN-KA ULICA 27 CICNIKI IN POJASNILA Z OltRALNO POŠTO ItUKZPI.AČNO. ZANLSLJIVI POSREDOVALCI SE VEDNO SPREJEMAJO. 7VŽVŠDO PRAVA VERA BODI VAM LUČ, MATERIN JEZIK BODI VAM KLJUČ DO ZVEUČANSKE NARODNE OMIKE A. M. SLOMŠEK drifiL Veselo velikonočno oznanilo nam je prišlo; da je postal pom. škof ljubljanski dr. Gregor Rožman ljubljenec mladega slovenskega rodu. * Kje so naše meje . . . Mežiška dolina. Komaj dve uri se vozimo z vlakom od Maribora ob Dravi navzgor, prispemo že do državne meje in na postajo Prevalje. Štiri ure še se bi lahko vozili po slovenskem ozemlju, mi-Rio Pliberka, pod Velikovcem, mimo Celovca In Vrbskega jezera do Beljaka in po Ziljski do-kni do Šmohora; tam šele so zadnji Slovenci. Toda bridka nesreča nam je odrezala Kolško in pustila le majhen drobec te stare naše zemlje: Mežiško dolino. Prevalje so ji središče. Sreski poglavar in sodišče, dekan in davkarija so tu. Trgovci in gostilničarji so se razšopirili; bajte brez zmisla spominjajo na nekdanjo prevaljško slavo, ko so cveteli še plavži in dajali srebrne »rajniše«. Plavži so odšli v avstrijski Donavvitz; tam pa režejo grenek kruh. Iz prevaljških bajt hodijo pol ure daleč v Guštanj, kjer je jeklarna. IGuštanjci so tržani, imajo grofa Thurna in magistrat.) Ali pa hodijo v Premogovnik na Lešah, ki je tudi grofovski in rije po najbolj mrkih jarkih. Prevalje, kjer je dekan vlč. g. Riepl, konzistorialni svetnik lavantinske in krške škofije, vnet gospodarski delavec, rodom od Sv. Štefana pri Velikovcu. Cerkveni ljudje živijo tod in kmetje po hribih so grče, kar jih kupčija in les ne speljeta na kant; na velikonočne procesije in na »žegnanja« hodijo radi, pa klerikalni niso nič preveč. V Guštanju imajo dve cerkvi: v farni častijo sv. lija, v podružnici sv. Antona Puščavnika. Na Prevaljah Devico Marijo, v podružnici sv. Barbaro, ki se tako otroško ozira po dolini; na Brinjevi gori se že dolgo pripravljajo, da mesto lesene, pozidajo cerkvico sv. Kozmasu in Damijanu; na leski podfari sta kar dve cerkvi druga poleg druge — toda rudarji domujejo v previdni oddaljenosti od sv. Volbenka in sv. Ane. Visoko t hribu in gozdu je skrit če Sv. Lenart in opasan z zarjavelo verigo; kadar prideš prvič sem, ugrizni v verigo, da te zobje nikoli ne bodo boleli . . . S Prevalj vozi ozka železnica za Mežo navzgor, mimo Poljane, kjer je cerkvica sv. Janeza Krstnika, zraven nje pa mogočno domovje Hrastovo. Poljani je proslavil ime naš največji koroški pisatelj Meško, ko je nazval po njej svoj roman. (Čeprav je doma od Sv. Tomaža pri Ormožu, vendar lahko smatramo Meška za koroškega pisatelja, ker je stkal na Koroškem in posebno tu nad Poljano, v svoji nekdanji župniji šent-danijelski, svoje najlepše bisere.) Dve uri od Prevalj za Mežo navzgor je Mežica. Vsa nova, bogata in kakor nevesta pod mogočno sivo Peco. Gospod Hornbock iz Št. Janža v Rožu ji žup-nikuje, da ga imajo radi. Da, in kadar gre v sosednje fare na pomoč, pa stopi na kor in zapoje s svojim neskončno milim in mehkim tenorjem, zadrhti srce: taka mora biti milina koroške pesmi . , . Od Mežice do Črne je živo vrvenje. Stotine delavcev kopljejo in vo- Št. Danijel nad Prevaljami, kjer je bil od 1. 1901. do 1906. Meško za župnika. Tu so nastale črtice »Ob tihih večerih«, »Mir božji« in roman »Na Poljani«. Zdaj župni-kuje tu prijazni g. Božič, doma iz Črne. Guštanj. Tu župnikuje č. g. Rehar Josip, doma v Rožni dolini pri Celju. zijo in tolčejo, razbijajo, zasipljejo. Stotine in stotine so se zarile v Peco bogve kam globoko, bogve kam daleč. Svinčeno rudo kopljejo, pa je tu eden največjih rudnikov te vrste v Evropi sploh. Zdravo to delo ni in v Žerjavu, kjer topijo svinec, je vsa gora gola in ožgana. Toda Angleži, ki so lastniki rudnika, so zazidali primerna stanovanja in priklenili stotere družine. Zadnji večji kraj je Črna ali Černo, kakor je zdaj uradno ime. Rajni črnski župnik Dobrovc je namreč našel, da je »Črna« slep prevod nemškega »Schwarzen-bach«; svoj »Schwar-zenbach« (kar bi pomenilo »črni potok«), so Nemci dobili odtod, da so staro slovensko ime »Čerina«, »Černa« ali »Černo« slabo prestavili. Kraj nima imena od kakega »črnega potoka«, ker je Meža tu prav čista in bistra, šele pri Prevaljah jo leški premogovnik počrni; ime ima od skalnatih č e r i, ki jih štrli vse polno nad Črno (Černo). Živahno je tu in trgovec je poleg gostilničarja, in tako po vrsti. Na razne strani se cepijo odtod samotne planinske dolinice: proti štajerski strani pod Javorjem — in proti Koprivni, kjer župnikuje vrli in daleč znani župnik Hojnik, učitelj in zdravnik, 0'ženir in mojster, oče hi brat svojim faranom; res, vsem vse, da menda Slovenci nimamo nikjer drugod takega župnika več. r*e zmanjka, čeprav poje sekira neusmiljeno leto in dan, vozniki vozijo kakor v vsakdanjih procesijah težke hlode do Črne, kjer prevaljški konji že sami vedo, v kateri gostilni ima voznik svoj kredit, in dalje do železnice. Samo cene nima les, ker je tako daleč od postaje. Če bi res dobili železnico tod mimo na Kam-nik, bi postal marsikak kmet čez noč milijonar in trden kremen našega rodu ob meji. — Ogromni gozdovi so še tod naokoli in lesa še Ljudska in meščanska šola v Mežici, spada med najlepše šole v Sloveniji. Bogata je Mežiška dolina na rudi in lesu, toda kakor vase zasanjana in topa, da tepta brzovito življenje po njej in jo mandra. Kdo bo izobličil njeno dušo in ji tudi iz duše nakopal bogastvo, da bo močna zaslomba koroških Slovencev tam onstran meje? Nikar ne pozabimo, da imajo v Celovcu ulico, ki je usmerjena k nam dol in nosi izzivalno ime po Mežiški dolini: —- »Miesstaler Strasse«! Dolina je živela do 1. 