n

419  9  9

' ry O

PESMARICA

za

KRATEK ČAS.

Na svitlo dali ino vsim pošteno-veselim Slovencom podarili
trije domorodci

i z

v

Šentjurja

polgg*"

C e I j a,

Pervi zvezek.

V Becu.

Natisnili Kek &  Comp.

1889 .

41923

Prijatli in brati,

Me siljo dostkrati
Svoj glas povzdigniti,
Jih razveselili —

Zakaj bi ne pel?

Predgovor,

T eseli Slovenci pri vsaki priložnosti radi prepevajo,
Žnaj že bojo pri tergatvi alj na ženitnini, na foroži
alj sedmini, posebno pa kadarkolj se jim »žlahna
vinska kaplica« bliši. — Pa, kdor pri takih veselicah
lepih poštenih pesem ne zna, se, žalibog! tudi včasi,
posebno če je že nekoljko vinjen, rad po klafarsko
zadere, ino veliko pohujšanja daja.

Taki gerdi nespodobnosti nekoljko u okom priti,
je ta zbirka novih pesem odločena, zatoraj u njej toljko
napitnic najdeš; pa, kakor sem te pesme spisal ino
pel, jih tudi podam vsim ljubim, pošteno-veselim Slo-
vencom, mojim prijatelom, — odločene so za kratek
čas, ino ne išejo nobene večne slave, toraj prosim, vi
pismouki! ne sodite jih preojstro!

Ker je krajnska gerlica obmolknila, naj se šta-
jarski škerjanček oglasi; ako vam njegovo petje do-
pade, vam zna priliodnič še večkrat zapeti. —

To pesmarico na svitlo dati, sta mi pripomogla
moja izkreno ljublena domorodca gospoda Benjamin
ino Gustav Ipavic, doktorja zdravilstva, ktera sta

IV

k mojim besedam radovoljno prav mične napeve spi¬
sala, ino kateroma se zato prav srčno zahvalim.

Ravno onadva sta tudi vselej pripravlena, ako
jima hoče kdo kakih slovenskih pesem poslati, pri¬
merne napeve radovoljno složiti. —

Naj služi ta pesmarica vsim Slovencom k pošte¬
nima veselju! Živili! — Z Bogom !

Na dan sr. Dragotina

Boromeja 1888.

Dragotin Ferd. Ripšl.

1.

Moje veselje.

Napev Borja Benjamina Ipavic-a.

I

” v / i i r  i

me; ve - sel-je, ka - ter-ga

H

mis-lih i-

-X


zt

mmm


=F

f=r

T

i i

i ! ^

mam, je: kadar s to - var-ši pre - pe-va-ti

za - to - raj res - ni - 6110 po - vem:

1

2


Črez

pet - je ra

do-sti

Če mene zadene kaj žalostnega,

Me najde pri pesmih pripravlenega;

Le malo zdihujem , premislim, kaj bo ?
Tolažbo mi pesem spet daja sladko.
Zatoraj i. t. d.

Če pride pa kako veselje do me,

Le ukanje glasno po sercu mi gre;

Tovarše pojišem, objel bi cel svet,

Si pesmice zlagam in pojem jih spet.
Zatoraj i. t. d.

n ker sem tako le vesel’ga serca
U ptujšini, al med prijatli doma,

(Veselega radi imajo povsod —)

Me vab’jo zdaj tukaj, me vab’jo drugod.
Zatoraj i. t. d.

Zatoraj, dokler še kaj glasa imam,

Boni pel, ino petje pustiti ne znam!

Se v smerti od pesem slovo ne bom vzel,
Ce srečno umerjeni, bom tam še le pel.
Zatoraj i. t. d.

3

2 . .

Veseli popotnik.

Napev Ooija Gustava Ipavic-a.

