St8°- v Ilblji trikrat na teden, in sioer t torek, Četrtek •Alte ob 4. uri popoldne ter stane po polt' . m« jli v Gorici na dom poSiljana: ^ y88 leto ........16 K •/............10 • V...........5 . Po^amiCne številke stanejo 10 vin. ,§06A" ima naslednje izrjdpe, priloge.t.-.Ob.jic^ .„, letu „Kailpot po GorlSkem to "firadlManskem* in ulipot po IJublJanl In kranjskih mestih", dalje dva-L v letu „Vomi red ieleznic, parnikov iu poStnll „i» ter mesečno piilogo nSlo?enski Tehnik". " jfgroSnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ,w* 7 i. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GabrŠček j! DiroMIa brei doposlane naročnine se ne dliramo. Oglasi in poslanice se računijo po Patit-vrstah če jjjkuno i-krat 16 v, 2-kiat 14 v, 3-krat 12 v vsaka rrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — j. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko i« vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici Gorici, v četrtek dne 18. julija 1907. Tečaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrif, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t. 7 v Gorici v I. nadsti. Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravniS t v o se nahaja v Gosposki ulici St, 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. naročnino in ogksa je plačati loco Gorica Dopisi naj se poiiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poiiljajo le upravniltvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. • Teiisfon it. 83. »Gor. Tiakarna« A. Gabršžck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal Spi' o Mffi cerkvi. Oče češkega naroda, njegov dolgoletni prtoboritelj in voditelj v bojih proti nemški nadvladi, obenem pa eden največjih politikov, fcr jih je kdaj sedelo v našem parlamentu, je izusti; dne 27. februarja 1849. leta v parlamentu te-le krasne besede, katere priporočamo vsem svojim bralcem v premišljevanje : »Dovolite mi, da Vam pripovedujem priprosto povest. Slikar, eden izmed od Boga navdahnjenih mojstrov umetnosti, je napravil sveto sliko, sliko matere božje: bil je izdelek čudežne krasote, ožarjen z naj-sijajnejšo milino, s čarom nebeškim. In prihajali so ljudje od vseh koncev sveta, njegovi velmožje nič manj kakor priprosti in ubogi, modrijani njegovega časa in učenjaki, ravno tako kakor priprosti kmetje — in oni vsi so našli tolažbo, gledajoč sliko, in so bili blaženi pri pogledu na njo. In na-zvali so to sliko — sliko milosti božje. Toda pozneje so prišli drugi in ti že niso razumeli duha božjega mojstra, ki je vel iz dela, in so iskali njega čar v barvah in na deski, na katero je bilo slikano, in so si obljubljali večjega učinka, ako bi bile barve bolj žive, in preslikali so podobo z ostrimi, krileč i m i barvami. In pozneje so prišli še drugi, ki so mislili, da se s tem izkažejo hvaležne božji materi, da naredijo v njeno roko težko žezlo in ji pribijejo na glavo bogato ziato k r o n o ter ji ogrnejo telo s h e r-melinom in bagrom. In tako se je zgodilo, da učenjaki in poznavalci umetnosti že niso mogli več najti v sliki dopadajenja radi obteževalne pre-obloženosti poznejših pridavkov, in tako je oslal skoro le še priprosti kmet in siromak, ki se je ponašal z njo. A učenjaki in poznavalci niso hoteli več verjeti, da bi bilo to delo božjega mojstra. hi ta slika, gospodje, ta slika matere božje je — naša cerkev! Bogata krona, k' so jo postavili na njeno glavo, je mitra, znak njenega bogastva, njene moči, njenih privilegijev; in to težko žezlo je znak njene prisiljujoče posvetne moči; in ta hermelln je oblačilo posvetnega njenega gospodstva. Snamite ji, gospodje, te-le pri-vezke poznejših časov; odvze-mite jih ji, te darove neizobraže-nosti in absolutizma, in slika se Vam pojavi zopet, kakor je bila prvotno, prava slika milosti, ideal božje krasote, iz katerega žari sreča ter blagoslov celemu človeštvu!« Krasne besede! Veljajo pa v Jetu 1907. tako, kakor so veljale v letu 1849. »Gorica11 in krivični deželnozborski volilni red. Tako zvilarskega in tako sleparskega članka, kakor je članek, naslovljen na »Edinost", v st. 59. „Gorieea, že dolgo časa nismo Čitali. Zvitarski in sleparski je Članek, kaže pa tudi v jasni luči vso izdajalsko politiko klerikalne stranke. Člankar laže, da so hoteli Lahi z volilno reformo vreči med slovenski stranki jabolko razdora, klerikalno spraviti med Scilo in Karibdo, kot pravi jezuit imenuje tako skrpucalo važen korak naprej, nesramno si izmišljuje, da bi bili naprednjaki zagnali krik, ako bi bili klerikalni poslanci glasovali proti volilni reformi, neumno farba svoje bravce glede" Gorice, izvitja kakega laškega mandata, itd. Farbarija, laž, nesramnost in pa skrajno izdajalstvo naših najvitalniših interesov, vse take lepe reči so združene v omenjenem članku. Odseva pa iz tega članka jasno, da je klerikalna stranka zadovoljna s tistim krivičnim deželnim volilnim redom, da ga brani ter dela pot vladi, da mu izposluje najvišje potrjenje. Prav s tem namenom je pisan članek. Klerikalci so zadovoljni z volilnim redom, po katerem smo Slovenci opeharjeni glede Gorice, glede- trgov in obrtnih krajev ter smo prijavljeni z nova pod laško večino, in to v deželi, v kateri tvorimo mi dvotretjinsko večino. Kdor izmed Slovencev dela za tak volilni red, tisti dela za nazadovanje goriških Slovencev, hlapčevstvo, ne pa za napredek, kakor gobezda „Goricau. To pač je jasno, to nam potrjuje vsak razsoden človek. V članku v „Gorici" govoričijo različne reči, ali vse le za pesek v oči, kajti dejstvo je to-le: V deželnem odboru so Slovenci in Lahi odobrili načrt novega volilnep reda in zmenili so se, da se sprejme y deželnem zboru. To se je zgodilo. Res je, da so se hoteli Lahi tako pokazati nekoliko bolj