1918. s Koroško; zato niti prosvetno, niti politično, niti gospodarsko ni imela dovolj tesnih stikov z Mariborom ali Ljubljano. Zdaj je prišla k Mariboru kakor plaho dekle k sorodnikom, ki jim še ne ve navade. Kot starejšim bratom in domačinom nam je dolžnost, da jo s posebno pozornostjo vpeljemo v svoje kulturno življenje in ne le, da hodimo k nji po volilne glasove. Razred meščanske šole v Mežici z g. ravn. Hergouthom. Mladi viharji. (Zgodba iz našega življenja. — Lojze Viher.) Za igro se pripravljajo. Bilo je ob desetih zvečer. Spodaj v gostilni je bilo že mirno, le zgoraj v društveni dvorani so še ropotali koraki. »Za nocoj bo dovolj«, je odločil gospod kaplan. Za odrom sta se v mraku hihitali Rezika in Malka; Janez in Matija sta jima pripovedovala nekaj napol glasno. Igralci so počasi spravljali svoje knjižice in papirje ter se oblačili. »Prihodnjič pa bolj točno pridite«, je opomnil Korenov Martin, ki je prišel že ob šestihi Topilnica svinca v žerjavu. kakor je bila vaja napo* Črna (štiri ure oddaljena od Prevalj). vedana, pa še nikogar ni našel. »Celo uro sem moral čakati zaman.« »Me smo pred župniščem na gospoda kaplana čakale«, se je opravičila Marjetka. Iz mračnih kotov in izza napol temnega odra so se zbirali fantje in dekleta okoli gospoda kaplana. »Naučiti se morate še bolj; danes je šlo slabo«, je opozoril kaplan in obstal z očmi na tistih, ki so najmanj znali. »Lahko noč!« se je prvi poslovil Martin in odšel. Ostali so se ozrji drug za drugim. »No, kdo gre v naš konec?« Porazdelili so se tako, da so fantje spremljali dekleta, ker bi jih bilo same strah. »Malka, kdo pojde s teboj?« Zunaj je bila prijetna, skoraj topla noč, čeprav je bilo teden po Božiču. Okna na hišah so bila že temna, le na cerkvenih je medlo in skrivnostno odsevala večna luč. »Zdaj bom moral še pridigo študirati«, se je ločil gospod kaplan od žruče. »Lahko noč!« Truden in upehan )e bil, po glavi so mu Rigali prizori iz igre, orzeli igralci in igralke. ^obotni večer je — zdaj pridigo za jutri! Spomnil se je, da ^ora naročiti za igro še v®e potrebščine za — '''grom« in »blisk«; tudi »dež« bi bilo treba nekaj. Da — in še pridigo! »Naš gospod kaplan s° res ubogi«, se je 0glasila Marjetka. »Oh, saj jo kar iz rokava stresejo«, je občudovala Rezika kaplanove Pridige. ... Gospod kaplan je pritipal po stopnicah, odprl sobo in si prižgal sve-llllko. Hlastno se je lotil brevirja pa se pri tem oziral po skromni knjiž- Črnski fantje pri streljanju. niči, kje bo kaj ujel za pridigo. Tako so ga podile misli, da niti ni utegnil premišljati, kako grenek je kaplanski kruh: vse prosvetno delo mora voditi, pripravljati tečaje, agitirati za liste, sejati . . . sejati ... in žeti komaj beraško mezdo, mnogokrat še — nehvaležnost in nasprotovanje . . . Sejati, sejati, da ne utegne človek niti semena pretehtati in preceniti, niti brazd pregledati, če niso ene že prepolne vsemogočega semenja, druge pa prazne, čisto prazne. »Hvala Bogu, da vsaj politike ni; da imam vsaj politične počitnice!« je vzdihnil in za hip zahrepenel za tihimi urami zbranosti. Po noči pa so hodili igralci in igralke domov. Matija in Malka sta šla tako počasi, da sta ostala kmalu za drugimi. Na razpotju sta obstala: na desno je bila pot v mlin, na levo je šla na Malkin dom. »Pojdem še s teboj. Da te ne bo strah!« »Oh, saj me ni. — No, če hočeš, pa pojdi!« Noč ju je zavijala v volneno mehkobo in tiha, tiha je bila, kakor da bi prisluškovala, kaj jima utriplje srce. »Jaz sem vesel, da se je odpeljal za praznike k staršem«, je zašepetal Matija, ko je nanesla beseda na Mlakarja. »Zakaj?« je nedolžno vprašala. »Zakaj?« jo je pogledal in zagomazelo mu je od njenih oči po vsem telesu, tako da jih j® morala tudi Malka umakniti. »Zakaj . . .?* Seveda ga je razumela in dobro ji je delo, da drhti zanjo in se boji drugega. (Dalje.) Sv. Helena v Podpeci (visoka 1026 m nad morjem), črnska podružnica. Topla pod Peco. Pet mogočnih kmetij je tu visoko pod Peco, najvišji (1200 m) in zadnji je Končnik, pa Kor-dež in Florin, Fajmut in Bur-jak. Do vrha Pece jim segajo posestva, tako da imajo vsak svoj lov. Stoletno zgodovino pričajo njihovi domovi, še o vojaških beguncih in bojih pred sto leti. Stare navade so še v časteh, svojstvena govorica, trdna zavest in zdrav kmečki ponos. Žrtev spovedne molčečnosti. Tretji prizor. Župnik sam. Župnik: Nesrečnež, tako je pahnil od sebe milost božjo, ki se mu le nepričakovano ponujala. (Vstane in stopi nekaj korakov po sobi.) Toda, ali je bila to prava, resnična spoved? Loser ni bil pripravljen na njo . . . A kljub temu je imel namen, da se spove in mi je priznal zločin kot namestniku Kristusovemu. Da, potem me veže spovedna molčečnost! Moj Bog, nazadnje bodo še mene smatrali za morilca. Pa tega si vendar ne bo oihče upal misliti o meni. A če bi se tudi