AUegro moderato.

vi, se giblje in ho - di po - pot-va¬

ti; tud’ jaz ni-mam mi-ra za peč-jo do-

glas, za - po-jem pri - jat - lom in

1  *

4

seb’ v kratek čas; se - de-ti za peč-jo me

ne ve - se - ii, grem rad u so - ses - ko. kjer

vinee bli - ši.

Si kup’co nalijem, kdar se poslovim,
Seutjanževc popijem in dalej hitim;

Ne gledam na vreme, ne gledam na čas,
Je leto, alj zima, je vroče alj mraz.

Ne maram za pote, so gladki alj ne,

Naprej le me žene nemirno serce!

Kdo hoče greniti mi.,radost serca,

Da išem zavžiti, kar ptujšna mi da? —

Prehodim doline, prehodim gore,

Tud’ v dalne planine me žene serce ;

Pa kamorkolj pridem, sem zmiram vesel,
In prej ko odidem si bom še zapel.

Tako potovaje po svetu okolj
Si najdem povsodi veselja dovolj;

Pa, zadna pot enkrat da srečna bi bla.
Ne zabim nobenkrat prositi Boga.

3 .

Prcmemba.

Napev D orj a B. Ipavic-a.

Allegro mod.



p f

Kdo bi zmirani tu-žen bil? Tonemo-re

E


inf

bi - ti! Bog je pa - met mi de - lil,




P

luž-nost raz po - di - ti. Pri-de čas, da

se sol - zim, raj - ši pa se ve - se - lim ,

; • ; t • • ji ; i r

*•

mf

ka - kor znam. si kra-lim čas; kaj to mika
Tutti.



ka - kor znam, si kra-tim čas;


s

kaj to mi - ka

vas?

Kdo bi zmirani bil vesel?

To ne more bili! —

Ko_ bi tudi zmirani pel,
Žalost mora priti;

En čas voljno poterpim
Preveč pa se ne solzim,
Išem spet si kratek čas,
Kaj to mika vas ? —

Kdo bi zmirani vodo pil ?

To ne more biti! —
Zdravje lehko bi zapil
Znal bi oslabniti.

Grešni svet je utonil
Vodo nam je pokazil,

Toraj se mi gabi včas’,
Kaj to mika vas? —

Kdo bi zmiram vince pil ?

To ne more biti! —

Bog je vinčiee delil
Ždravje nam lerditi.

Če ga piješ pametno
Zdravje ohranilo bo;

Jaz ga tudi pijem včas’,
Kaj to mika vas? —

Kdo bi zmiram bil doma?

To ne more biti! —

Želja mojga je serca:

Med prijatle iti. —

Nič doma ne zamudim
Tud’ krivice ne storim,
Išem v ptujšni kratek čas
Kaj to mika vas?

Zmiram tud’ ne grem okol’,
To ne more biti! —

Dela 'mam doma dovolj
Moram ga storiti.

Urno delam kadar je,

Prej doveršim zvesto vse,
Potlej išem kratek čas;
Kaj to mika vas? —

7

Vse na zemlji se zmeni,

To že mora biti;

Božja volja to stori,

Glasno nas učiti:

Da bo prišla temna noč,

Nam več delat ne bo moč,

Pride večnost, mine čas,
To n a j mika nas! —

4 .

Sitnoba.

Napev D o rja G. Ipavic-a.

Allegro.

t

k=a=

2z5_


Sit - no - be na sve-ti je dost pre-ter-



#r-

-V— ti¬

pe - ti, vse pol - no jo je 5  kamor človek kolj

e


gre; sit - no-be  pov - sod, do - ma in dru¬

god, sit - no - be na - poln-jen je sko-raj vsak

ter

m

m~E£


kot. — Do - ma in dru - god, sit - no - be pov-

8

veš - ki je rod.

Le pojdi okoli, kam ti je po volji
Sitnoba za vrat te deržala bo zad’;

Sitnoba po dnev, sitnoba po noč,
Sitnoba na svetu že ’ma svojo moč;
Sitnoba po noč’, sitnoba po dnev’,

Sitnoba včas’ taka, da kar bi zaklel.