demokratične, res je pa tudi, da so slovenski klerikalci izdali Gorico in lepo so prikimali Lahom, ker so se tudi oni hoteli pokazati nekoliko bolj demokratične, in kar je glavno, mislili so, da po taki volilni reformi spravijo še več svojih ljudij v deželni zbor. Strankarski oziri so zmagali nad našimi splošnimi interesi pri njih, in posledica tega: sprejetje volilnega reda v deželni zbornici ter sedanje potezanje za tako krivičen volilni red t Klerikalcem ni nič več mar bodočnost slovenskega naroda, njim je samo za stran-kuretvo. Strankarska stvast jim narekuje delati proti splošnim koristim goriških Slovencev ter jih pehati pod laški jarem. Za klerikalce pri tem že kaj odpade — ljudstvo pa trpi j, H ala lepa za tak napredek potom de-želnozborskega volilnega reda, ki nam da samo nekaj več poslancev. Lahi bodo v večini, mi v manjšini, le nekoliko troškov bo več. Na Moravskem je vlada sama pomagala zravnati razmerje v deželni hiši, da odgovarja odnošajem v deželi med Nemci in Čehi — pri nas pa se ** bijo slovenski poslanci, ki pravijo, da so zadovoljni z razmerjem, da ima večina v deželi manjšino v deželni hiši, manjšina v deželi pa večino. In dobi se list, ki krepko zagovarja tako krivico, ter ki govori celo o napredku. Vrag vzemi tak napredek in tiste, ki se potegujejo zanj. Iz članka pa je tudi jasno razvidno, kako grdo so imeli za norca občine s tistim protestom od strani „ Sloge" proti deželno-zborskemu volilnemu redu. V deželnem od- boru so se zmenili zanj z Lahi, v zbornici so ga sprejeli, potem hvalili, ko je pa za-vreščalo po deželi, so hitro izkoristili vreščanje v svoje grde aamene, začeli so tudi oni vreščati proti krivičnemu volilnemu redu, sedaj pa, ko se je bati, da se uzakoni ta krivica, so zopet taki, kakor v deželni hiši; vsi uneti za krivico in komaj čakajo, da dobi potrjenje. In če se to zgodi, potem se bomo pa pulili za kak mandat, da ga Lahom iztrgamo iz rok! Kje pa? V trgovski in obrtni zbornici je volilna pravica tako ukrojena, da ni tako kmalu misliti na to, da iztrgamo tam Lahom kak mandat. Torej kje se bomo trgali z Lahi za mandate?! — Sama sleparja se drži klerikalnih političnih pustolovcev in demagogov. Stališče goriških Slovencev je to: h o-čemo pravičen deželnozborski volilni red, odgovarjajoč odnošajem v deželi, torej tak, ki nam da večino v deželni hiši, kakor pritiče. Drugega ne maramo. Kdor se za drugega ogreva, je izdajica, slepar in koristolovec. Nikdar se ni na Goriškem od strani slovenskih sinov delalo tako proti koristim goriških Slovencev, kakor se dela sedaj od strani slovenskih klerikalcev, dasi je zabeležen tuintam v naši politični zgodovini kak neslovenski čin slovenskega sinu. — Maščevan pa mora biti vsak greh, vsak zločin. In naše politične zločince tudi zadene zasluženo pla&K Še s škorpijoni jih bo teplo ljudstvo. DOPISI. Iz Sela. — („Dajte papežu miloščin eu !) čujte, čujte ljudje božji, kaj nam je pravil naš g. nune Nace v svoji politični pridigi dne 29. junija t. 1. v Selu! Priporočal nam je, da papežu moramo dajati miloščine, rekel je: da ako mu še mi nič ne damo, da potem bo moral lakote poginiti, ker s Francoskega še itak nič ne dobi, ker tam so sami liberalci, brezverci, framasoni, itd. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje * „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: == ALBXANDRB DUMA8. = (Dalje.) Toda ta zabava mu je zadela slednjič presedati. Jsled svoje bahatosti se je Sest mesecev še dobro "r*al; toda ko je po preteku teh mesecev videl, da 86 vselej usede osem mož, kadar se usede on, da vsta-Qei°i kadar vstane on, da se ustavijo, kadar se ustavi 0Di tedaj je začel grbančiti čelo in šteti dneve. To novo mučenje je Beaufortu povečalo sovraštvo 0 Mazarina. Od jutra do večera je samo rentačil ter ^bavljal proti Mazarinu. To bi bilo moralo vsakega Ogreti; kardinal, ki je vedel za vse, kar se je godilo * Vincences-u, je potisnil proti svoji volji kapo do Yra*u, da ni ne videl ne slišal. Nekoga dne je zbral Beaufort svoje stražnike in ^»juh svojemu neznatnemu govorniškemu daru je Ppavil skupaj govor, na kateri se je pa seveda že ^P^j pripravil: — Gospoda, je izpregovoril, morate li trpeti, da 6 vnuk kralja Henrika IV. obsiplje z žalitvami in žicami? Sveta nedelja! Kakor je rekel moj ded, v oro kr*lj sem bil v Parizu, veste! en cel dan sem gova?81 kraI*a in g°8P°da' Kraljica me je takrat ne-a»a ter imenovala najpoštenejBega Človeka v kra- ljestvu. Gospoda, meščani, izpustite me sedaj na prosto: pojdem v Louvre, zavijem vrat Mazarinu. in vi boste moja telesna straža, vse povzdignem v častnike, dobre plače vam dam. Sveta nedelja! Naprej! Marš! Toda naj je bila zgovornost vnuka Henrika IV. še tako patetična, teh kamnitih src ni ganila; nobeden ni niti genil: ko je Beaufort to videl, jim je zabrusil v obraz, da so sami lopovi, in od tedaj so bili njegovi ljuti sovražniki. Včasih, kadar je prišel Chavignv k njemu, in to je storil gotovo dvakrat ali trikrat na teden, je porabil vojvoda ta trenutek v to, da mu je začel groziti. — Kaj bi storili, gospod, mu je dejal, ko bi nekega dne zagledali, da se bližajo čete oboroženih Pa-rižanov, ki me hočejo rešiti ? Monseigneur, je odvrnil Chavignv priucu ter se mu globoko poklonil, na nasipih imam dvajset topov in municije za trideset tisoč strelov; streljal bom torej nanje, kar se bo dalo. — Prav, toda ko izstrelite svojih trideset tisoč strelov, zavzamejo stolp, in ko se to zgodi, bom pri-moran, da vas dam obesiti, in gotovo mi bo zelo žal, da bom moral to storiti. In nato se je princ kar najuljudneje poklonil Chavigny-ju. — Toda, Monseigneur, je začel iznova Chavigny, da le jeden prestopi prag mojih vrat ali da se prikaže le jeden na obzidju, bom