zgodilo, govoriti ne bi smel, prej oj moral žrtvovati življenje, kot da bi kaj izdal; tako sem včeraj sam pri-djgoval. Moj Bog, daj, da ne pride nad me taka težka preizkušnja! Ne prosim samo za sebe, prosim tudi za priletno mater, prosim za vso župnijo in ?a vso katoliško Cerkev, ki bi radi tega trpela veliko, veliko škodo . . . ioda ne, nikakor ne! To ni mogoče! Vznemiril sem se od takih misli. (Poklekne na klečalnik, spenja roke h Križanemu in Žalostni Materi božji.) Križani Zveličar, usmili se me, Mati sedmerih žalosti, prosi zame! (Vzame ^ožni venec, hodi po sobi in moli po tihem, potem poklekne. Črez nekaj jjasa je slišati korake na hodniku, nato trkanje na vrata.) Kdo je to? Loser? ^li nemara že —? (Zopet trkanje.) Naprej! Četrti prizor. Župnik, župan, tajnik in nadučitelj. Župnik: (odskoči prestrašeno s klečalnika, a se takoj zopet pomiri. obraz mu je bolesten). Župan: Zdravo, gospod župnik! Župnik: Pozdravljeni, gospodje! Župan: Zdi se, kot da ste pričakovali naš pozni obisk. Menda ve-sle. zakaj vas moramo vznemirjati tako pozno. 2 u p n i k (v zadregi) : Res, ne vem; zelo čudno se mi zdi, da vidim "ospode tukaj. Izvolite sesti! S čim morem postreči? Tajnik: Kam je izginila . . . Župan (ga prekine); Počakaj še! Hm, torej gospod župnik, ali res ne veste, po kaj prihajamo? Župnik : Kako bi mogel to vedeti? Župan: Vendar se mi je zdelo, da vas nismo nič presenetili. Ali ne, gospodje? Nadučitelj: Seveda, gotovo. Tajnik: Tudi jaz sem to opazil. Župan: Še nekaj! Pravili so nam, da ste bolehni, da ste postrež-nici ukazali, naj vas danes ne moti, češ, da se vležete. Kako, torej, da ste še tako pozno po koncu? Župnik: Bil sem res v postelji, a glava me je tako bolela, da sem pred eno uro vstal, da bi . . . Toda čemu prav za prav to vprašanje? Župan (tajniku) : Ker gospod župnik ne ve ali noče vedeti, po kaj prihajamo, mu povejte vi, gospod tajnik. Tajnik (drzno) : Moje sestre še ni domov. Zvedeli smo, da je bila dopoldne pri vas, da je baje prišla po večjo vsoto denarja. Bati se je torej, da se ji je pripetila kaka nesreča, ali da se je zgodil kak zločin. Župnik (pogleda mimogrede na križ, mirno in počasi) : Vaša gospa sestra je bila res danes dopoldne med 10. in 11. uro pri meni. Župan: Gospod župnik, nepojmljivo mi je, da vas ta novica nič ne vznemirja. Kakor da ste to že vedeli, da je gospa Barletova izginila! Kdo vam je kaj sporočil? Župnik: Kdo bi me mogel obvestiti? Kar je odšla gospa Barletova, nisem prišel nikamor iz sobe. Župan: Kam je šla gospa Barletova od Vas? Župnik: Rekla je, da gre naravnost domov. Tajnik: Domov dosihmal še ni prišla. Sploh je ni videl nihče od tega časa. Sicer pa z velikim zneskom denarja gotovo ni šla na daljši sprehod. Moralo se ji je torej tukaj v župnišču nekaj pripetiti. Župan : Koliko denarja ste ji izročili? Župnik: 20.000 goldinarjev. Vsi: 20.000 goldinarjev! Župan : Kako ste mogli zaupati tako vsoto stari, neoboroženi ženi? Nadučitelj: Saj gospa Barletova tolikega zneska ni mogla shraniti in skriti. Toliki denarji so morali nekoga naravnost dražiti in vabiti k zločinu. Župnik: Gospa Barletova je imela 19.900 goldinarjev v papirju( ostanek v srebrnini. Denar je shranila v ročno košarico ter jo pokrila tako( da se ni nič poznalo. To mi pa niti v sanjah ni prišlo na um, da bi ji mogla pri belem dnevu na tem kratkem potu groziti kaka nesreča. Župan: Ali morete priseči, da je zapustila živa in zdrava z vsemi denarji vaše župnišče? Župnik: Priseči morem le to, da je zapustila to sobo popolnoma zdrava in z vsemi denarji. Žal mi je, da je nisem spremil, kakor sem hotel, prav do hišnih vrat. Župan: Gospodje, ker nam gospod župnik ne more ali noče dati pojasnila, nam ne preostaja drugega, kakor da začnemo sami poizvedovati po gospe. Mislim, da moramo najprej preiskati župnišče. Nadučitelj: Seveda. Tajnik: Na vsak način. Župan: Gospod župnik, spremljajte nas! Župnik: Prosim, gospodje, oprostite mi! Zares sem bolan. Župan: Moje mnenje je, da bi bila to ne samo vaša dolžnost, ampak tudi vaša korist, da z nami vred poizvedujete za pogrešano gospo. Ako pa nočete, pojdemo sami. Gospod tajnik, vzemite to luč tukaj; gospod župnik naj se pa zadovolji med tem s svečo. (Prižge svečo in z drugimi odhaja.) Petiprizor. Župnik sam. Župnik: Stvar se razvija hitreje, vsa zadeva postaja hujša, kot sem se nadejal. Dosedaj ne vedo nič gotovega, kaj se je z gospo Barletovo zgodilo, in vendar — kaka surova namigavanja si že dovoljujejo proti meni. Kaj šele bo, ko se vse odkrije! Potem me bodo še sumničili, da sem gospo Barletovo sam oropal in ubogo revo umoril. Da, če se Cerkveniku posreči, da neopažen pobegne, me bodo nazadnje še obdolžili, da sem zakrivil roparski umor. In jaz moram o vsem tem molčati! Ali res ni nikakega izhoda? Toliko je gotovo: Loserjevo priznanje, četudi vsled strahu prisiljeno, je bilo prava izpoved; radi tega ne smem niti pičice izdati o njem. Toda, ali tega nemara ne bi mogel in smel povedati, da je bil Loser danes pri spovedi? . . . Ne, ne smem, tudi nočem dati niti najmanjšega povoda, da bi se moglo le količkaj sumiti, da sem prelomil spovedno molčečnost. Ne, rajši umreti! (Se pokriža, ozre na križ, obstane za hip pred njim, moli in konča); Naša