Že v zibeli dete, sitnobo poglejte:

Se komaj zbudi, že za zizo vresi;

Je sitna mladost, tud’ sitna starost,
Sitnobe na svetu je več kakor dost;

Bo sitna starost, kak sitna mladost,

Sitnoba na svetu je splohna slabost.

Če dete odrase, sitnobo spet pase,

Če tudi nori, le pogosto reži;

Sitnobe včas’ mal’, pa tudi velik’,
Pogosto se najde na svetu čmerik.
Sitnobe velik’, sitnobe včas’ mal’,

Sitnobe, da nimaš, nikar se ne hval’.
Nektera sitnoba še veči gerdoba,

Če bežati češ, pa nikamor ne veš!

Sitnoba je to, sitnoba je tam ,

Sitnoba povsodi, če ravno si sam :
Sitnoba je tam, sitnoba je to,

Sitnoba za herb’tam povsodi ti bo.

Nekteri požira sitnobe, da hira,

Od dneva do dne vse bolj sitno mu je;
Sitnoba gre taj, sitnoba gre sem,

Od sitnosti včasi kam djat’ se ne vem.
Sitnoba gre sem, sitnoba gre taj,

Le nikdar od nje Se premagat’ ne daj.

Od nje jaz golfati se nočem še dati
Naj bo že kar’ če, bom premagal jo le;
Sitnoba gre gor, sitnoba gre dol,

Bom poterpežlivosti imel dovolj.

Sitnoba gre dol, sitnoba gre gor,

Me najde lesenega, kakor je štor.

9

5 .

V

Skerjancek.

Napev rajn. Dorja. Alojzja Ipavic-a.

so - ko gor nad nas; o - bla - ke je pre-

*


±=fz

le - tel, in pel ne - beš - ki glas. Na




fot

š š

ger-mič se ne vse-de, in tud' na drev-je

ne; ne ma - ra za #  so - se - de, le


raj - ši sa - mec je. Ne ma - ra za so-


se-de, le raj - ši sa - mec je.

2

10

In viši se vzdiguje
Od trušnega sveta,
Nebesom se bližuje,

In hvali stvarnika. —

Oj, da bi mogel biti
Jaz tiček tak vesel!

Bi svet htel pozabiti,

Od večnosti bi pel.

Alj duša! kaj zdihuješ ? —
Saj tud' perute 'maš,

Da kviško se vzdiguješ !

Če hočeš, tudi znaš. —
Zatoraj, ljuba duša !

Od zemlje vzdigni se;

Tu dol je sama puša,

Naš dom v nebesih je.

6 .

Noe ino dan.

Napev Dorja B. Ipavic-a.

Andante.

Pre - go - vor sta - ri go - vo - ri: da


V

»noč ma svo-jo moč;.. in ka-dar smeri nas


5

i t-

pro - ko - si, je dol - ga zad - na noč.

In

11

Po noči v temnem logu sam
Hoditi, grozno je;

Močnej terkuje serce nam,

In strah po žilah gre.

Po dnevi pa drugači je ,

Se vse razveseli;

Vesel na delo človek gre,

In straha v sercu ni.

. Pa hujši je človeka stan
Če serce se stemni;

Kde je poprej bil beli dan
Se temna noč černi.

Če mu za vero več ni mar,
Je v sercu temna noč;

Kde je nevera gospodar,

Sta mir in sreča proč.

Noči posvetne razpodi
Spet sonce juterno;

Če se pa v sercu noč temni,
Spet dneva težko bo.

Varuj zatoraj luč serca,
Nedolžnost si ohran’ ;

Nevera noč bi večna bla,

Le vera večni dan.

2

12

7 .

Hrepenenje po domovini.

Napev Darja G. Ipavic-a.