na svoje veliko obžalovanje primoran, da vas lastnoročno usmrtim, zakaj izročeni ste mojemu osebnemu varstvu, in vrniti vas moram Živega ali mrtvega. In na novo se je priklonil Nj. Visokosti. — Da, je nadaljeval vojvoda, toda ti vrli ljudje gotovo pridejo še le tedaj sem, ko obesijo gospoda Giulio Mazarini-ja, in čuvali se boste, dvigniti roko proti meni, in pustite me Živega, ker se boste bali, da bi vas Parižani ne razčetrtili s štirimi konji, kar bi bilo pač še bolj neprijetno nego ko bi vas samo obesili. Tako so trajale te trpke šale po deset minut, četrt ure, k večjemu dvajset minut, toda nehale so se vselej tako le: Chavignv se je obrnil k vratom ter zaklical: — Hola, La Ramee! La Ramee je vstopil. — La Ramee, jo nadaljeval Chavignv, priporočam vam prav posebno gospoda Beauforta: spoštujte ozire, ki ste jih dolžni njegovemu imenu in stanu, in ne pustite ga iz teh ozirov nikdar izpred oči, niti trenutek. Nato je odšel, ko je še poprej pozdravil Beauforta z ironično uljudnostjo, da je temu prikipela jeza do vrhunca. In tako je postal La Ramee princev tovariš, njegov večni čuvaj, senca njegovega trupla; toda, resnici na ljubo povedano, La Ramee je bil veseljak, lahko-živec, prostodušen gost, priznan pivec, izvrsten igralec in v srcu dober človek, ki je imel za Beauforta le jedno napako, to namreč, da se ni dal podkupiti, in njegova družba je bila princu slednjič bolj v zabavo nego v nejevoljo. (Dalje pride.) Saj mislim, je rekel, da vendar ne boste j tako trdovratni in skopi, da bi pustili papeža raje lakote umreti, kakor da bi mu kaj dali. Saj vendar je on Vaš oče ter poglavar sv. rimske katoliške cerkve. Ali pa pravzaprav v dandanašnjih razmerah je on berač. Ako pojde take naprej, pride kmalu čas, ko ne bo imel kaj jesti, ne kam svojo glavo djati. Njegovi podložniki postajajo 7edno bolj uporni. ljudstvo je zmeraj manj verno, miloščine dajate vedno manj. Kmalu pridete popolnoma na nič. V prvih časih krščanstva je bilo vse drugače, kakor je dandanes. Prvi kristjani so vse drugače dajali miloščino kakor Vi. Celo svoja premoženja so prodajali, pa dajali cerkvi in duhovnikom. Takrat so bili duhovniki vse drugače cenjeni pri kristjanih kakor smo dandanes mi ubogi duhovniki pri Vas. Od Vas, dragi farani, pričakujem, da tudi Vi kaj žrtvujete za cerkev in sv. očeta. Posebno p* Vir kar Vas je »teh vernih«,(pri tem je pogledal klerikalce) ste dolžni biti radodarni ter dajati lep vzgled drugim, ki so bolj podobni paganom kakor pa kristjanom. Za ložjo dosego svojega namena najel je nune neko črno devico, ta nepoklicana devica je hodila po. vseh hišah ter nabirala miloščine za papeža; tisti, kateri je dal dveh kroni, ga je tudi zapisala; drag podpis,kaj ne da! AH ste slišali, ljudje božji? Kaj^se vse upa posvečen mož ljudem natvezati. Se celo za berača stavi papeža, kateri ima na milijone letnih dohodkov. Pa pravi, da nima kaj jesti, ne kam svojo glavo položiti. Kaka grda far-barija je to iz ust posvečenih mož napram ubogemu priprostemu ljudstvu. Ljudstvo, ljudstvo, odpri vendar enkrat oči pa poglej v pravi luči te sv. može pa njih dela! Konec naj bo vendar enkrat tlaki farovžu, konec naj bo večnih »miloščin«. Ako kaj premorete, dajte raje svojim domačim revežem, katerih je povsod dosti in kateri so tudi v resnici potrebni. Pomislite, dragi sotrpini, kaka velika v nebo-vpijoča krivica je to, da tirjajo od nas naše* težko prislužane novce v farovško in papeževo mošnjo, katera je taka, da ne bo nikdar polna. Njim ni nič mari, ali imamo mi sploh kaj jesti in kaj dati svojim otrokom ali ne, samo da se njih mošnjo polni; potem je dobro, potem smo tudi pravi kristjani. G. nune, vprašal bi Vas: Kam pa hudirja stavi papež tiste milijone, katere ima? Kaj mu jih hudič je ali kdo! Ako bi se pa tudi res papež nahajal v revščini, potem ste mu pa Vi nunček dolžni kaj dati, kateri imate prav zares mastno plačo, tako da lahko redite še dva papeža poleg sebe in svoje kuharice! — Ob trgatvi, ko poberete biro, lahko pošljete papežu par kvintalov grozdja; kateri drugi mu lahko da turške, spet drugi mu lahko pošlje pšenice, in tako naprej lahko preredite sv. očeta tako, da bo živel komodno kakor kak grof ne pa kakor berač, kakor Vi pravite. Apelujem na Vas, dragi občinarji, da se enkrat za vedno otresete tistega preganjanja iz farovžev. Z odločnostjo zapodite tiste, koji pridejo okoli Vas moledovat miloščine za papeža ali za cerkev, kateri so tako preobloženi z denarjem, da ne vedo kam ž njim. Odprimo vendar enkrat oči ter nehajmo služiti le za nje, ter nehajmo jih podpirati z miloščino naših trdih žuljevih rok! Kaj od nas mora kakšen kaj zahtevati? Ko še sami nimamo včasi kaj jesti, v dandanašnjih razmerah, ko se vendar kmet tako težko bori za vsakdanji druh. Kaka velika krivica se nam godi, da moledujejo okoli nas ter da gledajo, da bi nam še ta vinar, M ga imamo, iztrgali iz rok. Še kožo bi nam slekli iz telesa; taka dela usmiljenja pozna klerikalcem 1 Ljudstvo, ljudstvo, odpri oči in svet se prerodi! j Z VipiKk8|l. (Veselica v Šmarjah.) — šmarenjskega društva udje in sploh Šma-renjci so pa vrli ljudje! Dne 14. t. m. so priredili prav lepo ljudsko veselico. Najprej moramo hvaliti pevovodjo g. J. Kavsa in mešan zbor, ki je tako lepo pel tri pesmi, da so, morali zlasti zadnjo »Na planine" ponavljati. Šolo je pela pri tej pesmi gospica Hro-vatin iz Gorice, ki se res v teh stvareh ume. Igra »Popolna žena" je vspela dobro, kar ni čudno, če jo igrajo vešče moči, kakor je gospa Štubelj, gospica Hrovatin pa gospod Basa. Udeležba je bila primeroma zadostna, zlasti iz tujih občin. Pohvalno moramo omeniti vdeležbo dveh tržaških društev „ Čitalnice" in „Ilirije", ki sti pri veselici tudi več pesmi prav lepo zapeli. Sprejem teh društev je bil lep. Priprost domačin F. Jejčič jih je lepo in krepko nagovoril. Sploh se je vse lepo in prijetno izteklo. Vsakdo je bil zadovoljen. Postrežba po gostilnah v vsakem ožim prav dobra. Hvaležno je treba omeniti tudi gostoljubnost šmaretrj-skih magnatov zlasti g. Gruntarja, ki svojo znano klet ob takih prilikah kar tako rekoč odpre svojim prijateljem in znacem« Šmarje napredujejo po trudoljubnosti svojih veljakov prav lepo in so za braniško dolino takorekoč ena najvrlejših občin. Le tako naprej! Udeležnik. Drsitba sv. Cirila in Metoda v ijubijani. Vabilo na XXII. redno veliko skupščino Družbe so. Cirila in metoda u kjubljani. v torek, dne 6. avgusta 1907. yBohmjskLBistrlci. VSPORED: I. Sv. maša ob 7,11. uri v župni cerkvi sv. Nikolaja. II. Zborovanje ob 7» 12. uri v hotelu »Triglav«. 