pomoč si ti, o Gospod! Šesti prizor. Župnik, župan, tajnik, nadučitelj. Župan: Našli nismo ničesar. Ali ne vodi k vežnim durim še druga pot? Župnik : Tudi po stranskih stopnicah se lahko pride k vratom. Župan: Kdo je zaklenil vrata nocoj, ko ste vi ležali? Župnik: Zaklenil sem jih sam že dopoldne, ko sem legel. Župan: Da je Cerkvenik odpotoval, vam je bilo torej znano. Župnik: Da, Loser me je včeraj prosil za dopust. Ž u p a n : In se doslej še ni vrnil? Župnik (pomolči) : Prosil je ... za dopust ... za ves teden. Župan: Nekam čudno je vaše vedenje, gospod župnik! Čemu se obotavljate, čemu enostavno ne rečete: da ali ne? Župnik: V kolikor morem reči, se ni vrnil. Župan: Hotel sem, da bi ga poklicali, da bi nas vodil po stranski P°ti, ki ste nam jo omenili. Tajnik : Ali je za to pot vedela moja sestra? Župnik : Dobro je vedela gospa Barletova, redno se je je posluže-Vala, da je mogla počastiti najsvetejši Zakrament. Župan: To bi nam bili morali povedati takoj po našem prihodu. Tam Moramo še vse pošteno preiskati in pregledati. Ne preostane drugo, gospod župnik, kakor da nas vi spremljate. Župnik: Grem torej z vami, naj bo. Vzamem si samo klobuk in r°bec. (Odide v spalnico.) Župan (nadučitelju): Vi ostanete tukaj in poglejte radi gotovosti v župnikovo spalnico. Župnik: (vrnivši se, hoče vzeti svetiljko). Župan: Ne, pustite jo tu; gospod šolski vodja ostane tu na straži, vrata spodaj smo pustili odprta. Nas spremlja orožnik, ki stoji s svetiljko pred durmi. (Župnik se prestrašeno ozre in pogleda na križ; vsi, razven šolskega vodje, odidejo.) (Dalje.) , Črna. V zadnjem »Našem domu« želi M. pouka iz gozdarstva in lesne kupčije. Da je to znanje v kraju z nad 80% lesnega sveta res potrebno, ne more nihče oporekati. Da bi se pa to znanje pridobilo z enim gospodarskim tečajem, je nemogoče, ko se še lesni trgovci tolikokrat uračunajo. Za lesno trgovino je treba znanja, denarja in zvez z zanesljivimi odjemalci. Že misel, da bi bil les glavni dohodek naših kmetov, je zgrešena. Biti bi moral rezerva za izvanredna plačila. Glavni vir kmečkih dohodkov v gornji Mežiški dolini bi naravno morala biti živinoreja. Za nje povzdigo je treba tudi znanja in duha skupnosti med kmeti. Obojega manjka. Niti ene organizacije ni v Črni, ki bi o tem oziru kaj storila. Kmetijska podružnica ne pride čez občni zbor, Prosvetno društvo nima niti enega kmeta ali kmečkega fanta včlanjenega. Mlekarna prehaja iz krize v krizo, občinski kmetijski odsek je na papirju, kmetijska nadaljevalna šola je zaspala zaradi nezanimanja. kmetov pa ni, ki bi res vkup držali. Nobena stvar v Mežiški dolini ni tako nevarna, kot pa ravno to mrtvilo. Naj bi bili kmetje kakorkoli združeni, bi se dalo nekaj doseči, tako pa je vse zaman. Svoj čas so bili skoraj vsi v izobraževalnem društvu, pa se je začelo živahno gibanje; vojska je vse to zamorila. Drugega izhoda tudi sedaj ni. Ko bi Prosvetno društvo štelo dovolj kmetov in kmečkih fantov, bi se gotovo tudi pobrigalo za njih izobrazbo in povzdigo. Brez tega pa bo šla kmetija za kmetijo. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo v Mariborski oblasti. Mariborska oblastna samouprava se veliko trudi za povzdigo kmetijskega šolstva, V lanskih počitnicah sta bila tečaja za učitelje in učiteljice. Aprila se zopet začneta dva taka tečaja. Škoda je le, da računa edinole z učitelji kot voditelji teh tečajev, Razvoj danske visoke ljudske šole bi ga močno opominjal, ne prezreti duhovnika. Tudi v Nemčiji so ravno duhovniki, ki so močno delali in še delajo v tej smeri. (Kru-chen, Stiirner.) Dejansko ima na kmetih duhovnik več stika s kmečko mladino, Pogostokrat ga tudi župnijsko posestvo sili k študiju kmetijstva. Ugovor, da bi te šole v prvi vrsti širile splošno znanje, ne drži, ker prvič bo ta smer kot na Koroškem, razočarala, drugič je pa tudi vprašanje, če je zato edino učitelj sposoben. Še ena misel: Na Danskem so te šole vse nastale na zasebno pobudo z veliko svobode, pri nas pa gremo v uniformiranje od zgoraj. Čas pa ni ugoden za to. Tri zahteve stavi dr. Dieck na voditelje teh šol: Znanje, spretnost in res socialno mišljenje. Te lastnosti se pa najdejo v vseh stanovih. Zato odpreti tudi vrata vsem! Rok Slivnik, najstarejši in najboljši igralec Prosvetnega društva v Črni, kot Krjavelj. Slivnik ima jugoslov. veliko zlato hrabrostno svetinjo. ,. Reseda kmetski mladini. Na ovoju N. d. ^dam: »list za kmetsko mladino«. Torej 'mamo res svoj, prav svoj list?! Toda za-listam po njem: nikjer od nobene £uljave roke našega fanta ni kakega član-lta; nikjer, da bi kmetski fant sam po-J'odal s krepko, z neusmiljeno besedo, ki 1 zadela v živo; povedala, da mladi rod porašča, da hoče sam voditi svojo usodo; “a noče več biti neuki kimavec. Še vedno akamo, da pride nekdo, bodisi duhov-'k, učitelj ali doktor, da nas popelje za °ko, kamor se mu zdi. Prav je, da za-dpamo v te, ki so posvetili svoje živ-•|e.nje za narodni blagor. Prav je, da uva-u)emo njihove nauke, toda brez našega °delovanja bo vse zaman. Naša društva ‘e sicer trudijo, ampak kljub temu je omaj 8% mladine zraven, pa še od teh Polovica le na papirju. Krog »Našega do-^.a« pa se nas bi lahko zbrala večina; tu 1 glasno in jasno povedali, kaj nam ni P