Arulante.

01), kdaj zopet bom do - ma? — Ptuje ža-lu-jem

in zdi-hu-jem: Oh, kdaj zopet bom do - ma ? —

Tu okoli
Nič po volji

Ce ravn’ dobro, za me ni!
Moje želje
In veselje

Domovina si le ti! —

Serce peče,

Zmiram reče :

»Kdaj pa greva spet damo?«
Vedne joka,

Ino stoka,

Da od žalost’ počlo bo.

Pa naj veča
Moja sreča

Bo, če v večnosti že bom;
Pluje na sveti
Moram žveti,

Le v nebesih je naš’ dom.

13

8 .

Domovini.

Napev Doija G. Ipavic - a.

Se v vertu sprehajam, me v hišo poganja,
Pa tudi u hiši serce me boli;

Ker je poželenje brez vsega nehanja,

Mi v vertu in v hiši počitek greni.

Oj, da bi mi b’lo od Boga pripušeno,

Z oblaki hiteli tje, ker sem doma!
Živlenje bi bilo spel razveseljeno,
Dopolnjene želje goreče serca.

14

Oj, rad bi, kot ptiček se kviško povzdignil,
Od njega perute na posodo vzel!
črez gore bi hitro domu jo potegnil,

Deželo domačo prav serčno objel.

Pa ker nam na zemlji ne gre vse po volji
Zamorem le v duhu pozdraviti Te;

In vselej, kdar roso zagledaš na polji,

Se spomni na svoj’ga rojaka solze.

Kdar vidiš ob soncu oblake goreče,
Takrat se jaz Tebi na proti smejim;

In kadar Ti najdeš cvetlice dišeče
Glej takrat, za Tebe moliti, klečim.

In slišiš prepevati ptičke vesele,

Nasprot jim prijazno oberni glavo,

In misli, da takrat iz ptuje dežele,

Rojak Tvoj u pesmi Ti poje slavo.

In kadar zvečer že temota prihaja,

In mesec med zvezdami lepo bliši,

Si misli: »Zdaj mene moj ljubček obdaja,
Ker v duhu on zmiram pri meni živi.«

Tako si Ti misli, ne bo Te golfalo,

V resnici sem v duhu pri Tebi vselej;

Do zadnega zdihleja bode ostalo

Serca poželenje do Tebe, kot zdaj. —

9 .

Blesk«  jezero.

Napev Dorja B. Ipavic-a.

Andante.

IS

u - kal še serč - no ve - sel! —

Ko smo odrin’li se luna prikaže,
Dnevno luč jasnega sonca nam laže,
Jezero meče
Iskre blišeče,

Jaz pa sem ukal še serčno vesel.

Eden za drugim smo glase povzeli,
Pesmice vkupaj slovenske zapeli;
Stajarskih znamo,

Krajnskih tud’ damo,

Jaz pa sem ukal še serčno vesel.

*) 11. kimovca 1856.

16

Čoln nas pripelje do drugega brega,
V serce še veče veselje nam sega:
Grad iz višave
Gleda na glave;

Jaz pa sem ukal še serčno vesel.

Oj, da bi zmirarn živlenje človeško
Bilo tak mirno ko jezero bleško!
Mirno živlenje
Sladko umrenje;

Lahko bom ukal na večno vesel.

10 ,

Slovenska dežela.

Napev Dorja G. Ipavic - a.

Andante.

t1! ; •'

Jaz vem za de - že -lo, pre - le - po slo-

• ; |l - > v §


?■-


vi; vsak, kdor jo poz - na,jo vi - so-ko čas-




ti; Slo - vens-ko de - že-lo u mis-lih i-





* *

mam, ni - kolj jo vi - so-ko dost hval-ti ne

17

znam. Za - to-raj, za - to-raj res - nič-no po

vem: »Slo - vens-ki de - že-li e - na-ke ne¬

verni— Slo - vens-ki de - že-li e-

na-ke ne vem! —

V tej lepi deželi jaz mirno živim,
Pošteno s prijateli se veselim;

Pošteno veselje povsod je doma,
Slovenci povsod so vesel’ga serca.
Zatoraj, i. t. d.