1. Nagovor prvomestnikovega namestnika. 2. Nujni predlog prvomestnikovega namestnika. 3. Tajnikovo poročilo. 4. Bla-gajnikovo poročilo. 5. Poročilo nadzorništva. 6. Volitev prvonamestnika. 7.*) Volitev štirih članov v družbeno vodstvo. 8. Volitev nadzorništva (6 članov.) 9. Volitev razsodništva (5 članov.) 10. Predlogi in želje. Dan velike skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« bodi vsem Slovencem narodni praznik, ki naj poživi in razširi narodno zavest do zadnjega sela, v katerem se govori mili naš jezik. Zato vabimo na skupščino poleg onih, ki imajo po pravilih pri zborovanju posvetovalno in glasovalno pravico, tudi vse druge Slovence in Slovenke ter vse prijatelje slovenske mladine kot poslušalce in drage nam goste. Vodstvo ttDmžbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani dne 12. julija 1907. Za prvonamostnika Luka Svetec. (rajnik Ivan Svefna. Dr, DOSTAVEK: Po zborovanju bo skupni obed v liotolu »Triglav«. Udeležencem se je zglasiti do 5. avgusta z naslovom: Hotel Triglav v Bohinjski Bistrici. Dne 6. avgusta odhod iz Ljubljane (jnž. kol.) z oseb. vlakom ob 7 b. 5'. Prihod v Boh. Bistrico ob 10 h 18'. Dne G. avgusta odhod iz Celovca (juž. kol.) z oseb. vlakom ob 7 h 45'. Prihod v Boh. Bistrico ob 10 h 18'. Dne 6. avgusta odhod iz Gorice (drž. kol.) z oseb. vlakom ob 6 h 5'. Prihod v Boh. Bistrico ob 8 h "\ Dne 6. avgusta odhod iz Trsta (drž. kol.) z oseb. vlakom ob 7 h 25'. Prihod v Boh. Bistrico ob 10 h 42'. Domače in razne novice. N&dvojtoda Leopold Salvator je odpotoval v nedeljo na drugo večje inšpekcijsko potovanje, katero ga je privedlo sinoči v Gorico. Nastanil se je v hotelu »Sudbahn" imenovanje. — Kaneelijski ofidjant pri okr. sodniji v Gorici g. Josip Macarol je imenovan kancelistom. Zl firijOrtlSei spomenik priredijo vasi Rakek, Unec in trg Planina na Uncu pri g. A. Bel-letu v nedeljo 21. t. m. veliko ljudsko slav-nost. Vspored: Prolog. Društvena godba iz Ljubljane. Postojnsko pevsko društvo. Čarovni kabinet. Prosta zabava. — Vinski, pivni šotor z različnimi jestvinami, kavarna, na ražnju pečeno meso. Izletnikom k tej veselici so pri popoldanjšnih vlakih ob rakovskem kolodvoru, k večernim vlakom na Uncu, vozovi brezplačno na razpolago. Izlet na to veselico se spoji lahko z dopoldanskim poletom v ško-cijansko jamo, ali na cerkniško jezero, in bodo v ta namen izletnike spremljali od komiteja najeti vodniki. Kdor hoče torej 21. dopoldne na cerkniško jezero, ali v Škocijan, naj se prijavi do sobote 20. t. m. zjutraj pri g. A. Domicelju na Rakeku, kjer bo tudi preskrbljeno za kosilo. — Ker se čuje, da se ne zanima samo tamkajšne občinstvo za to veselico, temveč tudi Širši oddaljeni krogi in ker pride mnogo domačih krasotic pomagat k vspehu te prireditve, upamo, da bode vde~ ležba zelo mnogobrojna. LMU podčattnlhi r avtfrijsklli sluZban. - V Avstriji veljajo predpisi, da odsluženi podčastniki imajo prednost ? raznih pisarniških •) Imena onih članov, ki leto* izstopijo, pa morejo zopet voljeni bit!, to ponutiinjenl n« zadnji nitmi glasovnic. službah. — Na goriškem magistratu to tudi upoštevajo, le s to razliko, da so sprejeli — odslniene podčastnike iz Italije. V svojem »ricoveru* imajo celo jednega — Garibaldinca. Evviva I Nnisto brzojavk poštne nakaznice. — Veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda pošiljajo vsako leto mnogi rodoljubi, ki se skupščine ne morejo udeležiti, brzojavne pozdrave in voščila. To je za družbo jako častno, a praktično ni. Podpisano vodstvo aasvetuje namesto dragih brzojavk ceneje poštne nakaznice. Sveta, ki bi se morala plačati za brzojavko, naj se rajši nakaže družbi. Kaka častitka se lahko napiše tudi na nakaznico, ki naj se dan poprej odpošlje na naslov gospoda župnika Ivana Kbra v Bohinjski Bistrici. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V Krmlnii je pred kratkim starašinstyo protestovalo "proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. V Krminu so torej nastopili klerikalci in liberalci v starašinstvu kakor en mož proti Slovencem. Ermin redijo zapadni Brici, pri občinskih volitvah pomagajo klerikalcem do izvolitve slovenski volilci —-v zahvalo za to pa so sklenili v Krminu modri starašine protest proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Lepo so plačali Brice. Ali se ti kaj naučijo iz takega ravnanja ošabnih krminskib starašin? — Takrat, kadar skubejo Brice, so jako sladki, kot med sladki, polni obljub, kadar potrebujejo pri volitvah slovenske glasove, ali pozneje nastopajo proti njim ter se utikajo v take slovenske reči, katere jih prav nič ne brigajo. Kaj vraga briga Krmince, če pride slovensko učiteljišče v Gorico ?! Prav nič jih nima brigati, vendar pa niso spustili te prilike, da ne bi pokazali svoje velike ljubezni do Slovencev. To so storili, ker sovražijo Slovence in ker je tako ukazal tisti milostljivi prost Fai-dutti, ki