av ’n. kaj in kako hočemo, da si bomo Postljali lepo bodočnost. Tak je moj ve-onočni pozdrav. — Višinski, k -ai-*’ vr*1—Guštanj. Pravijo: če nimaš rsč. listov naročenih, da nisi veren. Po- te . naročenih, da nisi veren. Po- 1 Jedkem je treba koj denar, denar, pa T- ko veljaš za vernega in krščanskega. ga nihče ne pomisli, kako težko je za kmeta. Imam 24 oralov: 7 oralov setve in travništva, pa 5 otrok in z ženo pa še užitkarico. Samo 4 glave živine zmorem; če pa je suša, pa je komaj za 3 krave. Z dvema moram voziti in še mleka ni. Lesa imam 17 oralov, mlad les, da ni kaj sekati. Potreboval bi deklo; pa kaj, ko zahtevajo po 2000—2500 Din na leto, hlapci pa do 4000 Din! Pridejo še nesreče, suša, zima, bolezni. Davka imam 496 Din na leto, zavarovalnine 152 Din. Prodam k večjemu kako klaftro drv ali kako tele. Zato je hudo za dinarje. Na drugi strani pa vidiš na kmetih tako gospoščino in zapravljivost pri mladini. Pišejo, da je toliko brezposelnih. Seveda, ko hočejo le velike plače, vsak bi rad za »šribarja« bil; na kmetih pa ni poslov. To bi naj tudi strogo kaznovali, da mladina do 18. let ne bi smela na »bale« in v gostilne. — Gregor Lipovnik pd. Rutnik. Dramlje. »Orel« si je šele nedavno ustanovil v kaplaniji knjižnico, pa je gotovo vzorna. Poleg poučnih imamo celo vrsto novejših leposlovnih knjig. Zapisnik priča, kako mnogo knjig se je izposodilo čez zimo. Pridite, pa boste videli, s kako vnemo skrbimo za knjižnico! — Ž—k. Šmartno v Rožni dolini. Po zimi se je »Orel« stiskal ob topli peči: prebirali smo dobre knjige; na veselih fantovskih sestankih smo največ razpravljali o socialni ekonomiji. Zdaj spomladi bomo poleteli v naravo, da se pripravimo za tekme in nastope. Upamo, da se tudi letos snidemo v Rožni dolini (če nam celjsko okrožje ne odbije prošnje!). Pozdrave Pavli in Ivanu iz Tremer. — Lipičnik Fr. Makole. Krščanski človek tudi živine ne muči. Če ima par živine 10 mtc. pa ji naložijo 25—30 mtc.l Tu bi moral priti zakon, da varuje ubogo živino. — Opazovalec. Marija Snežna. 10. febr. smo imeli Orli prvo prireditev, igro »Repoštev«. Hvala vsem udeležencem! Dekleta, fantje, pristopite k »Orlu«! »Bog živi!« je naš orlovski glas — ki sega v poslednjo slovensko vas. — J. B. Marijina podoba. (Spomin iz vojne.) V južnih Tirolah je pripeljala pot našo stotnijo v sotesko, kjer so se udirali vsako pomlad plazovi. Kakor lastavičje gnezdo je bila prislonjena bajta ob skalo. Naš poročnik je na svislih opazil Marijino podobo, silno staro in umetniške vrednosti. Brž pokliče gospodarja in ga nagovarja, da bi mu jo prodal. Gospodar pravi, da ne, ker Marijina podoba že stoletja varuje bajto pred plazovi. Ko pa je poročnik le silil vanj, mu obljubljal lep denar in povrh še novo Marijino podobo, se je oglasila gospodinja, češ, dajva jo, če nama kupi gospod v Trientu novo. Tako je kupil poročnik to staro, čez nekaj dni pa je visela na svislih že nova podoba. Prišla je pomlad, topli vetrovi; zagrmeli so spet plazovi, da je bila groza. Takrat je zagrmel z Monte Roverja tudi na to bajto in gospodar in gospodinja sta se le komaj rešila v klet. Sosedje pa so rekli: Staro sliko sta prodala; zato ju ni več varovala. — Ruperčki. Sv. Barbara v Hal. Kaj pa delajo na Prihovi? Menda so pomrznili. Lani so bili zelo glasni. Tudi o »orgelcu« pri Zg. Sv. Kungoti ni ne duha ne sluha. — Ant. Plohl. (Vašega tajnika pa prav zelo »obra jtamo«; tudi pismo smo dobili in izročili takemu gospodu, ki zelo ceni te vrste reči, Bogve, kje bo še tiskano! Seveda, počasi gre in prej kot se izda kaka knjiga narodnega blaga, minejo včasih leta. Pozdravljam oba in želim vsem barbarskim prijateljem in prijateljicam mnogo pisank! Ur.) 14. aprila bo žrebanje pri loteriji Prosv. zveze. Do 14. aprila imate čas, da plačate srečke. Vinko Razgoršek, župnik v Črni, doma iz Kotelj, znan organizator, gospodarski in prosvetni delavec. Urejuje Mar. Štupca. Iskrice z dekliških izobraževalnih tečajev. A. Veliki škof in pisatelj Kepler je nekoč zapisal: »Dve milosti smatram kot največji, ki mi jih je Bog dal; prva je bila moja pobožna mati, druga pa vsakoletne duhovne vaje.« Imamo pa tudi velike može med Slovenci, ki imenujejo svojo pobožno mater prvo veliko milost od Boga, tako naš Slomšek. Če hočeš biti kdaj dobra mati, moraš biti že kot mladenka prav materinska do mlajših; predvsem se trudi, da si jim zgled strahu božjega, zgled pridnosti, ljubeznive resnobe, s katero stremiš za dekliško popolnostjo z vestno samonaobrazbo. Kakor ve čebelica najti v vsaki rožici kapljico sladkega meda, tako si nabere pridno dekle zaklade lepega znanja in dobrega čtiva. In kakor se čebelica ne zastrupi, četudi sreča slučajno strupeno cvetko, tako se modro dekle srečno ogiblje pohujšanja, da ostane neoskrunjeno, nepokvarjeno. Vzorno dekle rado moli, rado dela in ra- do poje, vse ob svojem času v lepem redu in s tihim veseljem; dobro porablja zlati čas mladih dni, ki ga lahkomiselne mladenke zapravljajo s praznimi bedarijami in z grešno lahkomiselnostjo. B. Snaga in red sta tudi temelj družinske sreče. Dobra gospodinja je kakor dobra ura pri hiši, ki kaže z dvema kazalcema vedno pravi čas; tako se opravlja točno vsako delo o svojem času. Skrb za snago in red v hiši in tudi zunaj krog nje, je naloga ženskih rok. »Že na pragu spoznaš, kakšne so ženske pri hiši«, pravi Slomšek. Ne bogato obložena miza, ampak red in snaga v kuhinji, v shrambi, na mizi, pa tudi v jaslih, ti ohrani zdravje pri hiši. Zunanji red in snaga je ogledalo reda in čistosti srca in duše. Neoskrunjeno devištvo je prvi pogoj srečnega zakona tudi z zdravniškega stališča. G. Dobra organizacija ne odtuja mladine ne domu, ne domačemu delu. V dobrih organizacijah se mlada srca ogrevajo za lepoto svojega doma, spoznajo vrednost domačega preprostega dela. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Lepa predavanja odpro mladini oči, da se raduje in divi bogastvu domače pesmi, do- Mače zgodovine, narodnih običajev. Po navodilih, dobljenih v lepih predavanjih, Posnetih iz lepega čtiva, hodi organizirana mladina pota poštenosti, pravičnosti, resnice s plemenito neustrašenostjo. Le eden edini strah je v srcu take mladine — strah božji, — M. pr. Ivan Križanič, stolni dekan v Marinom. Rojen 12. avgusta 1843 v vasi Bo-reci, župnije Sv. Križ na Murskem polju, umrl v svojem domačem kraju 31. julija 1901. Pokopan je na pokopališču pri Sv. Križu. Slomšek pravi: »Hvaliti svoje rajne dobrotnike, povzdigovati njihova jcpa dela in znamenite zasluge, nam I® ravno tako dolžnost, kakor njihove slavne vzglede posnemati.« Eno teh lepih uel Križaničevih je lurška knjižica, ki sMo jq zadnjič priporočili in razposlali 2lasti članicam D. Z. Pisatelj je bil vse svoje življenje vnet častilec Matere “ožje; njej v čast je spisal imenovano knjižico. Ali ni znamenje Marijine naklo-ujenosti, da je dva dni pred svojo smrtjo opravil zadnjikrat daritev sv. maše pri jurškem oltarju? — Dekleta, ki pomagajo širiti lurško knjižico, storč s tem ve-hko dobrega med mladino; častijo pa ‘Udi enega izmed slavnih, zaslužnih mož Uaše domovine. Življenska pravila, ki jih je zapisal dr. *vrižanič svoji dobri sestri, ko je bila iz- voljena za prednico šolskih sester v Mariboru, so tudi zlata pravila za naša dekleta, našim mladim gospodinjam. Zato naj tu slede; 1. Vsakega križa, ki pride nad katero sestro (nad katerega domačih), vzemi polovico na svoje rame. Kako, to že ve ljubezen. — 2. Naj ne mine dan, da bi ne storila vsaki sestri (vsakemu izmed domačih) kakšnega veselja. Če drugo ne, vsaj prijazen pogled. Kdor z veseljem da, onega Bog rad ima. — 3. Ako je treba kaj grajati, pomisli, ali bi Jezus v tem slučaju grajal. — 4. Natančno se drži dnevnega reda. Red vodi k Bogu; le v peklu je nered. — 5. Sama bodi ponižna, zelo ponižna. Komur ljudje dajo čast, tistemu hudič rad nastavi roge; celo angeli so se v svoji visoki časti prevzeli. Zaradi tega je nevarnost za človeka tem večja, če stopi v višjo čast. — Ponižnost se primerja vijolici, ker je modre barve, in nebesa so tudi modra, ker so za ponižne pripravljena. Ako bi se dekleta naše D. Z, ravnale po teh lepih pravilih, potem bi pač »slovelo slovensko dekle«. Iz moje poštne torbice. Radeče. Pohvaljena pridna Tončka, ki tako rada čita dobre knjige in N. D. Da bi le vse Tončke bile tako vztrajne in vesele nabiralke novih naročnikov, pa bo N. D. kmalu »na konju«. Vurberg. Dobri članici D. Z. Matildi naj tudi N. D. pove prijateljsko slovo. Bila je po svojih čednostih in svojem trpljenju zrela za nebesa; zato je prišla nebeška Mati po to lepo cvetko Marijinega vrta. — Francka. Juršinci. Naša D. Z. ima redne mesečne sestanke, v katerih nam lepo predavajo predsednica, tajnica in druge odbornice. A žalosti nas, da nekaj deklet prihaja le tupatam, zato, da jih ne zbrišemo. Zdi se mi to nehvaležnost do č. g. voditelja, ki se toliko trudijo za nas. Zadnjič so nas navduševali, naj delujemo vneto toliko časa, da pride v vsako hišo vsaj en nabožni list. Žal, da se nekatera dekleta prav nič ne brigajo za dobro časopisje. Prav lepo se zahvaljujemo predsednici v Mariboru, da nam je poslala Lurško knjižico. Dekleta so pridno segle po njej. Tu jih moram pohvaliti. Želim vesele velikonočne praznike! — Dekle od Sv. Lovrenca. — (Ako bi vse naše organizacije rešile le to eno veliko nalogo, da bi v vsako slovensko hišo spravile le en dober časopis ali en nabožni list, pa so dovolj storile. Ali bomo prišli kdaj do tega vzvišenega cilja? Štupca.) Mala ves. Ker ste se dobra naša predsednica v zadnjem N. D. pritoževali, da so se našla dekleta D. Z., ki so Vam vrnila Lurško knjižico, Vas prosim, da mi nemudoma pošljite še 10 knjižic. Ne gre mi v glavo, kako more biti kje slovensko dekle, ki bi vrnilo tako knjižico. Ali je res kak kraj, kjer bi se ne našlo zlahka 10 deklet, ki bi se zanimala za lepo življenje mlinarjeve hčerke Bernardke? Po mojem mnenju je knjižica tako lepa, da bi ne smelo biti hiše, kjer bi je ne imeli. — Marica. — (Takih »Maric« si želim vsepovsod, potem se bo kmalu moja žalost spreobrnila v veselje. Majnik se bliža. Dekleta, članice D. Z,, razširjajte lepo Lurško knjižico, ki je pač ne najdete cenejše s tako ljubeznivo vsebino. Pri vaških kapelicah boste majnika mesca opravljale šmarnice s to-le knjižico, ki vas bo vsak dan znova razveselila, pa tudi vzgojno vplivala na mladino. Ako hočete dobro vplivati na mlajše, širite to knjižico! — M.) Dekleta v Središču, pri Sv. Ani in v Šaleški