V tej lepi deželi prijatle imam,

Od lica in serca jih dobro poznam;

Njih serce je čisto, prav kakor zlato,
Prijatela svoj’ga pozablo ne bo.

Zatoraj i. t. d.

V tergatvi slovenski v jeseni sem bil,
Vsak dan se pri drugih ljudeh veselil;
■ Veselje jesena pozabil ne bom,

V jeseni Slovenja  veselja je dom.
Zatoraj i. t. d.

3

In moram svoj kruhek iskati drugod
V slovenski deželi ga najdem povsod;
Navadil povsod se bom hitro ljudi
Saj so mi Slovenci prijateli vsi.
Zatoraj i. t. d.

In pridem kedaj še sem k vam spet nazaj
Pogledati, kako godi se vam kaj;
Zaupam, da boste prijatli mi še,

Da ni še nobeden pozabil na me.
Zatoraj i. t. d.

Napitnic

ti s  K

K

’

11 .

lajolka. *)

Napev staro - slovenski.

Andante.

Od zvunaj lepo pisana,

Od znotraj z vineom štrihana. Majolka i. t. d.

Ker vince radi ’mamo,

Majolčico štimamo. Majolka i, t, d,

Le primi jo za roče,

Naj teče, dokler hoče. Majolka i, t, d.

Tud sosed naj ga pije,

Da žlahno vince vžije, Majolka i, t. d.

*) Drugi, 4 . ino 6. sostavek je ostanek stare marodne pesmi. — Peti so-
stavek’ se toljkokrat ponaylja, koljkor je pivcev.

22

Majolka! kaj si strila,

Da si nas napojila? — Majolka i. t. d.

Zdaj se li poslovimo,

Da pamet ne zgubimo, Majolka i. t, d.

Pri - ja - tel naj zve - štej - ši na

zem-lji je: bo - kal; to. - varš je naj moč-

nej - ši, sker - bi ti bo od - gnal, Pri-

mej; pa

23

Po zimi me zagreje.

Po leti me hladi;

Če delo je težavno ,

Mi da bokal moči.

Kalijem z vincom ga,
Popijem ga do dna,

Saj še ne grem pod mizo
Od en’ga samega.

Alj kaj bom zdaj z bokalom,
Ko prazen je, začel ? —
Kako bi kdo brez vinca
Med nami bil vesel ?

Ker svoj’ga sem popil,
Sosedu bom nalil,

Tud on to sladko kaplo
Z veseljem bo zavžil.

Saj se ga ne prestraši,

Je željen ga dobit’;

Bokal ga ne preplaši,

Ga hitro zna popit’.

Le nagni se lepo,

Da teklo bo gladko,

In zopet bo po versti
K sosedu drug’mu šlo.

Zadneiuu se pa zapoje:

In zdaj pri tebi versta
Se doveršila bo.

Zdaj se še zahvalimo
Bogu za dobri dar;

24

Po pameti skerbimo,

Da nam ne bo u kvar.

Preljubi moj bokal!
Zdaj te bom ’z roke  dal,
Da bom domu še naj šel,

In sladko spati znal. —

Kaj v no - gra - di tam - kaj se blis-ka ro -

me-no, ko či-sto zla - to ? Kdo tamkaj pre-pe-va in

vris-ka ? — Pov - sod se raz-le-ga le - po! — Slo -

venski pri-jat-li ta - ko pri vin-cu ve-se-lo po-

2i>

Pori lipo u hladni senci
Si kratek čas delajo,

Pri vincu so radi Slovenci ,
Pošteno ga pijejo.

Slovenski i. t. d.