je sladak kot sladkor, med in tržaške fige, pobiral po zapadnih Brdih glasove ob državcozborski volitvi.In res so bili zlasti Medanci tako pametni, da so kar drli na volišče za Faiduttija, ki je pel pesmi proti Avstriji in Slovencem ter ki sedaj ukazuje v Krminu starašinstvu, nastopati proti onim Slovencem, pri katerih je poprej beračil za glasove. Kadar pride zopet med zapadne Brice, naj mu povedo, kar mu gre, in pokažejo pot. To zahteva slovenska čast, na katero pa malo da medanski župnik Kurinčič, ki je zapeljal svoje farane, da so šli volit velikega nasprotr nika Slovencev. Zapodijo pa naj tudi tiste krminske hinavce, ki hodijo slepit Brice z avstrijsko zastavo, da jih potem toliko bolj stiskajo v Krminu ter nastopajo proti njim. — V zapadnih Brdih treba luči, da bodo trpeči ljudje videli tiste, ki jih zapeljujejo, in tiste, ki jih izkoriščajo. Samo zapeljujejo jih, fanatizujejo in grdo izkoriščajo — pa če zapadni Bric tudi strada. Za gospodarsko povzdigo zapadnih Brd pa se teh odreše-nikov doslej nihče ni zmenil. Mora pa se obrniti. Krepko na noge vsi merodajniši možje v zapadnih Brdih! Deželfll norišnici. — Lahi in slovenski klerikalci so naprtili ubogi goriški deželi luksurijozno deželno norišnico, preračunjeno sprva nad 1,100.000 K. — Kupili so za njo štirikrat predrag svet v Gorici, na naj-neprimernejšem kraju, samo da bo v Gorici. Vsa dela so oddali laškim podjetnikom. Mizarska dela so oddali laškim mizarjem za višje cene, toda termina niso držali. Najmanj za eno leto bo norišnica pozneje otvorjena. Vsi proračuni so prekoračeni. Več stoti-seč kron bo več troškov!!! — Mi že danes javno protestujemo proti takemu gospodarstvu ! O, bomo že še govorili! Pa brez glave se je delalo tje v dan. — Vrtali so v zemljo za vodnjake. Vrtali so, prevrtali vodno plast in vrtali dalje, — in vrtali bi do srede zemlje, ali do vode ne bi prišli, ker je bila voda zgoraj 1 — Trošek na trošek po — neumnosti! Kaj dela deželni odbor? Kaj vraga počenja deželni odbornik — dr. Anton Gregorčič? PoiSOdl Škodujejo. — „ Gorici" ni všeč, da smo označili s pravimi besedami njeno neumno blebetanje o tem, kar je povedal namestnik deputaciji ,, Sloge" glede' premestitve slov, učiteljišča iz Kopra v Gorico. Zvija se tako nerodno in neumno, da vzbuja le pomilovanje ; pospela pa se je do skrajne bedastoče, da »Soča" označa blebetanje klerikalcev po »Gorici" za škodljivo — ker Gabrščeka ni bilo zraven! Ta je pa nekaj vredna! Kaj tako pametnega more zapisati le »Gorica"! — Vsak Človek ve, da je tako blebetanje, kakoršno je zagrešila »Gorica", le Škodljivo. Saj Lahi tudi vedeli, kaj je rekel namestnik \m* poslancem, pa so molčali ter delali nanre" ^ svojo nakano. Oglasili pa so se v listih s ? sedaj, ko je »Gorica" izbrbljala, kaj nain? rava vlada storiti glede" učiteljišča. Tako nespametno dela »Gorica". p0te pa da bi se prala, udarja po Gabrščeku, ce? kadar je šlo za kako narodno podjetje i' Gabršček „našu načrt že najmanj par %* seeev prezgodaj zbobnai v svet in Lahe, da se je naposled vsa stvar ponesre čila. — Naj bo »Gorica« tako prijazna m naj pove kak tak slučaj, ko je kako narodno podjetje po Gabrščekovi krivdi ponesrečilo Za trditve treba dokazov. Po gorati se vršijo sedaj cerkveni shodi Cerkvenim pevcem in organistom je dana ne. plačana naloga, da se morajo za te določene dneve posebno izkazati. Nova latinska m^a nove pesni, nove Iitanije, delaj ves dan kakor živina, potem pa do polnoči napenjaj se pri organistu. Potem mine cerkvena slovesno^ dobri pevci že itak niso pogosto sejani, morda drugače še precejšni glasovi vsled prenapornega dela in vročine niso takšni kakor navadno i:! sklep: Domači nune in povabljenci kritikujejo zmerjajo in zabavljajo čez pevce in organi^' da se mora človeku gnusiti. Ako trdimo in se v svoji trditvi ne motimo, da ima tekom leta en srednje delaven organist več dela nego duhovnik dotične občine, potem se nam mora čudno zdeti, da se dobijo tako neumni pevci, ki duhovniku v štafažo in za plačilo zabavljanja izgubljajo toliko časa in truda. Mesto da domaČi duhovnik povabi na pojedino cel trop bližnjih in oddaljenih trmi-hov, tako da mora kuharica za tisti dan ognjišče razširiti in žekno v peč podreti, da za-more zadostiti skromnosti teh zastopnikov posta, ki potem za lažjo prebavo zabavljajo čez vse, naj bi se raje spomnil svojih cerkvenih pevcev, oddrgnil včasih svojo polno mošnjo in videl bo, da bo petje bolje, da ga to m bo toliko stalo nego velikanske pojedine, in prepričan naj bo, da bo kljub olajšavi nekaj kronic še vedno dovolj težak, kadar cepnena tehtnico sv. Mihaela. Organist. »O veselem gibanju med uilteljstvor poroča zadnja »Gorica"; to gibanje 4 Haže, „da se bo dobro misleče učiteljstv* janizovalo ter da vrže s sebe teroristično moro". — ,Mw misleče učiteljstvo" = klerikalno wt\-teljstvo. Klerikalni učitelji se mislijo torej organizovati samostojno... Prav. Saj tista dvoobraznost tem možem res slabo pristaja. V resnici dobro mislečemu učiteljstvu so taki ljudje le v oviro povsodi in vselej! »Za naš denar — versko šolsi" - Naslov je imeniten! »Gorica" je priobčila članek pod gorenjim naslovom kot Rodmev iz krogov krščanskih davkoplačevalcev." Ti »krščanski davkoplačevalci" sedijo v uredništvu .Gorice" pa pišejo tako-le: »Urez nas in preko nas mislijo od nas plačani učitelji in profesorji izpremeniti v naših šolah dosedanjih pouk na verski podlagi v pouk m brezverski podlagi."... Ali so prav velike pris-mode ti »davkoplačevalci" ali pa hočejo imeti svoje bravce za norca! Ves pouk se vrši na verski podlagi. Učitelji in profesorji pa sploh nimajo moči, da bi poučni načrt preobrnili i: verskega v brezverskega, ako bi to še tako hoteli. To ve pač vsak, ki zna šteti do pet, in vsakdo ve, kje se delajo učni načrti t« da se imajo učitelji iu profesorji le ravnati po njih. Vse »ogorčenje" v »Gorici" je le neumno zaletevanje v učitelje in profesorje, m smešna je »Gorica8 v svoji »odločnosti8, »o reva niti tega ne ve, kje se določajo uJ« načrti. Pri popravljanju streha je padel is-ietm mladenič Alojzij Gruden iz Lokvi tako nesrečno, da si j« zlomil levo roko, desno p izvil. Pripeljali so ga v bolnišnico usmiljen-bratov v Gorico. Y Grad6ŽU je sedaj tujcev že okoli 420* O triMSM krlZl V BorlCl so razpravljali « dni laški list!. Povedali so, da je Som-vedno bolj zapuščena, odkar je odprta no** železnica, l^urlanija se je že pred C*80 obrnila v Trst ter ne kupuje skoro prav nu v Gorici, sedaj je odtrgala nova železnJjJA deloma gore, ki so bile glavna opora v trgovskem oziru. Kako pomagati, povedali laški listi, pa ne morejo; j čakuje, da nova črta Gorica-ČervinjanpnPeJ novo življenje v Gorico v trgovskem pog»e. Pa se moti, kajti Furlanija je naveza«« Trst že po svoji naravni legi ter,tuai?;leZ. po tej legi odtrgana od Gorice. Tistft - Gori« bi radi pri- i «o #ar se *^e ^or>tu^* n* dvoma, ^a ie : L a železnica že marsikaj odvzela pa tudi ,yE(une. Trst je blizu, zveze najugodnejše. V G<>rici ie Preve6 trgovin. Poprej ko so kjle prometne zveze najslajše, Je kupovalo ^ v Gorici, Furlanija vedno najmanj, ker •ivituje v Trst. Takrat so kar rasle prodajne v Gorici, sedaj pa jih je preveč. Železne zveze so tudi obrnile dohod deželanov , Gorico iz Vipavske doline ia Krasa. Nekdaj 0 obiskani RaStel je skoro prazen?*Sedaj *tide še električni tramvaj, ki bo vezal oba [oSodvora, in glavDi promet v trgovini se strne i»> njegovi Črti. Radi tega laški listi flvjčeno tožijo o trgovski krizi, ki visi nad gorjC0. Še marsikatero prodajalno bo treba japreti, (zlasti mauifaktumih je preveč) o $& ni dvoma. Držali se bodo trgovci, ki bodo računali s potrebami novih časov, tiste stare tiste trgovine s starim blagom pa izginejo. Toži BI KrtSU. — Dne 15. t. m. je na-vitfils toča v občinah Dutovlje, Tomaj, Ko-,^ Skopo in Avber veliko škodo. Tudi (dogodi je vzela tuintam četrtino ali celo po-lorico poljskih pridelkov. — Na pomoč Krajem! — Darovalci zi čltalnfško zastavo v Solkanu: Jaki), Anton, Alojz, Pavla, Jakob BaSin 5 K, uailovni dan Sosiča v veseli družbi pri Lov-Mcutijevih 2 K, Ivan Srebrnič K 5, Her-senegilda Poberaj K 2, Avgusta Pičuliri KI, Aaton Gomišček K 2, Janez Makuc K 4, Družina KorSie K 10, Albin Mozetič K 3, Koinel Ivan K 1, Borštnik Andrej K 1, Abra-ej{ Peter K 1, Kovačič Ivan K 1, Bašin Jožef K 2, Bašin Francka K 2, Družina Černe •v. Gora 16 K, Josipina Fon K 8, I. M. v Tratu K 3, N. N. v Gorici K 6, Ana Jug učiteljica v Vrtojbi K 5, France Srebrnič »dužitelj v Zabukovji pri Sevnici, poslal 10 1 in sicer: Ana Srebrnič K 6, Helena Pre-m K 2, Krajnik K 2, Teodor Hribar, Kro-jtika zadruga poslal K 10, Kristina Doljak I 10, Mici Konig K 1, Francek Marušič HO. te Cerkna nam pišejo: „Dopoluilne volitve »obSinsko starašinstvo so bile razpisane za 17. dan t. m. Okrajno glavarstvo je odredilo pravilna, kakor veleva zakon,' — Toda v i oboi o je došel brzojavni odlok namest-cištva, da so volitve — ustavljene. liazlogs ni bilo navedenega, zakaj se je to 'gciiilo. —- Mi vemo, da je dr. Gregorčič napel vse sile ter izposloval odložitev volitev. - Klerikalci upajo, da bodo v 14 dneh bolje pripravljeni na volitve; zdaj strašijo in se podijo po vaseh okoli, kakor že znajo. Vse laoiparije so jim dovoljene, vlada pa jim daje fotuho. — Protestujemo proti neopravičenemu odlok« namestništva, ki ne gleda na zakon, rarveč na strankarsko željo klerikalcev!" Dmasnji »PriaarsM list" pnpoveduje kar na *feh krajih, da se nahaja v agrarni zvezi v davnem zboru tudi poslanec Fon ter da je « za Primorsko v posvetovalnem zboru. ¦rimorski Ust" pa« doslej Še ni hotel povedi, da se nahaja v omenjeni zvezi v državno zboru tudi napredni poslanec Š t r e k e 1 j. ~ Fon je v posvetovalnem zboru. Da bo pa ^m tudi kaj delal!! — »Primorski list" se 4 *0oricott neumno zaletava v poslanca Hri-4ri», ker ga ni v tej zvezi ter bedasto kriči, 4 ne mara za kmeta. —- Hribar je poslanec lanskih mestnih volilcev; odtod u-^vno, da ga ni v agrarni zvezi. — Da le fcerikalci ne bodo zopet delali za kmeta ||toj kakor svoj čas Gregorčič, ko je glasoval Pr°ti kmetom pri odpisu davkov! V Dombenju se bode vršila 21. t. t. to je ^nedeljo veselica, pri kateri kakor se sliši '*do ^delovali tudi nekateri tamburaški zbori, ^ jsa stvar se bode vršila na k 1 e r i k a 1 n i i0 ki je napravila že obilo škodo ubogemu j, e*07alcu- Tudi iz gor nam poročajo o suši. *0kI,«ni činitelji, pomagajte! Vrata iz Paaovea i Kromberg bodo odslej od-J;a tudi ob nedeljah in praznikih. ^ omberžani so se dobro potegnili za to, in p,0«no lQ d°menno ravnateljstvo je ugodilo »«d ' ~~~ Kadar pride poletje, takrat smo tok? Da Skbem «lede vode v Gorici. Vod-«e5d8°/aprti od ia zveCer d0 5' z*utrai> itovalf aCe bi zmaDJkal° vode- ~ Priča* d| i,0 sm°> da se vendar enkrat napravi tako, tt, *est0 Poskrbljeno z vodo, ali vse za-" ^»0 je manjka, in dokler bodo na goriškem magistratu gospodovali Lahi, bomo menda vedno na slabem radi vode. Zanikerno laško gospodarstvo povsodi! »Kmalu bi sa bila zadušila". — nGorica« je priobčila v soboto pod gorenjim naslovom vest, da bi se bila v nekem tukajšnjem hotelu v četrtek kmalu zadušila neka gospa, ker >M4i*Sf$i- X,grlu kost mesa. Pravi, da je bila iv smrtni nevaTnbstCda jerpaTnatakar in blagajničarka nista hotela pomagati. To slednje je laž; pomagala sta jej, in gospa se je pozneje še zahvaljevala blagajničarki za pomoč. „Gorica" naj shrani, svoj nasvet, da je Travnati krščansko z ljudmi, le