dolini, iskreno pozdravljena z moje bolniške postelje. Kako srčno rada bi prišla k vam ob dogovorjenih dneh, a Bogec me je zaprl v ječo —.v bolniško sobo. Slomšek pravi: »Bolniki so jetniki božji«; te besede so mi v tolažbo, ko srce hrepeni med vas, ljubljena dekleta. Ko sem bila otrok, so me dobra mamika enkrat kaznovali s »špansko šibo«. Zdaj pa mi je Oče nebeški poslal »špansko bolezen«, ki me tako hudo tepe, da sem vam, ljuba dekleta, komaj napisala te vrstice. Daj mi Bog zopet ljubo zdravje, pa na veselo svidenje na dekliških tečajih! Vsem dobrim dekletom želim milostne velikonočne praznike. — M. Št. Potovanja in izleti ljubljanske Prosvetne zveze v letu 1929. Prosvetna zveza priredi letos sledeča poučna in zabavna potovanja: 1. Romanje v Lurd od 21. aprila do 1. majnika. Stroški za III. razred brzovlaka, hrano, stanovanje, znašajo 2900 Din. 2. Jubilejno romanje v Rim. Letos, 22. decembra praznuje sv. oče Pij XI. zlato mašo. Ob tej priliki se bo poklonilo odposlanstvo Slovenije s svojima pre-vzvišenima g. knezoškofoma dr. Jegličem in dr. Karlinom sv. očetu. Romanje pade torej prav na jubilejni dan, 21. december. Odhod iz Ljubljane je 16. decembra, prihod v Rim 18. in prihod v Ljubljano 23. decembra zvečer. Stroški: Vožnja IIL razreda brzovlaka, hrana in stanovanje za vse dneve znašajo 1600 Din. 3. Tretje romanje na sv. Višarje bo 3. in 4. avgusta. Posebni vlak pelje iz Ljubljane 3. avgusta zjutraj in se vrne 4. avgusta popoldan. Cena: Železn. Ljubljana— Žabnice in nazaj ter vizum 75 Din. Priglasiti se je treba do 1, junija, 4. Majniški izleti na Koroško. Prvi izlet bo v soboto, 11. majnika. Odhod z jutranjim vlakom do Tržiča, Tukaj čakajo avtomobili, s katerimi se prepeljemo preko Ljubelja v Celovec, h Gospe sveti in k Vrbskemu jezeru. Tukaj je prenočišče. 12. majnika izlet k Osojskemu jezeru, na Kancelberg z vzpenjačo, nato vrnitev preko Beljaka, Podkorenskega sedla v Kranjsko goro do Kranja. Stroški za vožnjo, hrano in stanovanje 335 Din. Isti izlet se ponovi za Binkoštne praznike. Priglasiti se je treba do 1. majnika. 5. Skupno potovanje z lastno ladjo po Adriji bo okrog 15. avgusta, ako se priglasi vsaj 200 izletnikov. Na tem potu obiščejo izletniki Split, Dubrovnik, Kotor in otoke. Slovenska straža v Mariboru se jo ustanovila po prizadevanju vlč. g. prof. dr. Jos. Hohnjeca. Predsednik ji je g. dr. Fr, Kotnik, prosvetni inšpektor, tajnik č. g. Marko Kranjc, blagajnik gosp. Jernej Božič, šef fin. oddelka pri obl. odboru. Skrbela bo za Slovence v Avstriji, pa tudi za naše obmejne kraje od Solčave, Mežiške doline do Apač, Radgone in Slovenske Krajine. Pisarno ima na Aleksandrovi cesti 6. Marko Kranjc: Vrt Marijin. Pred leti je izšla prva izdaja in so jo dekleta z* veseljem pokupila. Tiskali bi 2. izdajo, če se priglasi dovolj kupcev. Veljala bi 8 do 10 Din. Javite sel Vsem naročnikom! Prosvetna zveza v Mariboru prireja loterijo; žrebanje bo nepreklicno 14. aprila, ob 10. uri v Zadružni gospodarski banki. Lahko sc udeležite, če morete. Vsak naš naročnik je dobil 2 srečki. Če za eno pošlje 5 Din. sta obe veljavni; drugače pa nobena ne-Dobitki so jako lepi in bodo še pomnoženi. Zato na vsak način pošljite vsi ten 5 Din, da preizkusite srečo. Do 14. april® do 10. ure morajo biti srečke plačane, drugače ne veljajo. Tisti, ki ste daleč, morate denar najmanj 11. aprila oddati na pošto. Želimo vam obilo srečel ŽALE IN UGANKE »Zakaj je ustvaril Bog ženo šele na koncu, ko je bilo že vse drugo ustvarjeno?« — »Zato, ker bi mu bila s svojim klepetanjem in ugovarjanjem samo na Poti.« »Jožek, pokaži Ameriko na zemljevidu!« pravi učitelj. Jožek jo pokaže. — »Kdo je odkril Ameriko«, vpraša nato učitelj učence. — Vsi zavpijejo: »Jožek!« Cigan je ukradel dva vola pa ju je vodil po cesti, da bi ju prodal. Srečal je kmeta, pozdravil ga in vprašal: »Kaj jjjisliš, koliko bom dobil za ta dva vola?« Kmet se nasmeji in pravi: »Ha, ne vem Prav, ampak mislim, da najmanj — dve leti.« Računajte! Ko je bežal kralj Matjaž Pred sovražniki, je prijahal pod Peco in ®e zatekel ves lačen in utrujen h kmetu Osojniku. 29 junakov je bilo z njim in trideseti je bil Matjaž. Osojnik jih je le-Po sprejel in pogostil. Tedaj ga pobara kralj Matjaž in zacinglja z mošnjo zlatnikov: »Osojnik, kaj sem ti dolžan za večerjo?« — Osojnik pa je odkimal, da nič; saj je bil stara korenina in je popotne rad pogostil. Matjaž je s cekini udaril po mizi in dejal: »Kar povej! No-?em biti nikomur nič dolžan!« Tedaj se 16 Osojnik namuzal in menil: »Če torej nočeš daru od kmeta, pa me plačaj! Takole ti računam: Vas je 30; za prvega mi daj 1 zlat, za drugega dvakrat toliko kot za prvega, za tretjega dvakrat to-uko kot za drugega itd.« Matjaž je gle-ual; usedli so se in lačunali, računali, da Se je Matjaž za glavo prijel, ko so iz-•/jiunali. Prebrisani Osojnik se je muzal, ”*atjaž pa mu je podal celo mošnjo: »Drugo pa dobiš, ko se iz Pece povrnem«, je še dejal in izginil. (Zdaj pa vj izračunajte, koliko je zahteval Osoj-^'k: za prvega 1 zlat, za drugega volaka 2 zlata i. t. d.; za vsakega naslednjega dvakrat toliko kot za prejšnjega.) Čarovnik: »Tako vas vse lahko za-c°Pram, da nihče ne bo mogel sam vstati!