Zdaj glasno od drugod se sliši
Spet; »Živile« in »Živili!..

Kaj majo nek tamkaj u hiši,
Prav Židane volje so vsi ?
Slovenski i. t. d.

Tud’ mi sj zdaj kup’ce nalimo
Na J. zdravje vela;

Do kaplice zadne popi mo.

Bog živi prijatela!

Slovenski i. t. d.

Naj naši prijatli živijo!

Naj družba današna živi !
Prijatlam okroglo napimo ,
Pošteno veselmo se vsi
Slovenski i. t. d.

Tak danes, tak jutre živimo
V prijaznosti lepi serca ;

Za vse kar je treba skerbimo,
Za žegen pa pros’mo Boga.
Slovenski prijatli tako i. t. d.

14 .

Kdaj moramo piti!

Napev Drag. Ferd, Ripšl - na.

i

26



cas;

ta - krat zo - ri nam grozdja kri, in




•«>;>*-jv

vin-ček nam naj bolj di-ši, vje - se-nimor’mo

pi - ti! —

Po zimi morimo pili!

Po zimi merzlo je;

Takrat nas greje grozdja kri,

In vin^ek nam prav dobro stri,
Po zimi mor’mo piti! —

Po leti mor’mo piti!

Po leti vroče je;

Takrat hladi nas grozdja kri,

In vinček nam spet dobro stri,
Po leti mor’mo piti! —

V spomladi mormo piti,
Kjer je veselo vse!

Takrat diši nam grozdja kri
In vinček nas oveseli

V spomladi mor’mo piti!

Zatoraj, le ga pijmo
Kjerkoli ga dobimo!

Kdarkolj deši nam grozdja kri,
Nam vinček tudi dobro stri,

Le pametno ga pijmo !

27

Bogu se zahvalimo,

Kjer nam ga rasti da!

I)a prizori nam grozdja kri,
In vinček da nam dobro stri,
Bogu se zahvalimo.

15 .

Napitnic a.

Napev I)orja Q.  Ipavic- a.

be-zen nas združi-la je; za - to-raj bo

nas ne ter-pi-mo, iz druž-be po-
4 *

ba - ve pri

28

di-mo; si ra-di za-po-je-mo vsi: “Juhe!« kdar

vin - ce nam zla - to bli - ši. Si

ra di za-po-je-mo  vsi: »Ju - he!« kdar

vin - ce nam zla - to bli - ši,

Veseli krog mize sedimo
V prijaznosti lepi serca ;

Po bratovsko se poljubimo,
Vesela zdaj družba je vsa.
Sam Bog milostlivi
Naj dolgo nas živi,

Naj hudtga nas brani,

In zdrave ohrani!

Si radi zapojemo i, t. d.

Naj slajše, veselje na sveti -
So zvesti prijateli,

Kdo hoče dans več poželjeti,
Če v družbi še vitice Miši ?
Se radi imamo,

Si roke podamo;

Si kup’ee nalimo,

In »Živjo« napijmo ! —

Si radi i. t. d.

29

Veselo si družba prepeva,

Če kupce u rokah derži;

Ljubezen nam serce razgreva,

In vince nam naj ga hladi.

Se enkrat nalijmo,

Sc enkrat napijmo
In si ponovimo
Vse kar si željimo!

Si radi zapojemo i, t. d.

Na zemlji ne mor’mo ostali

Skor’ pojdemo rakom žvižgat’ ;

Pa vendar si hočemo brati
Po konca živlenja ostat’.

Kar sl obljubimo,

Si z vincom terdimo,

In zvesto deržimo
Dokler da živimo !

Zatoraj naj serčno doni: "Juhe!

Bog dolgo nas naj še živi!«

16 ,

Kolo spe v s kazn j n.