lepo zase! — Zlagala pa se je »Gorica" z zlobnim namenom, ker se je opisano godilo „pri jelenu". V proslavo rojstnega dne Njeg. Veličanstva Frana Josipa priredi vojaško veteransko društvo iz Podgore in Ločnika dne IS. avgusta 1.1. javno tombolo v Podgori (na travniku pri železnem mostu proti Gradiški). Dobitek: činkvina 100 K, tombola 200 K. — Po tomboli ples. Svira vojaška godba. V RlktlRbergU se vzida spominska plošča Simonu Gregorčiču v vhodna vrata občinske hiše, kjer je Gregorčič ob času svojega službovanja bival. Razkritje se izvrši 25. avgusta 1.1. Zopet nesreča. — Iz Prapetna pri Št. Vi-fikigori nam poročajo: Dne 14. t. m. se splezali otroci z odraslimi na črešnjo, tako da so bili štirje na njej. Najgornjemu se zlomi vrh, ki ž njim vred vrže na tla še drufte. Med njimi je bil neki krojaški vajenec, ki je padel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno nogo ter izpahnil levo roko. Neki drugi je tudi precej poškodovan. Kriva je nepremišljenost, da jih toliko spleza na slabo drevo. VeČjO SVOtO denarja je našla včeraj zjutraj neka ženska iz Vrtojbe na poti od mestne klavnice do prehoda čez Vipavsko železnico. Svota znaša baje okoli 600 gld. Javni ples v Renčali. — v nedeljo 21. in ponedeljek 22. t. m. bode veliki javni ples v Iteačah. Svira vojaška godba iz Gorice. C. kr, 'oja&ko-veteransko društvo v Kanalu priredi v nedeljo dne 4. avgusta 1907. javno tombolo s tremi dobitki: I. činkvina K 30, II. činkvina 20 K, tombola 100 K. Dobitkom se odbije finančna taksa. Začetek točno ob 3. uri in pol popoludne. Vsaka srečka stane 30 vin. Čisti dobiček je za društveno zastavo. Pred in med tombolo svira godba. Po tomboli bode javni ples. Vsak plesni komad do 8V, ure zvečer stane 20 vin. Od 8l/2 do9»/, ure počitek. Od 9. ure in pol do 1 zjutraj velja vstopnina k plesu 2 kroni. Vojaki plačajo polovico. V slučaju slabega vremena se odnese tombola na nedeljo dne 18. avgusta. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. TatflVf blclkljev. — Neznan tat je ukradel F. Mavrenciču na Verdijevem tekaliŠČu št. 35. Styria-kolo s številko 28333. — Pod Kal-varijo v Podgori so našli bicikelj s štev. 63463. — PirilO S0 podraži. — Fabrikantje perila so sklenili podražiti perilne izdelke za 10%. Tombola na Travniku v Gorici 29. pr. m. je dala čistega dobička K 2239-96, ki gre zavodu za zapuščene otroke. Ustnica. — G. dopisniku s Krasa: Vaš dopis priobčimo prihodnjič. Razgled po suetu. Zbornica poslancev je razpravljala 16. t. m. o nujnem predlogu čeških agrarcev, da se zakon o vodnih stavbah spremeni in zviša me-lijoracijski fond. Predlog je bil sprejet. Lueger je predlagal, da se izvoli jubilejni odsek 26 članov za pripravo slavnost J-letnice cesarjevega vladovanja. Pravi, da bo stavil v odseku predlog, naj da država 100 milijonov kron kot ustanovno glavnico za starostno in invaliditetno zavarovanje. Predlog je sprejet. Zbornica je razpravljala potem o zakonskem načrtu glede kovanja zlatov po 100 K in kovanja srbrnih komadov po 5 K. Malik je govoril proti ter med drugim omenjal tudi, da Nemci nimajo vzroka praznovati slovesno 60-letnico cesarjevega vladovanja. Seje je zopet danes. Zasedanje zbornice bo zaključeno dne 23. t. m. Ta dan bo zadnja seja. Državni zbor bo sklican zopet meseca oktobra t. I. TitOOl Aerentbal. — Ministra zunanjih poslov Italije in Avstrije, Titoni in Aerenthal, sta se sešla v soboto in nedeljo, da se pomenita o zunanji politiki obeh državinotro-zvezi. — Plačani časnikarski šmoki pripovedujejo o popolnem vspehu tega sestanka; vsa nasprotja so poravnana, ni več napetosti, narobe, najpresrčnejše prijateljstvo je utrjeno, — in avstrijski Lahi naj poslej dosežejo vse, kar jim poželi srce. P ulj, vojno pristanišče avstrijsko, naj ostane še nadalje v rokah ca-morre; v Trst naj pride laško vseučilišče! itd. Plačano avstrijsko časopisje poje glorijo Aerenthalu! Ni je več nikake nevarnosti! Sama prijaznost se cedi kakor med in mleko v Kani-Galileji!! Ali v Italiji je veliko odkritosrčnih ljudiji Vse časopisje še ni podkupljeno. Med temi je veliki svetovni list „S e c o 1 o" v Milanu. Zahtevamo od vladnih organov avstrijskih, da čitajo vsaj številke od preteklega petka, sobote in nedelje. Iz fulminantnih člankov je jasno, kolik švindl uganjajo podkupljeni časopisi, med temi „Neue fr. Presse", »Corriere della Sera", /Tribuna" itd. —- „Secolo"je dobro povedal: Titoni je politični šarlatan, ki je oprt na zgoraj, — toda žddlai, v narodu, nima nikake zaslombe! Narod preklinja trozvezo, o Avstriji pa noče nič slišati! Za narod je Ie bojna parola: Trento e Trieste l —~ Vsi si-renski glasovi o prijaznosti med Italijo in Avstrijo so švindl peščice ljudij, ki se igrajo z ognjem. — Ob istem času sta italijanski in francoski narod govorila v Parizu ob odkritju Garibaldijevega spomenika —- vse drugačno besedo o Nemčiji in Avstriji! Ali bodo na Dunaju kdaj pametni? Dvomimo! O zavratnem umoru Izvoščekov v Trstu se govori povsodi. Aretirali so dva človeka. Drugi, katerega so aretirali, je ponujal baje na prodaj verižico pokojenega Mohoroviča. Policija je preiskala tolerančne hiše, razna skrivališča, sumljiva shajališča ter aretirala vse polno oseb. — Težko pa, da je med aretovanimi zločinec. Zasedanji deželnih zborov se skliče drugi teden v mesecu septembru t. 1. Dodatni kredit za alpske železnice. — Vlada je zbornici predložila zahtevo dodatnega kredita za zgradbo alpske železnice. Proračun se je prekoračil vsled nezgod, posebno vsled vode, ki je vdrla v tunel skozi Ture. Zahteva dva milijona kron več, kot je dovoljeno za leto 1907. (12 milijonov kron). Vlada pravi, naj se ji dovoli porabiti dva milijona kron od kredita za leto 1908. Za progo Celovec-Go-rica-Trst prosi vlada, da sme že zdaj porabiti kredit, dovoljen za leto 1908. Za Pvhrnsko železnico se potrebuje en milijon kron več, kot je bilo proračunano. Nunzlo NasI je bil laški naučni minister pa velik slepar, ki je državni denar kradel ter uganjal razne goljufije. Iz Italije je bežal pa se vrnil, ker se mu je zagotavljalo, da se mu nič ne zgodi. Sedaj pa so ga vendar zaprli. — Izvoljen je bil poslancem v Siciliji, kjer bi bila kmalu izbruhnila vstaja, ko seje Culo, da hočejo proti njemu postopati. Sici-lijanci pravijo, da so drugi še večji goljufi, pa se jih ne prime. — N6, lepe razmere so v Italiji. Državna sodnija v Nasijevi stvari je sklicana na dan 4. novembra. Petrov Obešen. — 16. t. m. so obesili v Sofiji morilca ministerskega predsednika Petkova, po imenu Petrov. Petrov je šel mirno v smrt — -.....— ........- Okoli Pazlna je padala velika toča, ki je napravila neznansko škodo. Potolkla je vse. Pridelek v vseh vaseh okoli je uničen. V najem se odda žaga in mlin. Ista je oddaljena 10 minut od železniške postaje, naslov pouč upravništvo. Odlikovana pekarija In sladftitarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni Mil) avrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina In llkarje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo S*»- po Jako zmernih cenah. ""M »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. ?, I. nadstr.) — Tolofon it. 78. RaCun poltne hranilnice Štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloga obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/i%- Stanja 31. deo. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiS: 112.328-— Denar prihrani, kdor kopi izgolovljeno pohištvo pri AntBresčak-u v Gorici, v Gosposki ulici Št. 14 I j (v lastni hiši) 1 kateri Ima v zalogi najbogatejšo 1 iiboro pohištva vieh »logoi za | viak itan, priprostega In naj- I finejcga Izdelka. 1 Daje tudi na obroke. I Lastna delavnica I za tapecirano pohištvo. | Geni brez konkurence. \ Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. Rlievania in driske varamo dojenčke najbolje, če jih prehranjujemo z mlekom in Kufekejevo moko za otroke. Oboje žolodec dobro prebavi in v črevesu preide to manj i^ | k vretju kakor Sosamo. Kufekejeva moka za otroke daje mleku večjo redilnost, vsi otroci jo radi uživajo, je pa tudi racijonalen prehod k trdi hrani. . ______ *° 1 Franc Meden trgovec v sv'. Križu pri Nabrežini sprejme 14-letnega učenca za trgovino z jestvinami. Istotam se sprejme v službo pridnega hlapca, ki je vajen pri koiyih. Razglas. Za napravo mosta na občinski poti Ščetina-Št. Frjan. Narčti in stroškovnik se nahaja v občinski pisarni v St. Frjanu, ter si jih laliko ogledajo podvzetniki vsako sredo od 9. dop.- do 3. pop. in ob nedeljah od 10. dop. do 5. popold. Cena 5700 K. — Pismene ponudbe je vročiti do 31. t. m. županstvu v St. Frjanu. Županstvo Št. Frjan arn!h in plinovih motorjih se skrbno zvrSujejo. — Točna postrežba in zmerne cene, — Načrti, proračuni brezplačno. Batjelu Y Gorici, Via Duomo štev. 3- Prodaja tudi na mesečne obroke. HftlSTOFLE tabu tfdjt h posadil vstk Hit »tafto p« najlepša forme. [ Km^Mm l»aele uunfz- j mak*, kar«, fiij, na-fant p^fUvki, uetMi Jirfiie nadomestilo priTiga srebra. rmM UMU m hoM«, rartanadj« ta tarna* Ukor tadl »«#>im, gospo- ¦...... «N*i» Ud. ..i Ck Bs. dvorni nioinlkl Cbriitifle * C." - Dunaj 10*«r»HBf 5 (Heinrichshof). — lhwtroT» emlk at uahterauje. — ˇ *Mfc MMtih MHofMoo po prckupcih. Mm Ipirtm iglt tetino** lautfo m« isdtlki PNP »milil Mint.....teSiOfcitotofl«. Pozor!! Lep sveži speli debel kg 70 ki\ kakor tucli fini prekajeni špeh, izvrsten za surov jesti, dalje fine šunke kg 95 kr. ter izvrstne kranjske klobase razpošilja od 5 kg naprej $fok>D #fožič*a mesarija - POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike, NajboljSe Sivanke za šivalne Ktroje. POTREBŠČINE za krojaid in Šeoijarje* SvetlnJIce. — Eolnt venci. — M»?ne ; knjfilee. tišna obuvala 2a ra letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarj«. kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, t :<:> -8 j Lekarna Cristofoleiii fj | v Gorici. | • ŽELODČNE KAPLJICE I ? z znamko sv- Antona Padovanskega. t • ^i?***555555^ Zdravilna moč teh { $ /0^^'^\k kflP$c ie neprekosljvi \ 5fšii/Q^k \ ~ Te kaPUice ^e^i° •! (RJiHB^Jfi redno prenavljanje, fj \WmP3^W Ce se jil1 dvakrat na daa J f ^(BP*$S35' po jedno žličico popije t! • nSKSJ^ Okrepe pokvarjeni ž2- Ji f ------ lodec, stord, da zgine}] J iVArstvcna "inamka*. y kratkem ČaSU OB10- f j J tica in životna lšnoat (mrtv.,^ Te i | kapljice tudi stort?, da človek raji j« h J Cena steklenici 60 vin. } t Bristofoleltijeva pijača iz kine Jj • 1*R 5p|p^a najboljši # pripomoči y 111 ^Ulb^a, zdravljenju s trškim«'. Yj i Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. i Ženstvo! Strjenje krvi itd. zdravi: P. Ziervas, Kal k pri Koiinu št. 244. Gospa G. v M. piše: ¦Daše sredfituo mi je hitro pomagalo.", ,Flox" je fotografičut aparat* s katerim — brez znanja — TSa-kdo lahko fotografira. Z aparatom m napravi slike v velikosti 5x7 cm in stane 2 elegantno popolno pripravo in navodilom samo kron 6. Odpošilja proti povzetja: H. Weiss. Božidar Božiq pek In aladfilčar Sv. Lucija^ ob Soči! Priporoča različne fine likerje, vutfj v steklenicah itd. itd. 1 Dunaj X1V.|3„ Sechshauserstrasse 5.|108. Andrej Fajt pekovski mojster v Birici Ccfsi Franc. Gids. št. I -— Filijalka v Dornbergn. -—' Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nov maše in godove, kolače za »f mance, poroke itd. Vsa naro»» izvrSuje točno in natančno po «eiJ naročnikov. . Ima tudi na prodaj različne inojg fino pecivo, fina vina m ukerj po zmernih cenah. Z» vtiliko no« prlparoču g*r,s ntnee, notice itd. •