« (Kako je to napravil? — Zelo Preprosto: čim je kateri vstal, je vstal tudi »čarovnik«; torej oni ni sam vstal, ker sta vstala oba.) ♦ Ugankar kramlja. Najprej se moram predstaviti. Ime mi je Jiirek, zovejo me pa za Štrbunka, To pa zato, ker so me takrat h krstu nesli, ko so bile vse krave naše fare okinčane za Jiirjevo in je naša hiša ob bregu velike luže, v katero večkrat kdo štrbunkne, Jiirek, pa ne Trapistov. Oprosti, da je meni tudi tako ime. Ti si se ponujal za ugankarja s svojo boljšo polovico, a žal, da ni nič s Teboj. Saj še odgovoril nisi, ko Ti je Prosvetna zveza po radiju sporočila, da sprejema ponudbo. In Ti si kriv, da je N. D. pogrešal tako dolgo kramljača. Klobase, vince in še polovica so Te menda zadržali!? Bog Ti greh odpustil Ugankarji(ice) pa Ti jih naj le namečejo ob prvi priliki na zadnjo plat telesa. — Trezika Slana. Prva nagrada se je izgubila, druga pride, če že ni. Uganke še pošlji. — Bajt. Popraviti je bilo treba »križaljko« pošteno. Pošlji še! — K a m p 1 e t. Slika bi bila lahko lepša. — Mohorič. Nekaj bo! — Rdeči nageljček. Ali ni nageljček pozebel v tej hudi zimi? Ali še kaj diši? Z ugankami pa se le pečaj! — H r i b e r-s k i. Nič boljšega? — Zviti Jaka. Zdi se mi, da Ti zvitost sili skozi vse špranje telesa. Pa ne boš, Jaka! Indija Koromandija je daleč, Radio-aparat bi rad?! Hm! Ne Julike, ne Micike, ne Ja-keci, ampak Jiirek Štrbunk ga dobi, da bo lažje kramljal z vsem svetom. — Ajdnik. Tokrat nič! — Šešerko. Z ugankami bo treba še truda, — Petrovič in Plohl. »Ena se Vama je želja spolnila.« Uganke pa le še kujta! Več truda! — Hočevar. Še, še! — M i c i-ka iz Laporja. »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!« — Julka iz Poljčan, Nagajivka! V celoti nisi zadela. Če je kdo radoveden, kaj, naj poroča, da mu sporočim. Kaj pa Tončka? Velika noč je dan vstajenja! Novak. Je in ni! Pričakujem več! 1. Premikalnica. (Dragomir Bajt, Maribor. — 4.) April, november, maj, januar, marec, februar, junij, oktober, avgust, december. — Zapiši navedene mesece drugega pod drugega in jih tako dolgo premikaj, da dobiš v navpični vrsti ime slovenskega pisatelja. 2. Posetnica. (Franc Mohorič, Vitanje, — 8.) STANKO VISELIč BOVEC. Kaj je ta mož? 3. Črkovnica. (Jožef Mlakar, Češnjica. — 6.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 a a b d d c ll i j k i i O O O o o O P r r r s s s s t t u u Besede pomenijo: 1. ž. ime, 2. rudnino, 3. števnik, 4. m. ime, 5. del ograje, 6. del voza, 7. Slovana, 8. števnik, 9. jezo, 10, znoj. — Kak pozdrav bereš v srednji vodoravni vrsti? 4. Križaljka »Slomšek«. (Lovro Zgonc, Maribor, — 12.) Besede pomenijo: Vodoravno: 1. tega leta, 3. reka v Italiji, 5. slov. pesnik, 6. brezdno, 7. učitelj, 9.—10. m. ime, 10. m. ime, 14. mož postave, 15. športnik, 18. slov. pisatelj. — Navpično: 1. del sobe, 2. zimska prikazen, 3. veter, 4. čutilo, 6. m. ime, 8. poljski delavec, 11. slov. pisatelj, 12. gorovje, 13. stara bojna oprema, 16. potomec mongolskega naroda, 17. iskani kraj puščave. Rešitve pošljite do 18. aprila. Dva izmed tistih, ki dosežejo 26—30 točk, dobita po žrebu vsak Slomškovo sliko, eden tistih pa, ki dosežejo vsaj 20 točk, lepo knjigo. Rešitev ugank: 1. Pošten je, kdor ceni poštenje. —2 Resnica v oči kolje. —• 3. Bonaventura, Hermenegild, Vojteh, Regina, Uršula. — 4. Sodnik, milost, stric, trava, Divača, Sahara. — Josip Stritar: Zimski večeri. — 5, Kalvarijo svojo naš rod je imel, — zdaj rešuje, raduje se zore; — a dan še slavneji mu bode prišel: — Dan oljske prišel mu bo gore. (Simon Gregorčič.) — 6. Maribor, vinotok, polotok. Rešilci: Franc Kovač (20); Sitar Julika (7); Ivan Turner (27); Ivan in Radoslav Šešerko (40); Ivan Kos (0); France iz Ksaverija (35); Planinski Orel (37); Radioamater (37); Kristina Mačkošek (25); Otilija Belšak (40); Jožef Petrovič (35); Jožef Mlakar (30); Franc Sodja (30); Lovro Korošec (30); Ludovik Bergant (22); Nande Hrastnik (35); Anton Bosilj (25); Josip Hočevar (30); Slavko Žličar (7); Marjana Blumer (37); Micka iz Laporja (37); Helena Rednak (24); Silvija Vicher (24); Julka iz Poljčan (40); Dragomir Bajt (7); Rdeči nageljček (24); Marija Šoštarič (40); Bogomilin Črtomir (40); Šimen Sirotnik (40); Trezika Slana i° Lojzika Repič (25); Bogomila (40); Micika Praprotnik (38); Jožef Novak (32); Trezika z Murskega polja (24); Jože Erpi^ (24); Lojzek Erhatič (40); Hriberski (24)i Zviti Jaka (30); Z. Kuplen (14); Samotar-ček (40); Branko Gomilški (37); Srečko Nesrečen (40); Jug Franjo (32); Urška 1 Rečice (24); Stanko Horvat (40); Anton Plohl (35); Jurij Cvetko (24). — Kdor nj med rešilci in je rešitev poslal, je posla* prepozno, Nagrado so dobili: France iz Ksaverija; Bogomila; Lovro Korošec. Pri Sv. Barbari v Hal. se prodaja „Naš dom“ (tudi srerke Prosv.zv.) pri g. Frcu Irgolič^ KMETOVALCI! Gnojite z apnenim dušikom, s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda! Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna. Tudi žlahtna vinska trta je za apneni dušik prav posebno hvaležna. Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec: Tvornica za dušik d.d.Ruše pošta Ruše pri Mariboru. V tej tvornici se tudi dobiva mešanica „Nitrofoskal Rušea, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik+kalijeva sol+superfosfat