Napev D 0| ja g, Ipavič-a,

Allegro


Za - pe - I i bo-mo ko -los-pev, naj

-w

bo - de vsak ve - sel! — Za - pe - li bo-mo

ko - los - pev, naj bo • de vsak ve -sel! Po -

30

vzam’ mo gla - se svo-je, vsa druž-banaj za-

po - je ve - se - li ko - los - pev, ve-

se - li ko - los

2 do.

j  > :


pev. Po - spev!

Veselja dost na svetu je
In lehko najde s e ;

Med sabo ga imamo,

Ce kako pesem znamo,

Ki prav okrogla j e.

Če pa bliši tud’ vinčice
Smo bolj veseli š e ;

Zatoraj hoč’mo peti

In kupce v roke vzeti
Le naj okroglo gre.

Na zdravje J. našega
Naj kupca ta vela!

Vse dobro Ti želimo

Na Tvoje zdravje pijmo
Sam Bog Ti naj ga da.

Bogu se zahvalimo še,

Ki dal je vinči c e !

Ker vinček da veselje,

So naše serčne spelje,

Da bi ga pili še.

Pazka  : Pri ponavlanju se mora podznamvani slog zamol¬
čati; kdor se pa zmoti ino ga vendar poje, mora za kazen
svojo kupco do verha z vincom naliti, ino do kaplice popiti.

31

Tačas, da popije, alj če jih je več, popijejo, drugi odpevajo
sledečo zdravičko:

bra - tec za ve - sel - je !
bra - ti za ve - sel - je!

Polem se začne kolospev zopet pri drugem sostavku : »Ve¬
selja dost i. t. d.» tolkrat, dokler se enkrat vsa pesem, brez
da bi se kaka zmota pripetila, gladko doverši. — Pri pervem
sostavku se podznamvani slog ne zamolči pri ponavlenji, da
se vsi' napeva lahko privadijo, ino pri drugih sostavkih ložej
zmotijo, kar veliko smeha zbudi. — Pervokrat poje naprej en
sam pevec, ponavlenje pa morajo vsi skupej zapeti; — kdor
molči, bo tudi kaznovan.

17 .

Napitnic a.

Napev Dorja G. Ipavic - a.

Allegro.

Dans sem jez pa-le za neč, vsa dobra vol-ja je

32

Kak’ bi, kak’ bi po - ma-gal si le ? Kak’ bi, kak’ bi po-

- -

ma-gal si le ?

Žnabli me pečejo zlo,

U ustah skor sline ne bo;

Vroče prihaja mi,

Pot že na čel’ stoji,

Aube, aube! pomagajte mi!

Kje bi le najšel pomoč,

Da lehko spal bi po noč ? —

Da se pot posuši,

Da mi vpč merzlo ni,

Hitro, hitro mi vinca nalij! —

Vince me greje po zim’,

Ž njim se tud’ lebko hladim
Kadar mi vroče je ,

Toraj ga pijem le,

Dokler, dokler mi v glavo ne gre.

Sam ga pa jaz ne bom pil;

Bom še sosedu nalil;

Pojde po versti zdaj
Dokler imamo kaj

Sosed, sosed sosedu ga daj. |

Hvala Bogu še zato

Ker nam da vince sladko! —

Zdaj pa le gremo spat’

Jutre na delo rad

Mora, mora vsak’ zgodaj spet vstat’.

33

18 .

Napitnica k rešitvi.

Napev Drag. F. Ripšl - nov.

Kaj bo - mo kolj ti - ho se de-li ? alj

te - če nam raj - ši, če "Živ - jo« u druž-bi do¬

ni, če »Živ - jo« u druz-bi do - ni:

»Živ - jo, »živ - jo, »živ - jo ,

S

34

živ - jo! Živ - jo, živ - jo,

živ - jo. živ - jo !■«

Rešitvo smo prišli obhajat',

Tako naše srce želi;

Ljubezen ne znamo zatajat’,

Katira nam v persih kipi.

Naš J. ljubleni
Prijatel iskreni

(Naj "Živjo« zdaj tebi doni:) dvakr.ji.t.d.

Vsi hočmo pošteno zapeti,

In sosed soseda nalij;

Da b’dolgo nam Bog dal živeti,

Prijatel prijatlu napij.

Da bomo veseli
Si bomo zapeli,

(Naj >'Živjo« u družbi doni:) dvakr.)i.t.d.

Tako si ljubezen terdimo ,

Ki živa nam v srcu gori;

In kažemo, da se ljubimo,

Ker radi se snidemo vsi,

U bratovšni blaga
Vzajemnost pomaga,

(Da »Živjo« prav serčno doni:)dv.) i. t. d.

35

19 .

Napitnica za slovo.

Napev Dorja G. Ipavic-a.

Andante.

co v ro-ko še v za-mi-mo; na - vad - no si re -


ci-mo zdra - vi - co bra - tovs - ko.

Ker

fi


po - li; nam za slo-vo ve - Ija-lo bo, ker


skor se lo - či - mo.

Zlo mene serce peče,

Ker spomnem se
Na ločenje,

Pa lice vaše reče,

Da vidmo zopet se.

5  *

36

Zatoraj brati! pijmo ,
In up si poterdimo ,
Da srečna pot
P Za nas od tod
Ne bo še zadna ne.

Prav radi se imamo,

Si pojemo
In pijemo;

In koPkokrat le znamo,

Vsi radi vkupej smo.

Pa, ker se zdaj ločimo,

Si za slovo napijmo:

»Oj bratec moj !

Srečno ni coj!

Bog nam na strani stoj!

Da b'srečno potovali,

Kamor nas pot
Pelja od tod,

Prijateli ostali
Brez vsih napak in zmot;
Da zopet bi se vidli,

In skoraj spet se snidli,

Zdaj naj velja
Napitnica:

»Bog nam naj srečo  da!«

20 .

Zdravička.

Napev staro - slovenski.

Allegro vivace.

Ko b’ so - dov ne blo, tud’ če - pa ne

37

Pa oh! zaprejo
Ga v sode terdo,

In s pilko in s čepom
Zabijejo zlo.

Pa čepek, ba, ha!
Odbiti se da,

In vince v majolko
Po curki kaplž.

Na mizi stoji,

Z majolke veli:

'•Oj bratec pij, pij me
Pa drugič nalij!«

Nalimo si ga,

Popimo do dna,

Sej vince je žlahno
In zdravje nam da.

Zato poterdim,

Dajo  ne pustim
To kaplico žlahno,
Dokler da živim.

Bom pametno pil,

Ne kaple razlil,

In zopet ga jutre
Bom v gerlo točil.

Hoj, vinco! hoj, hoj !
Bod’ dobro z menoj,
Nikar me ne verzi
Pod mizo nicoj ! —

Sentjanževea naj
Nalijemo zdaj,

Potem se podamo
Spet vsak u svoj kraj

In pridemo kdaj
Se semkaj nazaj,

Spet bomo imeli
Pri vincu lep’ raj.

Kazalo

v

Število. Stran.

— Predgovor

1. Moje veselje. 1

2. Veseli popotnik . 3

3. Prememba . 5

4. Sitnoba.•. 7

5. Škerjanček.■ . 9

6. Noč ino dan.• . . . . 10

7. Hrepenenje po domovini.12

8. Domovini.13

9. Bleško jezero.14

10. Slovenska dežela .16

N a p i t n i c e.

11. Majolka .21

12. Bokal .22

13. Kaj v nogradi tamkaj se bliska ?  24

14. Kdaj moramo piti ?.25

15. Prijati!! k današnem veselji.27

16. Kolospev s kaznjo.29

17. Dans sem jez pale za neč.31

18. K rešitvi .33

19. Za slovo. 35

20. Ko b’ sodov ne blo .36

—'X9GK'-

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA