.	•	•	?VPv • >«■»	>	«• »14 TI,	. ■
rwWLSMMWD AMP PWWWT1D WDM PKEMIT (NO. MO) AOTKOKOaP BY T— APT OF OOTOME 0. lflT. OWflLM AT T— POW OFITCB OF NKW TORE. II. Y. By QtUt of tja PraaM^S. A. B. Bnrieoon, P. M. • m^j
»•jr^ji d^Mki «Mf«ikl	ff A i^i	A	A	** Lmr»v%
▼ Sdrmfanih driarah. i	' ■	I '^^	|\| ll | f I Sl'M il	la the Uniteo »tat«.
^ - — w...... M	|T| J ^ I f-\ f\\ Vil rt	r.
Z* pol let..........SJO	VJI AJX Ak/ .	^ X AX W V/ JL/ i. A	and legal Helid.y*
Zi Mew York eelo leto.. CUM	_
z»	"to 1*0.., 7.00 II	List slovenskih delavcev v Ameriki.	__II *** 75000 ****""
TELEFON: 3«» OOBTLAMST	Katcrsd u Beooad Ofaua lfatur, »rt—tur M, IMS, at tk* Fort (MRe* »t Kn> York, H. T, nte Um Act of (tapM of March 3, 187».	TELEFON: 4687 COSTLAHDT
------- ------------ —- -- " ■■ , . i. ■ —————————— - -----" ■
NO. 70. — ŠTEV. 70. '	NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 24, 1920. — SREDA, 24. MARCA, 1920.	VOLUME IIV11I — LETNIK KKVIIL
WILSON ODPRAVIL KONTROLO NAD PREMOGOM.'
PREMOGARJI IMAJO 27-0DST0TN0 POVIŠANJE. .
_ !
1REDSEDNIK WILSON JE ODLOČIL PROTI PREMOOARJEM TER POSVARIL PREMOGARSKE BARONE NAJ NE DRAŽE PREVEČ SVOJIH PRODUKTOV. — PREMOGARJI SO SILNO i RAZOČARANI. - PREMOGAR8KI BARONI IMAJO PROSTE ROKE TER BODO LAHKO POLJUBNO VI&ALI CENE.
Washington, I>. C.. 2H. n^an-a. — Predsednik Wilson jo danes! o. I pravil vladno kontrolo n*d c*nami mehkepa premoya.
Obenem je pozval premogarske barone in premogarje. naj skle-j • ne jo novo pogodbo ki naj stopi v veljavo dne 1. aprila.
S tem. da je predsednik odpravil vladno kontrolo, je razvezal I Mreraogankim baronou- roke. da bodo lahko poljubno draittv premog —
Premo? se bo jaVo podražil in siccr na račun odjemalcev. Obenem je predsednik posvaril premogarske barone, naj le« imf>mo vita jo cene, če* da j** postava proti odeništvu še vedno v!
\eljari.
Premolar jem se bo zvišala plaža za sedmeindvajset procentov.! V to svoto je ie vštetih štirinajst procentov, katere so dobivali do-»edaj.
Statistiki *o izračunali, da bodo morali premogarski baroni plačevati premolar jem na leto dvesto miljonov dolarjev več kot so, jiin plačevali dosedaj.
Jasno je, da teg* denarja ne bodo dali i* svojih dobičkov, ampak ga bodo dobili na ta način, da bodo podražili premog. Povijanje bo stopilo dne 1. aprila v veljavo.
Predsednik je v posebnem pismu pozval premogarske baWfne in premolar je. naj v int»resu splošne dobrobiti pridejo čimprej do sporazuma.	_	{ S tem, da je odpravlejna vladna kontrola nad cenami, j? pfe- j lutkarskim baronom omogočeno po poljubnosti dražiti svoje proizvode.
Predsednik Wilson je rekel, da nima vlada v mirovnem časn nobene pravice določevati cen.	j John L. Lewis, pi-edsednik premogarskih nnij, je rekel, da je j silno razočaran. Ravno tako so razočarani tudi vsi njegovi tovariši .
in premogarji.	,
Nihče ni namreč pričakoval, da bo predsednik kar meninič, te-	(
i, i nič odobril priporočilo premogarske konusi je.	-	j
Lewis je rekel, <iu bodo skušali premogarji stopiti v stik z ha-
roni ter poskušali doseči novo pogodbo glede plač.	J
Koncem pretekleg« leta. ko je pretila deželi nevarnost, ca ji . i iuajka premoga, si j. predsedn;k Wilson pomagal na ta način, d* zvišal premogarjeu. za štirinajst procentov plače, obenem je pa tudi imenoval komisijo treh mož ter ji naročil, naj reši diference, ki so nastale med magna t i in premogarji.	i
V komisiji je zastopal delavce .John IV White, .lavnost je zastopa! Henry M. ICobinson.
Zastopnik premogarskih baronov je bil Rembrand IVale. Cmevno je bilo. da ho delal White za delavec, Pealc pa za pre- ^ inogarske barone. C.iivno vprašanje je bilo, kateremu se bo pridru- ^ žil zastopnik javnosti Robinson. Kot so delavci domnevali, se je tudi zgodilo. Robinson re je pridružil zastopniku premogarskih bero- j rov. Tako sta tvorila ta dva večino v komisiji, dočim je tvoril White manjiino.
Komisija je torej odločila v prid premogarskim baronom.
Vse delo komisij«- ;e bilo osredotočeno v predlogu, naj se zvi-^ ša preinogarjem plačo za 27 procentov.
Vse drugo je bilo j*>stavljeno na stran. Tako naprimer ni rešeno vprašanje glede delovnega casa V 27-procentno zvišanje plače je wbovanih tudi dosedanjih 14 procentov, tako da znaša faktiSno zvišanje le 13 p ročen o v.
Delavcem to enostavno vrgli kost. t katero ti pri sedanji dragi-rji ne bodo čisto nič na boljšem.
Nihče se ne «m »vi za zahtevo premogarjev. naj se uravna zapo-►ienje.
Komisija sicer priporoča železnicam in veleindustrijaleem, naj s« ie poleti presrkb- s preniocom zimo. češ, «'a l>odo na ta način j remofrarji tudi čez pt.letje z.aposljeni.
T«>«Ia. ktlo se bo br>al za to priporočilo.
I »ne 1. aprila bo tudi končana vladna kontrola med cenami premoga. 1V» inogarski baroni imajo torej proste roke. Iz povišanih cen premoga bodo izbili najmanj petkrat toliko ko« jim bo treba več pisca ti premogarjem.
Po prvem aprilu ne 1k> treba premogarskim baronom od nobene ol>la*ti nobenega dovoljenja za zvišanje cen.
Prepričani sem, ds se bo«Io v polni meri poslužili te lepe pri-
i>ke. —	^ a li an" B^^KM M I
(> bo morala javn<»st plačati neprimerno visoke cene za premog, i aj se lepo zahvali javnost svojemu zastopniku Mr. Robinsonn, ki > kar ra svojo roko potegnil z premogarskimi baroni.
Komisija skuia c<-lo otežko«>iti delavsko borbo za boljše po-
Pogodba med delavci in delodajalci se bodo sklepale vedno spomladi, torej v časa, ko ni povpraševanje po premogn veliko in ko premo* artki fttrajki ponavadi niso nspdtei
(*> se bodo premogarji pokorili tej odločiti komisije, je jasen zrak. da so isvojevsli premogarski baroni pomembno zmago nad i« u j boljše organizirano skupino ameriškega delavstva._
! VROČI BOJI V BLIŽINI BERLINA.
i _
■ ŠTIRIDESET UBITIH IN PET IN ŠESTDESET RANJENIH — j PRIČAKOVATI JE BITKE OB WESEL. — ŠPARTACANI SO 'SPREJELI RUSKE METODE HITRE KONCENTRACIJE SIL. — POMANJKANJE ŽIVIL.
Kondanj, Danska, 23. marca. — t'eli zapadni indrtsrrij.ilni <» kraj Nemčije drže solidno bolj še vik i in radikalci ter je nesre'a neizogibna, ee bodo skupil«4 vladne čete posredovat: tam, — sopla-.no / mformaeljami, ki so ;>rišle danes Lz Berlina j.} telefonu.
List Social Demokraten je izvedel, da bo kmalu oživotvorjen.i izključno delavska \.'ada, brez sodelovanja meščanskih strank
Berlin, Nemčija, 23. marca. — Težki boji med rednimi če i a ni i ter ustaši so se završili včeraj popoldne severno od Spandav«. Moč-ne tolpe, oborožene .s strojnimi puškami, ki so plenile po vasi Hoct-7i»\v, so zadele na koinpanijo rednih čet v bližini Henningdorfa in j tedne čete so bile prisiljene umakniti se začasno in so vsled pi.uij-Išega števila v primeri z ustašL Prihod ojačenj »e bil signal za sisie-'matičen napad z artilerijsko pripravo in sledili so ostri boji od lii-do hiše. Vladne čete co zasedle mostove preko Havel reke v bližini Spandana.
London, Anglija, 23. marca. — V spopadu med rednimi četami ter ustaši pri Henningdorfu v bližini Spandi^ua, je bilo ubitih štirideset oseb ter 65 ranjenih, — sotrlasno sporočilom iz Berlina na Echange Telegraph Co.
Vladne čete se koncentrirajo v bližini Wesela, da se pom.ikin-jo naprej proti obširnim okrajem, katere so zasedli komunisti. ■%«» glasno s poročilom iz Rotterdama. Komunisti se pripravljajo p«, ruskem načinu in sicer z veliko naglico ter se ne more reči vnaprej, kakšen bo izid bodoče bitke in kedaj bo izvojevana. Edina ovira komunistov je pomanjkanje hrane. Essenn preti sedaj izbruh lakote. —
1 Poročevalec Exehange Telegrapha v Berlinu poroča, da so neodvisni socijalisti predložili Gustavu Bauer-ju, nemškemu ministrskemu predsedniku, predlog za oživotovorjenje delavske vlad;* za Nemčijo, iz katere bi bile izključene vse meščanske stranke.
— Večina naroda bi brez dvoma glasovala proti takemu predlogu, — pravi poročevalec, — kar bi se bala, da bi imela za posledico proletarsko dikit'torstvo. Batter je nato informiral neodvisne soeijaliste, da bi bilo treba posvetovati se z vsemi strankami, pred-no bi bilo mogoče d iti konečni odgovor.
Glasilo se je, da je bil dr. Wolfgang Kapp aretiran, ko je skušal pobegniti iz Nemčije. Več konj, vozov in kočij je bilo videti danes po cestah kot kedaj :z/a časa, ko se je pričla revolucija. Hoteli in ( restavranti so bili zopet odprti, istotako prodajalne in redno me-ščansko življenje se je zopet pričelo.
Berlin, Nemčija, 23. marca. — Pruska vlada je odredila disei-, plinarno postopanje proti Avgustu Winnig, predsedniku Iztočne Prusije ter trem nadaljnim uradnikom vlade v Koenigsburgu. Slič-ne odredbe bodo uveljavljene proti predsedniku Pauli ter enemu nadaljnemu uradniku province Šlezvik.
PRVA SLIKA PREDSEDNIKA IZZA C ASA, KO JE ZBOLEL.
PREDSEDNIK WILSON J BI IZGNAL SULTANA.'
------c
Poroča se, da je sestavljen odgo-	*
vor predsednika Wilsona na za-	-veznike v tem smislu.
____1
Washington, D. C'., 23. marca. < Stališče Amerike glede turškega 8 vprašanja, kot bo vsebovano v 1 odgovoru predsednika Wilsona na j»rošnjo zavezniških sil, naj da v ' t< nt pogledu izraza svojemu na- ' ziranju. ne bo soirlašalo z onim ' velesil glede številnih bistvenih ! i točk kot kažejo namigavanja gle-j de vsebine tega dogovora. Niti z ' [eno besedico se ni omenjalo časa, ^ | kedaj bo odgovor predsednika 1 odposlan. Nazori, katerim bo dal 1 I izraza predsednik, . bodo naslednji :
— Da naj se liberalno postopa z Armensko ter da naj se ji da vse ozemlje, katero je v stanu braniti. obenem z izhodom na morje.
Da ne bo imelo odstranjenje sultana iz Carigrada za posledico ustaje raohamedancev in da Združene države ne priznavajo 1 razloga, radi katerega bi moral ; ostati sultan sam.
Da ne sme imeti v bodočih turških deželah nobena vlada pre- 1 vladujočega upliva. To se oeivid-no obrača proti italjanskim zahtevam v Adaliji.
Da naj upravlja Dardanelske ožine mednarodno zastopstvo, v katerem naj bi bila zastopana tudi Rusija po ustanovljen ju priznane vlade v Rusiji.
NOBLOVA NAGRADA.
Madrid, španska, 22. marca. — V literarnih krogih se glasi, da bo Noblova nagrada za literaturo najbrž podeljena znanemu španskemu avtorju. Arthurju Bens-vente.
L flOIMB rOHUATVB v ■BO, IA OORltKO m VOUAKJSKQ.
IfYrtsjflM šMina l^itBt
. popolnossa ssnesljtve Is esdeajte > rasmeraas primrso todi hitro p ; cott utrl, na Biiilft— in tmM m l MMjta po ecsmljnkl ) sedena^po^itaUewski armadi^
1 a^M^Ti^lifa MMM» - M piiiMil rfkab ibvMMiL
BO Br .... $ SJO
100 Ur .... $ 600 j	900 Ur .... HSjOO •
000 Br .... (00.00
I,	1,000	OOOJIO^^
6
IZ KONGRESA. I
i _ - •
-- 1
Ko je mirovna pogodba s poti,
, stoji kongres pred največjo nalo-1
;go, kar jih je moral kdaj rešiti J j
- \
Washingtin, D. ('.. 22. marca. ■ Sedaj, ko je mirovna poffodba s poti, mora ptičeti kongres z re-jševanjeni največje naloge, k i r j Ji v ! j»- moral kedaj rešiti kongres te ^ i r« publike. — da namreč vrne na- r lod na mirovno poillago, da zni-., S za davke ter odpravi trošenje de- t 1 r.arja v izdatkih vlade. Radi vzro- 7 kov, ki so povsem jasni opazo- , i valeu političnih dogodkov f.a se j j. lotil kongres te«.'a dela le s po-|, lovičnim sreein in izgledi so vsled j c trga vse prej ko zadovoljivi. |j
Politika je oni veliki vzroi, ra-Jc di katerega se lotuje kongres|i svojega neobhodno potrebnega i dela po končaui vojni s pomanjkanjem navdušenja, ki je skoro . j kriminalno. Nadaljni vzrok pa je ^ t ta, da se je lotil kongres spreje- , !n a zakonodaje, ki je življenskega i pomena za deželo na način me- , hanika. ki se loti težavnega posla brez potrebnega orodja.
Republikanski voditelji v kon- , gresu so sklenili, da mora posta- , t ti mirovna pogodba z Nemčijo . glavna točka v bodoči volilni , kampanji. Stanje državnih fi-[ liane, če se ne bo ined tem časom , vprizorilo uspešne in korenite ak-r vije. pa preti z nadaljno izdajo ! obveznic ali pa s povečanjem davkov, za kar na j bi se v volil-. nem boju naprtilo krivdo demo-r kratični administraciji.
Republikanska večina v kon-i gresu je bankerotna z ozirom na
-	vodstvo gled«» finančne zakonodaje. Senator Penrose iz Pennsvlva-
-	nije. ki predstavlja možgane ve-i- ?inske sfranke in ki je obrazložil r program svoje stranke pred enim a letom, je že \eč mesecev bolan na
-	svojem domu ter pravijo poroči-la. da se ne bo mogel vdeležiti sej
-	senata pred konečnim odgode-njem koncem maja. Rekel je. da
i. ni v stanu posvetovati se s svojimi tovariši v zakonodaji.
Senator Watson iz Indiane je 1 prevzel poveljstvo nad stranko večine, v kolikor se slednje tiče programa konstruktivne zakono-l~ daje ter je v zadnjih dneh storil r gotove korake, ki pa ne obetajo dosti, kajti republikanska večina L' je trdna v sklepa, da porazi vsak predlog, ki prihaja iz demokra-° tienih administraeijskih krogov, h tikajoe-se hitre odpomoči v polo-žaju, ki postaja vsaki dan bolj
~ resen. Vsled tega« je več kot vr-rw jetno, da se bo odgodil kongres, j. da ne bi kaj storil v tem pogledu. D Ce pa bo kaj storil, bo storil le polovično.	_ ____
DELAVSKI PROGRAM. I
_ j
Gompers je objavil plaformo de- j lavske stranke. — Kampanja se g bo pričela tako>	g
Washington, D. C.. 22. marca.
Delavska platforma v bodoči ^
kampanji bo obstajala iz številnih ^
zahtev, katere je stavilo organi-;.
zirano delo v pretekbusti in kate-|j
rim se dose<laj še ni ugodilo. Te
zahteve je sestavil Samuel Gom-t
11
pers, predsednik American Kede-|% ration of I^abor ter jili Objavil v j ^ ofieijelnem organu svoje ortrani- ^ zaeije. V svojem tozadevnem^ članku je izjavil, da ne more ^ stvoriti kongres niti ene stvari, j pri kateri bi ne bilo interesirano j delo.
, številna izmed ugotovil Gorn-persa so vzeta iz seznama pritožb, katerega so sprejeli na svojem * dtcemberskem sestanku načelni- ' ki mednarodnih unij, v namenu, da se tem potom zmanjša živ-ljenske stroške. Delo je tedej za- ^ htevalo novo ureditev valute, pre ^ prečenje grom ad en j a ter krivič- j nega navijanja cen. ustaaovlje-nje kooperativnih gibanj ter jav-r nc objavo vseh izkazov glede dohodninskega davka ter dividend. I > Vlado se prosi, naj inavgurira načrt za zgraditev uzornih delavskih hiš ter ustanovitev sistema kreditov, na podlagi katerega bi lahko delavec dobi! na razpolago posojilo z nizkimi obrestmi ter • radaljnimi ugodnimi i»ogoji. da x si lahko zgradi svoj lastni dom.
V svoji izjavi zavzema Gompers stališče, da je treba kredit organizirati ter uporabiti tako. t tako da bo služil produkcijskim porebam. ne pa povečanju imetji« finančnikov. p — .lavna in napol javna prometna in nlična sredstva bi morala lastovati, ter voditi vlada v splošni blagor. Mi zahtevamo pra , vieo za železniške delavce in dru-ge, ds se smejo organizirati v svoje- skupno in medsebojno zava-. rovanje ter da smejo v polni meri izvajati normalne delavnosti, ki so spojene z organizacijo. D V pozivu na delavstvo, naj stoji združeno v kampanji, pravi n Gompers:
—- Stojte verno na strani naših prijateljev ter jih izvolite. Nasprotujte našim sovražnikom ter o jih porazite fti naj bodo kandi-)- dati ca predsedniško mesto ali n kak drafi javni urad. r Delavski voditelji pričakujejo Is za danes zvečer organizacijskih sestankov v tisoč mestih, ko bo o-[>- ficijehso otvorjena kampanja. — e- Gompers bo imel nagovor v dr-v Ml zakonodaji države New o, Jem v Trentonu v opoziciji pro-lo ti flHH Cwnpulaory Arbitration Low. _ _ ____
PRIPOROfiy Nini-JA.
_ i
Kitti pravi, da sta rehabilitacija Nemčije in Rnsije neobhodno potrebni za Evropo.
t
Rim, Italija, 23. marca. — Evropa more dobiti nazaj svoje ravnotežje le potom rehabilitacije Nemčije in Rusije, — je rekel ministrski predsednik Nit t i, ko je včeraj pre ista vil svoj novi kabinet poslanski zbornici. Rekel je:
— Iziti bi moral iz parlamentov in narodov mogoče človečan-ski glas, ki bi zahteval simpatije ter usmiljenje s premaganim.
Ministrski predsednik je napovedal vnaprej nove davčne reforme, popolno demobilizacijo armade, pregraditev ladjedelnic za graditev trgovskih ladij ter skrčenje pristojbin za uvedeno pšenico. Izjavil je, da bo novi inozemski kapital, ki bo uveden v Italijo, da se poveča produkcijo, oproščen obdačenja.
Nekaj ostrih besed je padlo tekom govora ministrskega predsednika, ki so ga skušali socijalisti prekiniti.
ZLATO V CANADI.
Alssssk, Sask., 22. marca. — Ko je kopal vodnjak na farmi i W. Andre-ja, deset milj od tukaj : je zadel neki delavec na predmete, ki so se zdeli kot zlato. Analiza kovine v Calgary je dognala, j da je ruda dobre kakovosti. Delavec je prijavil takozvani 'claim' pri zemljiškem uradu. Vpliko razburjenje je bilo opaziti vsled tega razkritja.
PREMEŠČENO BOGASTVO.
Jokohama, Japonska, 22. marca — Kozaški hetman, general Se-' menov, ki je zbežal iz Sibirije, po j dolgih mesecih krvavega dikta-| torstva, je poslal baje več milijonov dolarjev v zlatu na Japonsko. Boljševiki si si zaman prizadevali ustaviti ter zajeti zadnji vlak, na katerem se je nahajalo za $1,250,000 zla*a v -kockah, ki je bilo baje lastnina sibirske vla-' de. —-
Vse, kar je treba sedaj generalu Semenovu, da bo lahko uži . val svoje bogastvo, je priti živ na Japonsko.
NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA
Naše denarne poiOjatve razpošilja in Izplačuje eedaj po CeB Jugoslaviji "Kraljevi poštni čekovni vod'9 v LjnMJsal; to je teh državni ssvod, kakor > bfla O. k. poštna krnnflniea an Dom ju, katera Je mnogo let pred svetovno vojno isplačevala paše denarne po> mjatve litom avstro-ogrske monarhije.
Jamčimo sa vsako denarno pošUjatsrv, M0 00 EaSt OTOgegO IO uda ▼ izplačilu, ki bi ae povzročile po dragih, hren naše krivda, pO po oweni prevzeti nflmfco obveznosti
100 kro* .... $1J0	1,000 kron $ 8.70
400 km .... $8.60	eUK» kron .... $43.00
; 000 km .... $100	10,000 km .... $87.00
OMkM mm m voljam do črn* ko so aodooNtfijo o drn«M Vmm mm podati je najbolje pa Daaaiotli Paolol MoBff Ontao o« pa poMow M Boak Snli,
1 m ddidhn.ai i ■ i ancmniAm
to prav posebno v slučaju, da bo Dempsev v stanu oprati se ob-dolžbe, da se je na nepostaven način izognil vojaški službi. T takem slučaju se bosta spoprijela za prvenstvo v rokoborbi.
Carpentiner ima že sedaj t rokah kontrakt, na podlagi katerega bo nastopil v glediščih ter v kino-slikah. Vsled tega je jasno, ds mu t kratkem ne bo maujkalo i denarja.	_
FRANCOSKI BORILBC TI KAJ.
Ueorges Carpentier. slavni fran c^ki l»orilec, je dospel včerSj v /druiene države s parnikom "La Savoie**. Spremljata ga njegova žena ter njegov tajnik.	'
Carpentier je ubog človek, kajti eelo svoje premoženje je izgu-J t J tekom vojne, a še predno se bo povrnil domov, bo bogat moš im
GLtAS NStfOPA at MABCA 1920
•____
Hugo&lmmnska	KutnL Srbuxrta
Ustanovljena 1. 1898 nSnr Inkorporirana I. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN.
P«MtadkL
r.RFCOR J. PORENTA, Box 11«, Bl.
Piamoml, Wasb. LEONARD RLABODXIK, Box 4SO.
IHv. Minnesota. JOHN* RFPXIK, S. R. Boi 24, Export, ra.
Pravni Odbor.
JOHN PI.AUTZ Jr.. 432-7th Aye., Calumet. Mich. JOHN MOVKUN, 624 2nd Ave., Duluth, Minnesota.
MATT. POCORELC, ? W. Madison St, Chicago, 111.
Zdrnievslni Odbor.
Itrr»OI.F PERDAN, eo-JG St. Clair
A ven no. Cleveland. Ohio. FRANK NKRABEC, 4AC4 Washington
St., Denver, Colo. JednotLno slabilo: "CI.AS NARODA"
Gtanri Uradniki.
Pmlsednlk: MIHAEL ROVANSFkJ
Box 251, Conemaugb, l*a. Podpredsed.: LOUIS BALANT, Box
Iflrt. Pear Ar«no, Lorain, O. Tajnik: JOSEPII PISHT.ER, Ely. j
Minnesota. Blagajnik: GEO. BHOZfCH, Ely.
Minnesota. BlapJnlk nelzplaftinm «mrtnln: i.or-IšJoSTKLIvO. S ali da. Colo.
Vrhovni Zdravnik.
Dr. JOS. V. C.RAULK, E Ohio Street. X. S., PIttsbnrgn, Pa.
Nadaniiki.
JOHN GOTlZK, Ely. Minnesota. ANTHONY MOTZ. 9041 Aveme M.
So. Chicago. 111. IVAX VAROOA, 512C Natrona Alloy, Pittsburgh, Pa.
Vse stvari tikajoče pa uradnih zadev kakor tudi denarno počiljatev naj m> pošiljajo na glavnem tajnika. Vso pritoži*« naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Fro>nje za sprejem novih članov In sploh vsa zdravniška spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega »1 ravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $2,00,000. (tristotisoč dolarjev*. Bolniških podpor, odškodnin, in posmrtnin je izplačala 2e nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota Stoje okrog 8 tisoč rednih članov(iee) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. PruStva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah Tam. kjer Jih še ni. priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati član naj se zglasi pri tajniku bližnega društva .TSK.T. Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovi z S člani ali članicami.
Jugoslavia irredenta
Povratek v mirovno stanje.
Pravijo, d;.* tejn-ži med kmečki mi fanti s<t dobro znam.-nje za j»«»-vratek razmer mirovnega stanja. Kdor posluša razprave pred sodišči, v resnici mora biti vesel, ako pride tupatam na razpravni pr«» irram kaU fantovski tepe/., kajti signatura časa pred sodišči so še vedno nepregledne tatvine. V petek i:!. februarja ><» bili na ljubljanskem sodišču fantje iz Snebe-. rij. Jože Vidic. mal dečko, jezno-/žent ranil velikega 1.nista Kosa, , s katerim imata vedno diploma* t tične prepire, kljub temu, da sla . bratranca. Vidie se je zagovarjal na silohran in sodišče ga je obso-idilo zaradi prekoračenja silohra-na na en mesec zapora.
j Roparski napad pri Ročinju.
Posestnika Antona Perkona iz . Močil nad Kočinjem sta vstavila »J pri križišču cest za Ročiujem. ko . se je vračal proti večeru domov, . dva mladeniča in zahtevala, naj . jima takoj izr»«"i ves denar, ki ga .'ima. Zagrozila sta mu s samokre-i som. Perkon jima je izročil 500 lir . in si tako rešil življenje. Napadalca so prijeli v Ročinju.
Nova cesta na Goriškem.
r Novo et-sto delajo v gorah nad >!Kobičem na (Goriškem. En oddelek delaveev šteje 45 samih naši krepkih gorskih fantov in mo> / Pred kratkim je prišel inženir i gledat cesto in plačat dnino. Vsak - se je motal podpisati. Ivo se je podpisalo vseh 4n slovenskih de-j lavcev, se laški inženir ni mogel i načuditi. da ni med njimi analfa-betov. ko je med laškimi delavci 1 navajen skoro na same križe ter t- dobi na svojo plačilno polo le ma-J lo podpisov. Počasi bo laška go-i spod a že spoznala, s kakim Ijud-jstvom ima opraviti r»n našem lc-pem Goriškem.
j :
j	Parnik
i
1 Susquehanna
(prejini nemški parnik) odpluje v Trst, dne
31. marca
J	8 tem parnikom s&morjo po-
1	tovati vsi Slovenci, ki spa-
0\	dajo sedaj pod Italijo ali pa
ei	Jugoslavijo.
Vožnja do Trsta — $100. o Vožnja do Ljubljane — $102. i- Vožnja do Zagreba — $104.50
Vojna taksa za vsakega od-h raslega potnika je $5.
Kdor ieli s tem parnikom po to vati. naj pride 4 dni pred e odhodom pamika na naš na-L* slov, da samore pravočasno preskrbeti potne liste.
Tvrtka Frank Sakser
j 82 Cortlandt St., New York
Delegaci jsko zborovanje '' Zveze j slovanskih učiteljskih društev Ju
lijske Benečije",	,
i ki se je vršilo v Trstu v sveto- > ivanski slovenski šoli. je bilo jako 1 živahno. Došli so vsi delegat je. > Pozdravil jih je predsednik A. I Unnek. Zborovanja so .se vdeležil: '■ tudi zastopniki oblasti šolski asi - ' sor Du Ban, okr. šolski nadzornik 1 Krajeer in višji Šolski nadzornik i Paspualis, ki je imenom vlade po-(l zdravil zborovalce in obetal vso i mogočo podporo razvoju našega šolstva. Xa javnem zborovanju sn -, se obravnavale vse točke našega i šolskega vprašanja. Debate so bi-■ le temperamentne. — Prihodnje : zborovanje bo meseca avgusta in h t sicer zopet v Trstu.	J
Tobačna tovarna v Pulju.
Po dolgih obljubah je vlada ko-nečno razpisala službe za novo to-
*	bačno tovarno, in sicer sprejme' »;0 delavcev iu 400 delavk. Tovar-ljna l»o v poslopju vojašnice Vitto-
: rio Kmanuele 111. Težko je vprašanje, kako bo živelo puljsko me-' 1*1 o, ako ostane p<m1 Italijo. Ljudje "j iščejo dela, pa ga ne dobe. Mize-. rija in nezadovoljnost sta veliki, 'j *'Piccolo*? piše k razpisu delav-
*	skih služb, kakor da je s tem v
veliki meri pomagauo Pulju, kar
pa ni res. Nekaj je. ali bore malo
napram dejanskim potrebam. > i *
Združitev Vrtojb. i J
Gorenja in Dolenja Vrtojba pri
j, Croriei sta bili včasih precej na-
vskriž. Sedaj pa sta se združili v
_ eno skupno vas in takorekoč v eno
. družino, kar se je posebno lepo
r dokazalo pri obnovitvi ' Čitalni-
_ ee"', društva, ki je staro že na<l
1	50 let. .Segli so si Vrtojbenci v a roke in ]>ozabili na razkol. Skup-p'iio si hočejo pomagati v sedanjih
hudih časih.
2	Razne vesti z Goriškega.
'* Avtomobilska zvezdi med J?ov-i cetn in Sv. Lucijo je škandalozna.
Vlada ima polno avtomobilov, kaj i- res ne more potem pomagati, da 1- bi prišli gorjani do poštene avto-! eimobilske zveze?
f* V Baški dolini se živahno raz-
e,pravlja	o razcepitvi občin. Pod-ribrdo se hoče namreč, ločiti od žu-
Ipanstva Grahovo.
1
( V Kobaridu imajo na ovojnem listu šolskih zvezkov naslikan Ko-j ^..barid. iraški učenjak ga je slabo j zadel. Sploh je slabo poučen o; Kobaridu, ker pravi zraven, da so'
0	prebivalci večinoma pastirji, ki se pečajo z ribolovom!
a V Nabrežini je zopet oživelo ,, društvo "Javna ljudska knjižni-i- ca". Šteje zopet lepo število članov in je dobilo precej novih t. knjig.
V Podmeku je pričela zopet de-
f.	lovati "Kmetska čitalnica", ki je eno najstarejših društev v tolmm-
- skem okraju.
1	V Gorici je umrl Anton Rejec. 1 sluga goriške ljudske posojilnice. L V Skrbini na Krasu je preminul
tukajšnji žrpan Viktor Adamič.
ugotovljen napredek, zato, roja-i, kupujte delniee, kar največ lorete. razpravljajte pri društve-ih sejah, kako bi se najhitreje rišlo do za želj enega cilja. Rojak 'ollinwoodean. ti ves, kje se na-aja narodno zemljišče.—ker vsak an korakaš, mimo njega do svo-♦ga običajnega dela in .v prostem as« te vodi pot mitno na izpre-od. Ako imaš eno delnico, bodi
P
ripravljen kupiti drugo, tre-jo itd. lVlni<'o kupiš lahko pri p sakem društvu na d rt Wit veni seji i tudi odbor se bo potrudil, da T i jo !>o prinesel na tvoj doni, ako ako želiš. Ker si jki že na dru-tveni seji. kupi dt-lrtico pri dru- p tvu. tla tako olajšaš odboru delo. et* ga ima že tako obilo. Cenjeni ojak, ko kupuješ delnieo, vpra- d aj. če je delnica last Slovenskega )elavskega Doma. in če prodajale r»dgovori. da je. kupi delnic, j rolikor ti tvoje finančne razmere i lopuščajo. Xe pozabite, rojaki, da se bo 1 ršil 30. in 31. maja na nai-odnemi ►rostoru semenj (fair) v korist »lov. Del. Doma. Pridite in oglej- * e si vse ter tudi kaj kupite. Za ►ostrežbo bo skrbel poseben od->or. Opozarjan tudi naše sloven- ^ ke trgovce, da tudi oni storijo i v o jo narodno dolžnost, ker se bo * udi njim dala priložnost, da se * z kažejo radodarnim s svojimi da- ^ ili za bodoči semenj (fair). Saj t e vendar naše geslo: eden za vse .« n vsi za enega.	8
Konuno pozdravljam vse rojake n rojakinje po Združenih državah. posebno ra Collinwoodcane.
Frank Ule. j
•	~ r
Novo jugoslovansko i podjetje«
Nekoliko dni še. iu delovati za- i čne za vso Ameriko na korist na- i Šega Naroda izborno organizirano r Prvo Ameriško^Fugoslovansko Izvozno in Uvosno Združenje in sicer z vsemi oddelki kot: izvoznim, uvoznim, bančnim, prevožnjim, i trgovinskim in komlsijonarskim.
-Možje, ki gledajo v bodočnost, , in so si pridobili tu v Ameriki in : v starem kraju iskušnjo in sposobnost, so uspešuo organizirali z glavnico $500,000 (pol miljona . dolarjev) iu več kot tisočem delničarjev Prvo Ameriško-Jugoslovansko Izvozno in Uvozno Združenje s centralnim uradom v Chi-' cagi, IU., 29 South La Salle St., in podružnicama v Pittsbnrghu, Pa., Pittsburgh Life Building, in! v New Yorku na 156 W. 14th St.
1 VAX MIIjOSEVIC, trgovski reprezentant države Srbov. 1 Hrvatov in Slovencev, pred-, sednik in blagajnik;	:
WILLIS E. GRAY in dr. ANTE I BIAXKLXI, podpredsednika;' « IVAX V. LAKLCH, tajnik;
LI K.V R. GRKOVICH, generalni manager.
Ti možje so na čelu naše silne j orgauizacije.
Podružnični urad v Xew Yorku bo v nekaj dneh gotov in opremljen z vsem potrebnim za točno poslovanje.
Bančni oddelek bo služil rojakom z menjavanjem in pošiljanjem denarja v vse dele sveta ter bo na roko potnikom s prestavljanjem in dobavo potrebnih listin in papirjev potoni svojega javnega' notarja. Prodajalo se bo vozne listke za vse parobrodne linije.
V izložbenih prostorih in prodajalni imamo zaloge obleke in blaga za možke in ženske obleke, čevljev. poljedeLske-ga orodja in i mehaničnih potrebščin.
Več kot 10.000 (deset tisoč) zabojev blaga smo odposlali v zadnjih osmih mesecih za tamkajšnje narode v Jugoslavijo. Avstrijo. Rumunijo in Madžarsko. Za vse' pošiljat ve absolutno jamčimo, ker! j jih zavarujemo (inšuramo).	j
Blago v zalogi smo kupili pred več mesec* in sicer v velikih mno-| /inah. Zato more na«e Združenje služiti našim rojakom ne samo vi j vseh ozirih, ampak tudi z najniž-jjimi cenami.
Rojake opozarjamo, da čitajo naša bodoča obvestila v tem časopisu in vabimo voe prijatelje, da
•	nas osebno oziroma nam pišejo, ker le tako jim zamoremo dokazati, da govorimo resnico.
Prvo j—rtfhn Tngwslsvs■■Irn Ix-
vosao ia Uvono Zdražraje, 156 W. 14tk 9L, V«r York City.
(Adv't)
HOJAH lilOftiWl SB WA "QUI IASODA". KAJVXCJ]
nuyim muiviuE ▼ worn.
DlSiUft
tev lire jenih trgovinsko-političnih odnoaa jer v obliki trgovske pogodbe, sklenjene od države do države, vpoatevajoč obojestranske pravne, komereijalne in prometne interese.
Dopisi
ia bi samostojno mislili! Petje jet nekaj krasnega, idealnega, kadar' ^a proizvajajo trezni možje, člani; [levskih društev. Kadar pa sem bil| prisiljen poslušati rjovenje pijan-j •ev, mi je bilo, kakor da me trese, rmeiia mrzlica.
Obžalovati je, da je med našim narodom laka kuga razširjena, kar nam je v veliko sramoto in |Kjiiržauje. Slovenski narod, ki je: v pretežni večini katoliške vere, ( a kateri trdijo, da je najboljša.: naj si vzame za .zgled druge narode in sicer Japonce, ki so poganske vere. Imel sem že priliko j opazovati Japonce in rečem, da so plemenitejši od nas.
Bili so časi. ko so nalagali delodajalci svojim delavcem najtežja tlela pri dolgih deiavniii urah in mali plači. 1'bogi delavec je moral delati po 75 ur na teden, ko pa je i prišla nedelja, čas počitka, pa je| moral iti v cerkev in to po dva do| trikrat na nedeljo. V cerkvi jei stal ali klečal na mrzlem kamenu.j duhovniki pa so grmeli razpriž-i nice o peklu in hudiču ter očitali revnemu ljudstvu njegove pregrehe. 1'bogi narod je bii celi teden' mučen na telesu, ko pa je prišla nedelja, čas telesnega počitka, pa> so morali v cerkev, kjer so jih trpinčili s telesno inkvizicijo. Iz tr-! pinčenja se je porodil socijalizem. Socijalizem je še mlad, toda ako pomislijo nasprotniki njega, lah-' ko rečejo: bilo je, pa je minilo. Bili so časi, ko niso znali ljudje citati, ne pisati, tisti časi. ko ni bilo knjig, ne časopisov. Kaj je tedaj duhovnik rekel, je bilo kot da je pribito in ljudje so rekli: saj so tako rekli gospod, torej mora biti res. 0e bi bil duhovnik rekel, da je sneg črn, pa bi bili ljudje to verjeli, kajti gospod so tako reki. Prišli bodo časi. ko bodo stale spovedniee le še v muzejih iu ljudje bodo kazali s prstom na te zaboje, češ, v kako početje je to služilo ubogemu ljudstvu. | Pozdravljeni eitatelji in čitate-ljice **Gla«a Xaroda"!
John Pczdire.
*
Collinwood-Cleveland, Ohio.
Večkrat sem omenil v '"Glasu ' Xaroda", da med nami vlada sloga. toda motil sem se. ker nisem imel dovolj časa za temeljito proučevanje tedanjih razmer. Xa ža lost sem primoran sedaj omeniti da se je v zadnjem času porodihi i tudi straivčiea, katera je bila do bro podkovana, nikakor pa ni bila I demokratična.
Rekla je ta nedemokratična strančiea: tukaj bo stal Slovensk Dom. In Slovenski Dom res ž» [stoji, zgrajen je z dvema dvora ,nama. ena za ples in druga za zbo :rovanje; in še to se je zgradilt j precej daleč proč od glavne ceste Kaki dohodki ro v sedanjem čast od domačih zabav, je vsakemt znano.
Xi moj namen podirati Sloven L ski Dom, kajti videl sem ga. zgra I jen je trdno, ker tudi mora bit 'vsaka stavba za dvorano trdn< Izgrajena. Hočem samo omeniti ' da bo javnost vedela, zakaj ima ' nio boj med seboj. ! Kakor že znano, smo imeli in š< imamo organizacijo za Slovensk 'Delavski Dom. Kakorhitro s< (društva izvolila stavbinski odbor
-	se je ta odbor potrudil, da je pre ' gledal več zemljišč, ki so bila na » prodaj, in tako odbral troje pri i J pravnih zemljišč za bodočo stav -jbo Slovenskega Delavskega Do > ma. V kratkem času zatem so bil i' razpisane volitve in članstvo j
-	od glasoval o za eno zemljišče, kc * jega je organizacija kupila in g<
-	sedaj lastuje. Odbor deluje ne numorno naprej po začrtani pot i i za napredek cele slovenske našel
? bine v Oollinwoodu. 1 j Ker je kupljeno zemljišče prece -obširno, je zadnja konvencij i j sklenila, da se lahko, ako odbo .'smatra to za potrebno, proda ei 1 i lot, češ, da tako ostane ae dovol '! prostorno zemljišče. Odbor je t
-	dni povabil vse posamezne delni . earje na akvpen sestanek, da tak
-	izve tudi od. posameznih člano
-	mnenje. Sklenilo se je enoglasne
-	da se načrt, za odprodajo opusi
-	vsaj začasno.
i Ker vsak rojak izprevidi. d -Jzemljišče, ko je že enkrat naše, t i 1 bilo škoda ptodatu kajti čim ve i, zemljišča imamo, tembolj js mai
Beading, Pa. Id:
Bili so časi, ko je vinska trta 114 bujno rastla in rodila obilo l^p^g« ^ gri»zdja, iz katerega se je izpre-šaio najboljše vinee. Vinorejci so 1,J biii dobre volje, kajti imeli do-j'*4 volj dobre pijače in jim niti na,r! misel ni prišlo da bi prišel kdaj i kak sovražnik in jim uničil vin-j m sko trto. i 'asi pa so se zasukali inj^1 z rosnimi očmi so gledali vinorej- 1* ci na svoje mrtve vinograde, ka-jv rere je uničil majhen, toda brez- ° številen sovražnik. Kaj je dalo n-sovražniku povod, da se je spra-:r< vil iia vinograde, o tem nočem.CJ razpravljati, saj kar je bilo. je °1 minilo. Vinska trta zopet raste in P rodi grozdje, toda s to trto je veliko več dela in truda, a kljub te- d; mu ni toliko uspeha, kot ga je bilo jd pri stari. Vinorejci ne morejo po-|ra zabiti one lepe dobe, ko trta ni,d' poznala še svojega sovražnika —.
P
; rtne uši.	j111
Bili so časi. ko se je po raznih'^ naselbinah tu v Ameriki pilo, lo. plesalo, vriskalo iu razgrajalo, ^ <ia je bilo joj. Človek si je mislil: n kam "bomo prišli, ako l*o šlo tako ^ naprej! Vsaka sila pa ima svoje1 ^ j meje in vsak pojav gre do svojega n viška, potem pa mora iti zopet na- ^ I za j. Nikar se ne jezite na one lju-!^ di, ki delujejo za prohibieijo, ^ ' kajti oni imajo svoj vzrok, da vo- ^ ' lijo za suho. V tistih kričečih <'a*;p ;sih je prišel sem iz stare domovi-;, t • ne skrbni oče gospodar, da si kaj ^ » opomore. Trdo je bilo delo in ure . dolge. Ko je prišel z dela domov. ^ se je podal kaj hitro k počitku, a;t spati ni mogel. Njegova spalnica ^
je bila namreč nad gostilno, v ka-1 • ••»_•»	i	• o	' s
ten je btla vsako noe godba, ]>e- ^ tj«*, ples, vriskanje, razgrajanje. ^
•	t'as je hitr«» potekal in dostikrat . - se je zgodilo, da naš znanec ni ^ e niti očesa zatisnil eelo noč. Prese-.^_ o lil se bom drugam, si je mislil in j.
pudi storil tako. Toda tudi v no- { j . vem stanovanju ni bilo nič boljše. ^ , Dan za dnevom, noč za nočjo vri-j , tkanje, ples. petje, razgrajanje.jj i Til zopet ni nobenega miru. brez, j miru pa ni počitka, si je mislil naš| ' znanec in iskal je. da bi kje našel, '" kako hišo, v kateri bi ne bilo go-, stilne, toda zastonj; kolikor jej ' bilo stanovalnih hiš, povstxl so -v j bile krčme. Kam tedaj? Podal se!« je v drugo naselbino, misleč, da ' [najde tam Inir, toda zmotil se je; 1 j kakor v prejšnjih, tako je bilo I I povsod. Naš znanec si sam ni ve- *
•	j del kaj pomagati in vdal se je V'1 j usodo, ki ga je zadela. Prisedel je,' | k veseljakom iu poslušal njihove!«
^ pogovore. Neki večer je slišal tri
možakarje, ki so se pogovarjali o.< v svojem junaštvu. Prvi juuak je r" j rekel z resnim glasom: Moja zad- j: '*- (nja plača je bila $80, pa je vse šlo,: s v petih dneh. tako da še hrane ni-: 3-!sem plačal. Brž se oglasi drugi:j a Kaj to! Moja plača je znašala a-j $118. pa je vse šlo v treh dneh. a-j To še vse ni nič, se je oglasil tre-ti t ji, dobil sem plače $75, pa mi še! iJza en večer ni zadostovalo, da ia'seni se moral še za $15 zadolžiti.! |a' Možaki so bili v resnici junaki, I kar je razvidno iz njih junaških | jj činov, toda vsi trije niso potrošili! (i niti pet centov za časopise in knji-( ge na leto, kajti za to se se sploh brigali niso. Kolikor mi je sedaj znano o teh treh junakih, lahko P" rečejo: Bilo je pa je minilo.
>°	I
Iz česa se je porodila prohibi-^ cija? Iz pijancev, kajti iz njih se nemore poroditi nič drugega nego prohibicija. Ljudje, ki so vživali, opojne pijače, ampak zmerno, ni-j so imeli miru pred pijanci, zato sT so se odločili, da bodo podpirali' ! prohibk'ijo. Prohibicija kontroli-111 ra veliko držav, toda pri tem ne, bo ostalo, kajti pijanci prav prid-re no agitirajo za prohibieijo. Kdor! o. je že videl pijanca, temu ga ni a. potreba opisovati, kdor ga pa še-n. ni videl, temu le toliko rečem, da jjijbi bil raje v družbi oslov in bi-0 kov kot v njegovi. Jaz nisem za ja I prohibieijo in tudi nikoli ne bom. '
•	bežal pa sem in bežal bora pred; i pijanci kakor pred kugo. Pijanec
i je res kuga za delavski razred
a-
. Kdo dela za vsako plačo ? Pijanec. Kdo razbija stavko t Pijanec. Pi-m"» jan^i so nroti delavskim organi-P" zacijam. Pijanci ne čitajo Časopi-je sov. ne knjig. Pijanci se ne zani-14, majo za drugo, samo da so njih možgani polni aJkokola. Česa mo-j a° remo pričakovati od pijanca? Ali ri- so mojg^s ajegovi arig—i dobri,
MOLks NAHODA11;
C-.	HMlHIilS SAILVI	...	p
rt ^ ^ s_ ^_	r if M*	'fe'^T^ftj'
ti Al NARODA	g
^^	JJ*,|JjJJJJtB| mmmm	^
si IIL T L|A,*	-| TjIl ^	i
———————————— ^
Nauki prekacije v Nemčiji.
-	r
Državni preobra:, katerega so skušali izvedli nemški reakcijo-i * are i ali pristaši kajz«.rja. se je izjalovil in sicer tako popolnoma, da 11 ►e mora človek temu naravnost čuditi, če si pokliče v spomin poro- P čila, ki so prihajala u zavezniških virov iu v katerih se je glasilo, da ' '»i nemški narod kot .ak želi povrsiika kajzerja in s tem tudi r.opet- J1 lie uvedbe razmer kot >o obstajale pred svetovno vojno.
<'e bi bil nemški narod tako kajzerski kot nam hočejo to natve-: iti gotovi krogi med iavezniki, posebno pa Francozi, bi se Kappov n puč gotovo obneael in Iloiaud<>ka bi ne imela dosti vojaštva in orož- '' jiištvj, da prepreči povratek kajzer.ia ter njegovega lamoznega
h
hitia. —
.	- i	..... n
Nemčija pa se naučila s v oj nauk lcr u>trujala z malimi izje- ^
mam na strani vlade, katen« je izv<ilil in odobril celi narod.
i \
Boljševiški izgredi, katere je opaziti v številnih nemških nie-Jz ^lih, po te bn o v velikih ind^iirijalnili »rediičili, niso tako resni kot I i se človeku zdelo n« prvi pogled aii vlada bo sedaj, potem ko ->e ^ je vrnila v Berlin, brez dvoma v stanu zatreti vse nemire ter uve-j | 1 javit i zopet svojo nio-.	j s
Vsa znamenja kažejo, da je Nemčija vse prej kot pripravljena'1 ;iii vrniti te » kajzeitki tabor ali pa postati boljševiška in to kljub ' ic.amečim obljubam, ki jirihajajo iz Moskve.	1
..	. .....	js
Novi red. katerega skušajo uveljavili zmerni socijalisti v Nemčiji, namerava izvesti eeli soeijalistični program, u ne potom preku-'. c i je, ki je polna nevarnosti, temveč potom smotrenega in rednega ~ dela «h 1 stopnje do stopnje.	!|
1 >a bo šlo delo naprej v začrtani smeri so nam porok bolj radi- < kalile struje v nemškem delavskem gibanju, ki gotovo ne bodo pusti- ? le, da bi razvoj v sniislu socijaltstičenga programa zaspal in ki že i -. ti«j izvajajo velik lipliv na postavno in ustavno izvoljeno vlado ] predsednika Eberta.	•	p
Zavezniki, predvsem pa Angleži, so izjavili, da bodo olajšali Šte*'Uue pogoje miroMie pogodbe, sklenjene v Versailles, če bo po-;' stalo jasno, da se je nemški narod odpovedal r.adgospodstvu impe-j ijalistov in prokajzercev. ki spravili nemški narod v tako ne-! srečo.	!
Zadnja revolucija, ki se je izjalovila, je pokazala mnogo obeta-' jočih znamenj iu posebno to, da je nemški narod trden v svojem sklepu, da se za vedno oddpeve gospodstvu imperijalistov, da zadosti svojim obveznostim ter se izkaže vrednim zopet nega sprejema v j družbo narodov.
--- i
Razpoloženje za donavsko federacijo.
Okleščena Avstrija je nebogljen tvor, ki nima življenske sile v^ segi. Onim, ki so jo ustvarili, je bil namen, preprečiti za vsako ceno ou se združi z Neme-jO v eno državo. Ali kdo.' pozna mišljenje v' Avstriji, mora nagibat: k prepričanju, da ne bo mogoče trajno vzdr-' žati Avstrije, ločen" Nemčije. C'e kdaj pride do vojne, bo strija.gotovo Mala na strani Nemčije, če že ne ofic?jelno, gotovo s prostovoljci, pa naj jo sedaj skušajo vezali s silo ali z lepimi ob-j ljubami. Uaz naše stališče sojeno je prej ugodneje, ako prekine ta umetni tvor svoje sauio&talno življenje in se zedini z Nemčijo, ka-j n»or hrepeni ogromna večina prebivalstva, osobito mlada inteligen-j ca. Izvzeti bi bilo le pristaše starega režima. Take pristaše je najti še med plemstvom, urailništvom. častniki in duhovščino. Kar se ti-J če Jugoslavije, bodo v razmerju do nas za njih politiko merodajna v prvem redu vprašarja južnih mej tako dolgo, dokler bo obstojala Avstrija kot država r^se, pa naj se tudi pretvori v zvezo posameznih provinc. Raz splošno nemško stališče sojeno, so pa diference zaradi Mej na jugu podrejene važnosti. IVgledi Nemčije so obrnjeni dru-i;ani in tegajo dalje. Za veliki nemški narod v celoti je malo inte-ieta* kam spada 5 ali 10 tiso«" takozvauih Nemcev po koroških in štajerskih selili. Prav le mejne praske in ti spori ob mejnikih pa O-Manejo gouilo in vod lo za vnanjo politiko avstrijsko, dokler jo morejo delati na Dunaju na svojo pest pod trajnim vplivom nem-štco-naeijonalnega rovanja in hujskanja. Od južnih mejašev se neti po Avstriji duh sovražnosti. zaničevanja in maščevalnosti proti us m. —
Oe pride do združenja Avstrije z Nemčijo se bo svetovna politika vodila po velikih vidikih in interesih celokupne Nemčije. Sest rjiljonov Avstrijcev bi se izgubilo v veliki Nemčiji, ki ima za svojo J politično orientacijo druge razloge nego o^vetoželjnost korošk-h in šrajfrtkib nemških ^nejašev.
V Parizu se vodilnim iuožcbi odpirajo oči. «la Avstrija ne rnore živeti kakor so jo po ta vil i v svet. Ker še nočejo popustiti svoje pro-tiino!»ti proti uniji z Nemčijo, skušajo odkriti lečila. ki naj pomagajo alabukrvuemu detetu do uspevanja. Nedavno je bila v francoskem parlamentu debata o vifaliteti v Avstriji. Gospod Margain je pri tem zastopal n.ncnje, da je dana neka pripravljenost za donavsko federacijo. Ob taki federaciji bi Avstrija gladko dobivala živež in prodajala tvoje obrtne izdelke. Ne vemo. od koti zajemajo francoaki politiki svoje informacije. Vemo pa. da so. saj kar se nas tiče, zelo slabo poučeni. Mi smo vedeli, da smo rešeni Dunaja in ča-sov, ko smo bili za njih stoletne hegemonije v gospodarski, prometni in finančni sužnosti Odločno odklanjamo vsak poskus, da se izgradi pod krinko donavske federacije ali 'pod geslom gospodarske skupnosti stari gospodovalni režim nad nami. KoHce so padle in prt je prerezan. O kakršnikoli skupnost i nočemo ničesar čuti, nikomur na ljubo. Veseli bomo poaabiti stoletno zatiranje in izkoriščanja. Ke bo nos vodilo v bodočnosti sovraštvo, a^pak hladen razum. Edino pa, kar is as mm v isnijn do Avstrije sprejemljivo, je vzpostavi-
GLAS NARODA 24 MARCA 192C
NAZORNI POUK
Mme. GrandroiiieL
smfa Francoska črtica. — Albert Adas
napredku. Mi smo namreč onega1 rodu, ki se ne more vdeležiti ničesar, onega določenega rodu razpo-sestvovanih. jetnikov dveh ali treh potreb, ki prihajajo na površje vsaki dan in katere komaj zadovoljimo.
Ozrl »eni s** na 3Lmc. Grand-voinet. Preje je prihajala ualik senci v to hišo. kjer je «*l vrtnih vrat pa do svetilk, ki so širile luC^ po naših sobah, vse dihalo njej nasproti bogastvo in razkoš j«*.: Blesk bakrenih k rogelj na ograji naših stopnji**, je že zadostoval, da j«* prišla iz, sebe in da je pri- • krila svojo osebnost kot polž, ki se skrije v svojo hišo. Sedaj je bi-' lo vse na isfeni mestu kot preje a ozračje se je izpremenilo. Preproge, svetilniki, srebrna posoda vse to je predstavljalo le znamenja, nad katerimi je visela temna senca. Videti je bilo. kot da se je, pomladila vspričo naše nesreče, a ne raditega, ker bi jo to navdajalo / veseljem, in tudi ne radi-' tega. ker ji je kaka škodoželjna misel prišla v glavo, temveč radi-'tega. ker se je nahajala sedaj v 'ozračju, v katerem je lahko dala; izraza svoji individualnosti.
Moja mati se je ozirala nanjo! prikritim pogledom, ki je bil čuden in nekoliko malicijozen. Ona ni ljubila te filozofije siroma-' l»tva. Ni pozvala k sebi svoje prijateljice. da jo vpfaša za svet Domnevam eelo. da ji je bilo mnč-l
'no \spričo odkritosti, s katero je> i ... p* tja tel j ie* obrazložila svoje mi-'
sli. -
, v.aj vendar ni treba -pretira-jvati stvari. je rekla. Mi smo minirani. To je gotova stvar. To pa je le način govora. Nekaj nam je vendar ostalo. Nase pohištvo, moj nakit in ta vila. vse to bo pro-1 .izvedlo precejšnjo svoto. Ne. dra-.ga moja. ni se ti treba prizade-l j j vati ter slikati stvari tako temno, j t j Mme. Graudvoinet je obledela! J in solza se ji je pojavila na tre-! palnieah. Moja mati jo je opom-j , nila na to, da nam je ostalo od celega bogastva. H tem pa je tudi napravila napako. Razkrila je, i namreč skrivnosti svoje duše v ; svetu, v katerem je bila še vedno I tujka.	j
Besede. o katerih je domnevala. da bodo simpatetične in nežne. so zadobile sovražno smisel. Sprejelo se jih je kot. znanike zla ^ v hiši. v katero je še vedno svetil *' žarek upanja.	ž
— Oprosti mi. Nisem vedela i ^ oprosti mi, — je zamrmrala. »r Moja mati se je nasmehnila. j«1 I — Taka kot je, — je rekla. — tni realnost tako posebno vesela, i Le pomisli na višino, s katere t
I	sem padla! Nobenega voza več. j 4 nobene lastne hiše, nikakih zabav j
iter sploh ničesar, kar dela ž i vije- * jnje znosno. Pomisli na stališče~j| "j katero sem zavzemala tekom ' I dvajset ih let. Živela sem razkošno ^ L. življenje. Obiskovala sem najbolj-
II	še družbe. Moje raodistinje. moje
1 kmjačiee, — saj veš, kdo so bile. 1 Celn če bom našla svoje novo živ- < " 1 jen je precej strpljivo. bo padec 1 knt tak m» vedno zelo mučen.
*	Ko je irovorila. se je moja mati 11 a ovirala v preteklost in vzbujala 1 1 spomine. Tolažila fce je v dejanski 1
nesreči s tem. da je poveličevala svojo preteklost. Naj je bila nova uravnava še tako mučna zanjo. «ma je črpala uteho iz iluzije, da je padli suveren. Važnost, katero
*	je ta iluzija dajala njeni osebi, pa r jo je deloma potolažila vspričo '* velike nesreče, ki jo je zadela.
— Da. da. to je res. — je rekla lJ Mme. Grandvoinet in pokimala z k glavo.
Jaz pa sem vedel, da jo je moja ^ mati povabila k sebi le raditega. ker je vedela, da je Mme. Grandvoinet sama ie vedno tako zelo ° bedjia, da bodo napravili nanjo v «btis eelo borni ostanki našega ne-
n* kd an je ga bogastva.
i- _
*	ti ^ ^
Zadnje upanje.
® Neka ženska je prišla k odlie-m nemu duhovniku ter se pritožila z ?iad svojim možem, o katerem je j izjavila, da ni nič vreden, i; Duhovnik je mirno posluSal ^ njeno povest jn ko je končala, jo
je vprašal: d. — Ali ste žekedaj poskusili na-c kadati Zareče ogljo na njegovo 10 glavo?
iti' — Ne, — je odvrnila Senska, —
Kadar padejo . azvaline na hi-Jn Šo, v kateri je bilo življenje brez r
skrbi ter udobno, ne vzbuja to le s mučnih slik in predstavitev, Na- & enkrat poveča preteklost in to,'t kar je bilo malenkostne važnosti v
včeraj, zadobi v »ipomtnu novo ob- z iiko iu barvo.
Ko je moja mati izvedela, da v ■ono iz »r ubil i eelo premoženje, je s pričela stokali med solz-ami:	v
( eeilijal O. kaj bo rekla Cc- p edija .' Hitro. Takoj moram pisati n feeiliji.	1
IKa dni stao čakali na njen pri- r hod Vsaki p«t, kadar so zuškri- c pala vrata na vrtu. je inoja uiati l rekla :	s
—	A. sedaj je prišla.,	I Vpraševali smo se za vzrok te s
naš«- ne*trpuo*ti. \jjjx svojih otro- f ških let smo bili vajeni, videti to t "ubogo Mme. Grandvomet**, ki je,* prihajala k narn na obisk. — bo- * ječo. vedno pasi j i vo ter »lično \ Mari govemanti, s katero smo i ostali v intimnih odnošajih.	j
Ona in moja niati sta bili iste t starosti. 1>> časa zakona sta bili r najboljši prijateljici. Nvkdo bi ta-!t krat ne mogel napovedovati vna-'r prej razliko med usodama obeh i Moji materi je bilo usnjeno, da' živi «»kozi dvajset let sreč no iu za-'s do v oljno, Mme. (irandvoine.t pu ^e je morala v tem času l»oriti s < številnimi te žk očara i.
Prijateljski odnošaji med obe-'j lua znankama no šli naprej. Iz- I prrtiietaba v življensk \ okolišči ' t imh • iIm*h na je tudi vplivala na te ) • Klnošaje. Mme. <iramivoiuet je s navadila občudovati mojo mater, slepo in na pretiran način. Kadar^v j« prišla \ našo hišo, je delal" r vsaka stvar nanjo velik utis. Naj- , manjši in nič vredni predwet j ji je zdel kot nekaj čudovitega! r PruUa v zadrugo vspričo najbolj j ponižnih med našimi prijatelji. C'e!| je moja mati rekla: — Ali veš.l, kaj se mi .je zgodilo T — »o dobile' njene oči takoj sanja v obraz, kot . da je pripravljena čuti bajao po-a est.	,
—	Nehvaležnima! Nehvaležnica! j — kričala moja mati. — Videl ^ boš, tla ne bo prišla sedaj, ko sem ^ uboga.	,f
Tretjega dne, ko setu se slučaj-^ Ho ozrl skozi okno, pa sem zapazil ..jetio kapico.	!
Moja mati je sprejela svojo pri- ' jateljico s«^le«" na zoti.	,
—	Ali si ti, <'lilija?
l>a, jaz sera. Vedela sem o tem še predno si mi pisala.
Sklonila se je preko moje matere ler jo |M»ljubda na čelo.
—	Dolgo sei 11 tri«'I*, predno je bilo tipljeiije usojeno vam, — je ✓amrmrala. — Zakaj ste bili pri morati i stopiti navzdol? »laz pa In.m za vas verna voditeljica na |»oti, po kateri delate sedaj šele prve korake.
Kljub njeni slabi obleki ter fc-J ra/u obupe, ki je vedno ležal n:t( njenem obrazu, sew tedsj prvič zapazil sledove lep«^e. katere bi ji drugače nikdar ne pripisovali. Imel >em do takrat m-ko prazn«>-verno čustvo, ki me j«* držali« vstran od nje. Kot deček sem ><• ponavadi jokal, kadar me je poljubila ali kadar me je vzela lia kolena. Na njenem licu, izdela-
tie i o »hI trpljenja. se:n videl večino nekaj »krivn<M*tiiefra ter »k<»-raj <1 laboli«'neira. Nadaljevala j*:
—	Treba se vaui bo naučiti van nosti, ne le v stvareh, teiuvoč tudi \ izrazanjn svoje narave. Vidite. to je najhujše na celi ^tvari. kajti to »dahi življenske sile.
V njenem glasu je bilo nekaj vjsokega in plemenitega. Človek bi mislil, da vidi krog sebe, a vidno le za njo, tekom govorjenja eel i krog svojih preteklih ponižanj.
—	Mi*goče še ne razumete, o čem da govorim pravzaprav. Kljub temu pa van^ zagotavljam, da je izmed vseh realnosti revščine ta še najbolj »tračna. Približa se vam počasi. Od prvega dne pa stojimo nezavestno pod njenim vplivom. Nezavestno vemo, da tiči za vsakim prenagljenim korakom nevarnost. Tak korak lahko raztrga obleko ali raabije kak predmet. Ne da bi se tega zavedali, vemo, da ne amesao dati izraza svojim željam, kajti želje ubogih aadobtjo grdo in naravnost ostudno obliko. Ne ds bi se zavedali tega, spoznavamo, da je potrebno kazati nekaj nevednosti ter biti
Angleški učitelji so priili na dobro misel, kako je treba učencem bolj živo vtisniti v spomin rasne : dogodke iz angleške zgodovine. Slika nam kaže skupino učencev, katerim učitelj pred angleškim i parlamentom razlaga dogodke, ki so se v preteklosti za vršili v tem poslopju.
j Jugoslovanska deputacija v Washington!.
(Iz glavnega urada J. R. Z.)
Politični fv^aqjanci v Italiji.
» rnm	..i ■
" II Pieeolo dellu >era" poroča iz Rima: "Društvo interuiran-' v in političnih obsojencev v .lulijski Benečiji" in "Društvo političnih preganjaneev na Trideutinskem ** sta predložili centralnemu uradu za nove pokrajine spomenico. 1'entralni urad je spomenieo j proučil in nato izdal >!edeči odlok: "'A ozirom na zakon od IS. av- -^gusta 191^t s katerim je avstrijska vlada zagotovila odškodnino o-nim osebam, ki so bih tekom vojne iz vojaških in državno policijskih nagibov zaprte, internirane ali kako drugoče omejene v svoji sebni svobodi; z ozirom na to, da z.imore Italija zahtevati na podlagi versaillske in saintgermainske pogodbe od Avstrije in Nemčije solidarno kompenzacijo za škodo, povzročeno civilnim osebam •/. nasilnostmi in slabim ravnanjem, vštevši živijenske poškodbe ali poškodbe na zdravju, ki so posledica protizakonitega prtdrževanja v zaporih, deportaeij, internacij in evakaucij ter sploh za nasilja, ki so na kakršenkoli način zlosfavljale zdravje, delovno zmožnost in <"ns civilnih oseb. se l«> brez odloga izposloval vkrep vlade, na ;»odla-gi katerega bo preskridjeno v pokrajinah, ki s.- priklopijo Italiji. 7.a likvidacijo napovedanih poškodb iu za dovolitev primernih predujmov na likvidirane svoto. kakor tudi za popolna odplačila iz sredstev, ki se dovoliio v to svrho. Za likvid.n ijo in dovoljevanje predujmov m za odplačila bodo pristojni civilni komisarji, ^vojc sklepe bodo izrekli r»a podlagi mnenja posvetovalnih komisij, ki se vzpostavita v obeh pokrajinah. A' leh komisijah bodo pravično za stopani tudi interesenti sami. Za sn^>ek nad JiOOO lil- bo potrebno po trdilo predsedstva ministrskega sveta v sporazumu / zakludnir.i ministrom. [stotako bo odločevalo ministrstvo tndi o pritožbah proti izreku generalnih et.'ilnih komisarjev. Likvidirale in izplačevale se 1 odo *mnio materija'iie škod«*. Posebnega vpnšttvauija vrednim sin čajem s«* bo dovoljevala prednost. V slučaju popolnega odplačila sr bo zahtevala izjava, s katero se stranka odreče svojim zahtevam na sproti sovražni državi v prilog italjanske države. Z likvidacijo fta Irja še ne prevzame o bveznosti delnega ali celotnega odplačilj«. pač pit se l»o vlada potrudila uveljaviti pravice prizadetih po svojih lastnih delegatih v '-eparacijski komisiji. Kaj pn je pri nas v tem oz i ru ukrenila naša vlada1 Nič!
Novice iz Slovenije
m	—
Neprilike v Blokah.	I.
Pri nas na Blokah trpi ljudstvo '-r občutno vsled pomanjkanja in * drugih potrebščin, posebno pa 01 vs'etl pomanjkanja petroleja iu s'oli. katere pogosto ni dobiti v Z celi občini. Kadar pa se nam n. pr. sol nakaže, so pa velike težave, predno jo dobimo na dom. Srd se j< namreč odpošlje iz Ljubljane na si postajo Velike Lašče, od tam bi jo n morali mi Bločanje sami domov m zvoziti, kar bi bilo pravilno, stala p bi mnogo manj in prišla bi redno, ji Toda čujte, kako nam pošiljajo! 4 Na postajo Velike Lašče se odpo- p šljejo 3 vagoni, v Cerkico 1 vagon, namenjen nam Bločanom, drugi pa prebivalstvu v Ix)žu. Potem jo , morajo naši in vozniki iz Loža na- s, zaj voziti, kar stane za vsakih sto r kg 30 K in sol pride veliko pozne- jj je. Kdo je tega kriv? Bloke so ^ ravno v sredini med Laščami in z Cerk nico, zakaj se torej pošiljal z naša sol skozi svoje naši kraje v v 5 ur oddaljeni kraj in potem zo- j
I	pet nazaj ? Pa ne, da bi bilo to ^
*	nam v korist, ampak v škodo.
-1	Smrtna kosa.
V Ljubljani so umrli ±1. febr.:-k Fran Hitti, trgovce na Martinovi' li
*	cesti, po kratki mučni bolezni.—is
*	Fran Vičič, poduradnik južne že-lj; ' leznice v pokoju, je nenadoma'v t preminul. — Tvana Velepič. roje-.v i na Krriner. vdova kaneelista. v >
-	starosti 87 let. — Slavko KI is. uči. I i telj v pokoju, posestnik in mnogo- t
-	letni starosta "Sokola".	r i V Novem mestu je 22. februar- a
ja umrl dr. Jakob Schegula. od- j vetnik. Pokojnik je užival v No- t vem mestu in okolici splošno spo- | št o vanje in največji ugled. Poli-, tirnega življenja se aktivno ni * vdeleževal. vendar pa je bil odlo- j čen pristaš napredne stranko. ] ^ Kot «r*ev svojejra poklica je 18. « a februarja v Somboru umrl urad- i ° nik Kkspoziture žJtuega zavoda i
II	Hugo Gasagrande. V izvrševanju < l" svoje služlie se je prehladil, pre-:,
pozno legel in po 18 dneh podle-v gel zavratni španski. Truplo se je ] r- prepeljalo 20. februarja v Ljub-U ljano, kjer je bilo pokopano. Pred j. odhodom vlaka se je v imenu sora-s_ borskih Slovencev od pokojnika p«»slovil Robert Dekleva s toplimj govorom. Pokojnik je bil doma iz; a Ajdovščine. Kot sin solnčne Gori-j . ške je vedno r. upom in trepetom pričakoval vesti ji usodi svoje ožje domovine. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikov, eelo njegovega svaka dr. Breelja. ki je prihitel iz
Ljubljane, s.- ni posrečilo, da bi na ohranili pri življenju. Zapu-iča vdovo in troje Aedorastlih ot rok.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske.
V	času od 8. do 14. februarja sije rodilo otrok, mrtvorojena sta bila 2. umrlo j.- 44 oseb, med njimi 27 domačinov. Za jetiko je
j umrlo ti oseb. vmes dva tujca, za * pljučnico pa 10 oseb. Za škrlatico je oholela ena oseba, za influenco 47 o«eb. vmes en tujec, za vratieo pa je obolelo pet oseb.
__ Nemška kultura.
V	noči od 21. na 22. februarja so neznani nemški šovinisti v Mariboru pomazali z blatom nore u-lične table v Slovenski ulici. Naše dijaštvo je priredilo nato 22. febr. zvečer demonstracije po mestu in zahtevalo takojšnjo odstranitev vseh nemških napisov v mestu. Pod zamazane table 50 obesili napise: "Deutsehe Kultur."
■ •
Z Bleda.
Neda
vno so tukaj iz neke v
-	k vest i rane vile vso opravo in pohištvo prodali in odpeljali. Sedaj
■	se vidi dan na dan odvažati cele Iparizarje oprave na kolodvor in ijvapron za vagonom s** odvaža, ne j vemo kam. a vsekako v kraje, kjer ' se za bolj i, valuto zopet prodaja. • Ljudstva se je polotila prav neka
■	bolezen, da se daja zavajati r»d ve-rižnikov. ki plačujejo visoke cene.
■	a ne pomisli, kako in za kake ee-
-	ne si nabavi drugo opravi. To je
-	vse oprava iz stanovanj, ki se po-
-	leti oddajo v najem. Ko bo prišel
-	čas sprejeti tujce, bo stala prazna, i Tukaj je neki verižnik. ki poku-
-	puje vse. Ker nam je blaginja Bleda pri **rcu in smo prepričani, da je to početje v njep»vo veliko
-	škodo, porzivamo vse odločilne či-^nitelje. da se ne pomišljajo šele x dolgo, kaj jim je storiti in da kai-"jnajhitreje ukrenejo prepoved od -jvoza oprave in pohištva iz vil in e hiš. ki sprejemajo tujce.
i- _______________
1 1 Po očetu se je vrgel.
a
n| Mrs. Smith: — Ali se je vrglo 'vase dete kaj po vašem možu. l | Mrs. Jonefc!	•
n' Mr. Jones: — Kaj pa drugega. e Odvadili smo ga steklenice in 1- pred par dnevi smo zasačili tega a premetenea, ko se je skušal spla-iz žiti po stopnjieah navzdol, v klet.
h
dvotirne železnice, drža če iz Za- 1 greha v He ko.	}
Nailalje sta tržaška in reška ^ luka edini dobri pristanišči na 1 v>ej vzhodni jadranski obali, ki 1 imata in morata imeti prvoredne 1 /< lezniške zveze. Kdor jih pose- 1 d 11 je. drži ves sistem transporta- \ rije in trgovine ne le za jugosla- J v ijo, ampak vsega daljnega zale- J ilja, kolikor }^re na izhod na ja- { dransko morje.
Z ozirom na to, da nima Italija j nič opraviti z razvojem transport r nih sredstev Jugoslavije in dalj-njega zaledja; d a je prost in no-j oviran pristop do morja prvi po-coj zdr; vetra gospwlarskega raz- ] voja vsakega naroda: da nasta- ( nejo važna vprašanja med Juge- ] slavijo in daljnega zaledja glede ] dovoza do jadranskega morja in j dfi lie bi smola v ozirtt ovirati 1 nobena tretja sila, ni mogoče pre- j , t rra vat i gospodarskih posledic, ki 1 bi zadele Jugoslavijo, če bi Ita- l 1 lija kontrolirala najuaravnejša , iyliodiša'-a na morje. » Italija je pač pripravljena pri-
-	znati Jugoslaviji nekoliko južnih Ink. Te Inke. ne irle«|f» na ogrom-
-	n< stroške, ki bi jih zahtevala njih . adaptacija, n-1 ntorojo z ozirom Jia
-	njih sreojrrafičiio logro. na pomauj
-	kiitije dobrih komunikacij ht na splošno tr?ro\-sko in indnstrijalno
r	situacijo v Jugoslaviji zadoščati
j	tistim potrebam, ki jih izpolnju-
-	j« ta Reka in Trst. še manj pa na-7.	domestiti njih izgube.
t Tstanoviti Jugoslavijo kot dr-|
I	žavo. pa ji obenem odvzeti popol-
-	110 kontrolo njenih glavnih komu-li nikaeijskih sredstev, bi bila tragična ironija. V sedanjih gospo-
n darskih razmerah sta kontrola že-a lezniških terminalov in prost do-e hod do morja bistvena faktorja
II	zdrav c er a trospodarskega fivlje-nja.
0	(Kon«»c sledi.)
1	_ -
(Nadaljevanje.) Tako na primer >0 Slovenci, ži- I veči poglavitno v zapadnilt delih e Jugoslavije, sedaj po narečju inf Ji literaturi različni od Hrvatov in 1 Srhov, kar je posledica tisočlct-|k in*' ločitve. Kljub temu so Sloven- t i c! navdušeni pristaši jncoslovan- j skega političnega edinstva. V res- <■ niei so baš Slovenci na jodlo -nejši s nasprotniki naincVavane aneksijejv njih krajev od strani Italije, ker / je velika večina v teh krajih slo- / venska in bi njih aneksija k Ita-. i liji pomenila odcepitev okroglih trideset odstotkov vseh Slovencev ( ot1 Jugoslavije.	j
Italija sama ve to dobro. 11 iz i t«*ga razloga je vedno vst rajno 1 odklanjala vsak preillagani ple-|j bi^cit, ki naj bi se vršil ]>ml in- i ternaenjonalna kontrolo, pri če- I mer bi se vsak dvom o željah pre- ] bivalstva spornih krajev glede na ! njih bodočo politično pripadnost
-	brez težuve odstranil.
1 Kakšno bi bilo stvarne poslo:i dice nameravane aneksije za Ju-|i 1 goslavijo *
*	Za Slovence bi taka aneksija
1 pomenila, da bi se njih približno: štiristotisoč ločilo od skupnega ( števila ki znaša komaj okrogle-! ? ga poldrag miljona — dovolj, da;
st prizadene smrten udarec tej! x veji jugoslovanskega naroda, ki' . je bila zaradi svojega malega ste-'
-	vila vedno v težkem položaju gle-j 1 de na literarno produkcijo, pa je! 5 vendar dosegla častno mesto med j
-	kulturnimi narodi v umetnosti.j literaturi in splošni kulturi ^— v| nasprotju z lainjivimi legendami | o strašni zaostalosti Jugoslova-; nov, s katerim jih je hudobna j propaganda hotela tudi politično1'
■ diskreditirati.
*	Ne sme se pozabiti, da se bodo morali še za dogleden čas poslu-
>1 zevati tistega literarnega apara-0 ta, s katerim razpolagajo danes: odcepiti od naroda, ki .šteje ko-1- maj poldrug miljon. skoraj tre-o tjino, se pravi zadati mu naj-ok m t nejši kulturni udarec ia re-
-	dueirati pogoje njegovega knl-, tirnega napredka na »Inimnai.
Medtem ko bi ta udarec naj-bolj in v prvi vrsti čutili Sloven-]e » i., bi vendar reagiral na kultur- v no življenje vseh Jugoslovanov. Povrh teL'a bi ločitev tako veli- 'l ke<ra dela od jugoslovanskega naroda povzročila trajno vznemir- n janje vsega naroda in bi o<lvra- n čalo velik del njegovih duševnih n »il od .normalnih nalog zaradi o vzdržavanja trajne prr»pagande « z.: zedinjenje izgubljenih krajev % v glavnim telesom naroda.	-1
Vsakdo v Evropi ve. kako mo- > gočno so taka gibanja vplivala 1 tu. vse duševno življenje Franci- < je in Italije; a število Francozov r iItaljanov. ki so bili politično ' ločeni fni Francije oziroma Itali- ' ' je je bilo razmeroma mnogo I manjše oil števila Jugoslovanov, i ki bi jih nasilna jmeksija sr»>rnih pokrajin od strani Italije odcepi- ; 1:: od njih natoda.	1
Sv* bc»lj katastrofalne kakor 1 kulturni učinki italjanske aneksi- J ■i je spornih krajev bi bile za Jupn- 1 ■ slavijo direktne gospodarske po- I sled ice. *	^	!
1 Interesi, za katere gre. so v >: resnici tako veliki, da se takoj r lahko spozna, da izvira italjan- . -j ska želja po aneksiji glavno iz i: gospodarskih nagibov. Posest j! spornega ozemlja pomeni pred i i vsem kontrolo in direktno izkori--iščanje velikih prirodnih virov teh - j krajev.
p: Na tem ozemlju je premog in l! železna ruda, katere eksplotacija i. j je do gotove meje razvita, ki se r j pa laliko veliko bolj razvije. T11 i Idi veliki gozdovi z izvrstnim le-1- som so v teh krajih, a poljedelsko a I in pašniško bogastvo je znatno, o' Najvažnejše gospodarske posledice. ki bi zadele Jugoslavijo o vsled italijanske aneksije sporne-1- ga teritorija se pa tičejo tran-1- športa c i je in trgovine. Namera-i; vsua aneksija ne ngrabi Ju gosi o-)- vanom le kontrole železnic, ki do-*- segajo Trst, ampak jemlje novi j- državi- kontrolo važnega dela ve-like dvotirne železnice od I^jub-I- ljane do Reke in jo enako oropa morskega izhodišča druge velike:
■HP	« Oslabelost vsled prsteikegm dela, izdelanost. okoreli sklepi in milic, ilwotw
r \jt C^^^TVw	hrtiet, |mitsgijiajslaispshi»sa|e, tema ja Iskko kitroodpotocistrnko^njo apormt^
r \ vŽt/N PAIN-EXPEI.T.r.RJA
(| <P V TMmitfJ	^PrgsteUa t pmtnbi"
) \ V I PrMil	Drviias, ki M sakrat sposaal« ajegovo zdravilno moč, ae bodo vsf brez ojoc*.
\\ Jl/^^y^JI	e« fHa t ip<llsi je, ia ▼ rmšm rwntw jo opr—l|«n » m«So tTornUko «n»mko
y^r^^So^ara	^ sidrom ^
čo aim aa^tekte ^OTaiiko j.nmmke, al pristen Ia zavnite. ti ia lO
" /^Sr_P. AP. maim m CO., aiao— Beaa—IHtm Vet g
flfrAg VAIBQDA 24 MABCA 1*20
ANŽE PITOV
au	4
ZAVZETJE BASTILB
Spisal Aleksander Dninar, st-	{
f.	i Nadaljevanje.)	,
-	Pitov je ztnajr.l z glavo.	t
-	- Saj si vendar napravil tudi lim in limaniee.	ji
—	Znam napraviti lini in limaniee, to je res. Ne zam pa napra-j] \ :fi '.iev» iz medi, kajti lo se knpi narejeno pri kramarju.	1
-	- In koliko stane?
'I
Za štiri eeute bom lah' o napravil dva dueala zanjk. — je 1 rs Iv mil Pitov, k» je icčnnal na prste.	•
In koliko kuncev bo« lahko ujil s temi zanjkami?	1
To je ravno glavno stvar. — Štiri,.pet ali šest. Te zanjke pa lahko služijo večkrat, če jih lovski paznik ne najde.
Tukaj imaš št ri eente. — je rekla teta Angelika, — ter kupi žice pri k o* podu Ihmhrun. »Infri pa na lov na kunee.
Zanjke hoin položil jutri, - - je odvrnil Pitov. — a šele poju-tršnjem zjutraj l»om irvedel, če ae je ujel kak kunec.
Medena žiea ni h i., v mestu tako draga kot na deželi, kajti kra-' mar v llaramotit jo j« dobival iz Villers-Cotterets. Pitov je torej, dobil štiriindvajset «anjk za tri eente. Preostali cent je prinesel teti nazaj.
Ta nepričakovana poštenost nečaka je skoro ganila s^aro devico Za trenutek je mislila, da podari ta cent, ki ni bil porabljen, svojemu nečaku. Nesreča pa je hotela, da je bil na Široko raztolčen1 cent, ki je v temi labia veljal /.a dva centa. Teta Angelika je vsled t-ga prišla do prepričanja, da ne more izdati novca, ki lahko nosi »to odstotkox ter ittaknila vsled tega cent zopet v svoj žep.
Pitov je zapazil kretnjo, a je ni pemotril. Nikdar bi mu ne padlo v gla%o, da bi ran mo;da teta dati cent.
Napravil je svoje ;anjk<- iu naslednjega dne je zahteval od lete žakelj.
Zakaj? je vprašala stara devica.
Ker ga rabim, — je odvrnil Pitov, ki je bil pol skrivnosti. ■
tiospodična Angelika mu je dala zahtevano vrefco, dala vanjo zalogo krjiha in sira, naj bi služila kot zajutrek in kosilo »n nečak se je takoj na(K>tila proti delu gozda, ki je bil imenovan Volčja loks.
Teta Angelika pa je pričela skubsti ptiče, katere ji je bil prine-el Pitov, da jih ravži.ie za zajutrek in opoldne. Dva ptiča je'nesla
•	t be ju Fortier in štiri nadaljne je prodala krčmarju pri Zlati kro-| t'j', ki ji je Jul za vstk komad po tri cente ter obljubil, da bo vzel' vse, kal ere bo še prinesla.
Teta Angelika se je vesela vrnila domov. Blagoslov neba je pri-' Š« I z Ptovom vred v njeno hišo.
—	Ah. — jekla, ko je obirala ptico, ki je bila mastna in dobro-
•	cjena. — Prav imajo oni, ki trdijo, da ni dobro dejanje nikdar izpiljeno.
Na večer se je vrnil Anže. Na hrbtu je nosil krasno zaokroženo \rc o. V tem slučaju pa ga teta ni pričakovala za vrati, temveč na pragu m mesto s klofuto je bil deček sprejet z izrazom na obrazu, ki je skoro pomenjal smehljaj.
Tukaj sem. — je vzkliknil Pitov. ki je stopil v sobo z ono sa-»zavestjo, katero daje človeku dobro izpolnjena dolžnost, pa imaš v vreči? — je vprašala teta.
—	Žel
o<l. Saj razumete teta Angelika. Ce bi me čuvaj La Jue-i.esse videl potikati se po njegovem okraju brez vreče, bi mi goto-\n rekel r — Kaj pa d. laš ti tukaj, potepuh? £> pa me sre£a z vrečo ter \prasa. kaj da <le!am, mu odgovorim, da nabiram želod. Ali je prepovedano pobirati želod? Ne.
—	Torej si porabil svoj dan za to, da pohiraš želod, mesto da nastaviš zanjke? — j- vzkliknila teta Angelika, ki je že mislila, da i e bo videla kuncev.
* Ravno nasprotno. Položil sem svoje zanjke medtem, ko sem nabira! želod, tako da me je videl pri delu.
—	Ali ti ni ničesar rekei?
—	O pač. Rekel mi je: — Sporoči moje komplimente teti Pi-
—	Kaj ne, dober človek, ta I .a Jetinesse?
Kaj pa s kunci? — je vprašala teta, katere ni mogla nobena stvar »praviti od glavne misli.
—	Kunci? Mesec ho izšel ob polnoči in ob mi bom pogledal, če »o se ujeli.
—	Kje pa?
—	V gozdu.
—• Torej pojdei ».h eni zjutraj v gozd ?
—	Gotovo.
——* Ali se ne bojiš?
-	Bojim ? re*a !	*
Teta Angelika s- > prav tako čudila pogumu Pitova kot se je preje čudila njegovim špekulacijam.
I* npr«*, t kot d*-t narave ni poznal Pitov nobene izmeti namišljenih nevarnosti, k: plašijo otroke mesta.
Napotil se je ob polnoči ter šel ob zidu pokopališča, ne da bi se » /r\ Nedolžno dete. ' i ni v svojem življenj unikdar razžalilo niti Boga. niti !j»di. se ui balo niti mrtvih, niti živih.
An/c pa se je \ml • nega človeka, namreč očeta La Jeunesse. Bil tudi toliko previd« »i ter napravil ovinek, da je prišel mimo njegove hiše Ker je bilo v notranjosti vse temno in tiho. je pričel Anže I.p<m*šati lajanje v namenu, da se prepriča, če je lovec doma ali \ svojem revirju	je s svojim lajanjem motil lovskega psa, ki
.,e pričel odgovarjati od znotraj.
i Ni te«ra trenutka naprej *e je čutil pitov varnim. <*> je bil pe« < ma, je bil doma tudi oče Jeiine^se. pes in lovec sta bila neločljiva i« kakorhitro j- človek videl enega, je bil lahko prepričan, da! bo kmalu sadel tudi na drugega
Popolnoma potnii jen je odšel Pitov na Va!čjo loko. Zanjke so »pravile svoje delo. pv« kunca sta se ujela in zadavil*.
Pitov je ntaknil oba v žepa svoje velike suknje ter se vrnil k teti Angeliki.	•
Stara devica je lula sicer v postelji, a polilep ji ni dopustil, da bi spala. V prvšala y torej dečka, kaj je prinesel.
Kri par. Teta Argelika, ni moja krivda, če nisem mogel pri-i-cmti več. Kunci efetk Iji Jeune*»w ho zelo previdni.
* "panja tete Anjrelikc pa m> bila več kot izpolnjena. Tresoča \eaelja j.- v»«*la obe re«rečni živaliei. pretakala nepokvarjeni kožuh ter zaprla pl+n v shrniebo ca živila ki ni t eelem življenju vsebova-l i še ničesar do £asa. ko jo je pričel Pitov zaklsdati.
Na to pa je poxvala n preeej nežnim glasom Pitova. naj gre! spat. Izmučeno dete > to tudi rade volje storilo, ne da bi vprašalo >h večerjo, kar je ie bolj vzrsdostUo teto. Dva dni pozneje je ;»ono-
•	il Pitov svoj poskus ter bil v tem slučaju srečnejši kot pa v pr-\ cm. tTjei je tri kance,	*
„	(Daljo prikodnjič.) ^ m + ^ -h
t
Izpred ljubljaaskega se 1
jui«	i(
ulSCdi
_
Tatvina vojaškega avtomobila. . ]
Dne 23. februarja so se začele porotne razprave. Prvi slučaj je } tatvina vojaškega avtomobila v \ vrednosti 180,000 K. Pri letalski j eskadri v Šiški sta bila uslužbena civilista I.judevit Bartoniček, ro- ; i dom Dunajčan. kot šofer, in Filipi j Rakovec iz Železne Kaplje kot so- . voznik. Dne 16. decembra 1919 je ! Bartoniček imel službo. Zvečer o-koli 6. tire je k njima prišel neki hrvatsko govoreči človek v usnje ni šoferski obleki ter ju nagovarjal, naj n\u prodasta avtomobil. ; Popili so v neki gostilni dva litra ' vina, potem pa šli po avtomobil. ■ Tam jima je neznanec odštel 5000 kron. Vsedel se je v avto in z vso naglico odpeljal. Bartoniček in Itakovec pa sta takoj pobegnila ! v smeri proti Celovcu. V Žihpolju
I	'■sta bila aretirana. Obtoženca tat-
vino priznavata. Bartoniček govori nemško. Na podlagi soglss-" uega krivdoreka porotnikov sta i bila obsojena: Ljudevit Bartoni-
II	ček na 6 let težke ječe in Filip Ra-
I	kovee. na tri leta težke ječe. i
1 Kolkovanje kron prod sodiščem
i Pred deželnim sodiščem se je lne 20. februarja zagovarjal hla-- pee Franee Pivk iz OselLce pri škof ji I^oki zaradi tega, ker je 5. Jecembra 1919 dejal komisiji za Uolkovanje kron, ki je poslovala j v Hranilnici in posojilnici na Vi-'ču: "Pa ga imejte, če ga ne da-a >te!'' Sodišče mu je prisodilo 4® ur strogega zapora. Zadeva je bila naslednja: Dne 4. decembra >. • i i 919 je prišel pred omenjeno ko-
II	misijo, katere člana sta bila tudi ! Josip Tribuč in Vladimir Vavpo-
tič, |ilapec Franee Pivk, ki je u-službčn pri trgovcu z usnjem Sko-fu, ter izročil svoje bankovce v kolkovanje. nakar je dobil 240 X v bankovcih in za 60 K priznal-nieo. Ko je prišel domov k Škofu, ga je opomnil, da je imel 370 K. o Drugi dan. 5. decembra, je Pivk a prišel h komisiji ter zahteval doli plačilo, češ* da je premalo dobil.
Komisija mu na podlagi knjig ni i- hotela izplačati, ker je le 300 K izročil v kolkovanje. S protestom: *Pa ga (denar) imejte, če ga ne h _ daste!" je Pivk nato zapustil u-> radnt lokal komisije.
Zadeva je svoječasno vzbudila ^ mnogo hrupa na Viču.
Odmevi poloma.
Kmečki fantje na Blokah povsem drugače tolmačijo naš poli-tačni preobrat. Kalkulirali so ta-ntko, da ni nobene sile in oblasti več nad njimi, da so oni prišli sedaj na "površje". V soboto 29. no-' - vembra ponoči so se zbrali pred i iišo trgovca in posestnika Ivana aiModica. Zahtevali so cigarete in i vina — zastonj. Vprizorili so ve-e'likanski vik in krik. Vodja teh ."' re volnei jonar jev * * Ivan Modic Oonrpov) je klical, da naskoči hišo z "mašinco**. Začel je ko-imandirati: "Maschinengewehr gestellt! Fertig!" Res so prijeli fant je neki tram in začeli pod njegovo komando 'Kins, rwei, drei!* butati na vrata. Modičevi so jim dali 12 akatelj cigaret in jim tudi . odprli vrata, kjer so potem v gostilni popili 2 litra vina. Že avgusta 1919 so bili obsojeni: Ivan '. Modic (Gorupov) na 8 mesecev, 11 Franc Anzele na 6 mesecev, Ivan Modic (Bregarjev) na f» in Matija Modic na 5 mesecev težke ječe. V >- soboto 14. februarja pa je dežel-** no sodišče obsodilo še Ivana Mul-li <*a na -šest tednov ječe.
Ei!
Nemški konfldent.
>sj Pred deželnim sodiščem se je | moral v soboto 14. februarja za-aj govarjati Viktor Oroszv, lesni trgovec na Vrhniki, pristojen sedaj n v občino Devica Marija v Polju, i »opre je ogrski podanik. Zagovarjati se je moral zaradi besedi, ki k jih je subftumirati pod paragraf KU. srbskega kazenskega zakona, s Na postaji Vrhnika je prišlo med njim in postajenačelnikom Pet-k oni do ostrega, nastopa zaradi nakladanja lesa. Oroszv je posta-( jenaeelniku dejal: "S takimi go-^ podi se ne menim. Bom že s vami ( opravil!" Nato je odvrnil posta-jenačelnik: tiJmz se pa s takimi [ .j ud mi ne menim, ki j« bil med * vojno in miki konfldent!" Zaradi ° zadnjih besedi toži Oroszy posta-jenačelnika Petka pri vrhniškem r- okrajnem sodišču. Pravda še toče in j« poatajenačelnik' Potok na-
februarja pa je bila v svrho zašli- i sanja prič in pojasnit ve drugih okolnosti preložena.
Prišel v Jugoslavijo iskat dola. '
"Kaj vas zanima ljudska šola | na Glineah?^ Tako je nagovoril policijski pristav Polde Modic predvedenega Italjana. demobili-^ ziranega vojaka slavne italjanske. armade, rodom iz Peruggie, zidar-! ja po poklicu Elpidija Pieeioneja.. Bil je aretiran, ker je z zanima-1 njeni ogledoval šolo na Glincah. , Bil pa je brez vseh sredstev in je ' izjavil, da je prišel v Jugoslavijo iskat dela, pa ne ume jekika.	|
POTREBUJE 8E DELAVCE
za delati tajze. Plača od kosa 35 j centov. Potrebuje se 25 tisoč taj-zov za domačo rabo. Ako koga veseli, naj piše na naslov: John Debevec, Box 3, Camp 54. Cheat Bridge, W. Va„ ali pa: W. Va. Pulp and Paper Co., Cass, W. Va. (24-25—3)
l^OTKEBUJEM KROJAČA [
za likati obleke. Stalno delo, dobra plača. Oglasi naj se na: John Blažiš, 689 Selby Ave., St. Paul, Minn. t ____I
Rad bi izvedel za svojega prijatelja JOHNA TRPINC. Nahaja se nekje v Pennsylvaniji. Pred tremi leti sva bila skupaj v Slo-i vanu, Pa. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi i ga naznani, ako pa sam bere ta l oglas, naj se mi javi. — Valentine Podbelšek. Box 115, Linton, Ind.	(24-25—3)
1 ---:-J
■ Rad bi izvedel za naslov svojega i prijatelja JOŽEFA MACEROL.j Doma je iz Žužemberka na Do-j i lenjskem. Pred nekako sedmimi leti se je nahajal v Clevelandu^ in potem se je preselil v Akron,1 Ohio. Ako slučajno ne bi čitalj r tega oglasa, prosim cenjene ro-j l jake, ako kateri ve za njegov naslov. naj mi ga naznani, za , kar mu bom zelo hvaležen. — Ignace "VVidmar, Box 116. Weh-rum. Indiana Co., Pa. (24-25—3)
i Rad bi izvedel za brata moje žene t; POIjDETA CIMPERMAN, do-: nia iz Rup pri Velikih Laščah, e Dolenjsko. Pred 6. leti se je nahajal nekje v državi West Virginia, potem pa v državi Wash-n ington. Imam pismo od njegovih starišev iz starega kraja, ki bi mu radi povedali mnogo važnega od njegovega doma. Cenj.
i-
rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svoji jemn svaku: Anton Zgonc, 5512 j Carry Avenue. Cleveland. Ohio.
y-
(22-24—3)
J -—-;-
a Rada bi izvedela, kje se nahaja n JOŽEF POVHE. Doma je iz Planine št. 20, pošta Rada pri ti Krškem na Dolenjskem. Ker e sem prošena od njegovega bra-i ta iz starega kraja, da naj po-►— izvem o njem. in ker mu imam r sporočiti zelo važne stvari iz [j stare domovine, prosim cenjene s- rojake, ako kdo ve za njegov ' naslov, da mi ga nnznani, ali pa a naj se mi sam javi na naslov: li Marv Cerovšek, 3332 St. flair . Avenue, Cleveland, Ohio.
t- (23-24—3) n ----
Rojakom priporočamo
i HOTEL JADRAN
lastnik Josip Einkela 14 firmnridi St-. New Yark. N. V.
:. Pri nJemu je doltiti vedno čiste snhe za ■Mftke. žeueke in draži ne ter fina d«anaea hrana po nizki ceni. Mr. Kin-kela je Ixtrijanec, v New Yorlrn eden prvih naw>ljnKvv iz Jujr«»«la vije-e Ne pKcabite njejror naslov.
j Revmatizem
t;
ZDMAVILO DA ONI. KI GA IMA.
i Spomladi leta 1t»S M n« ]« loti
fmiukulvnl in vnetni revmetisem. Tr Ml sem ve« kot cH leta. trpel kot va l. ao MM ooi, ki «a Imajo. Pnkuta . aem aSnvIlo aa cdravOom. admvnlka ' aa aOravnlkom. toda dobljen« pomofi Je Mk u&una. Končno eern 4ohU asmvllo. ki m« Je opravilo ln bo!e 1 aen oe nI ve« vrnile. Cel aem «a Ste ▼Untm MoJa Selja J*, da M veek po *iii>l to Cndovito adreeUno mot. N „ poMjite nobenesa centa. FoSlJtto aa
mo eeoje tmo In autof la Jas vem 1 ban poeUi poakuSnJo saatonj. Ko ko-ote to poreMH In ee boote preprMmS Os Je MMSBO n val revmeusam. fio-it State CCM, en fcUr. PemleMte. de Jez j nafta hi denarja, doktor sa aa poS)eU
1 aroe»e»e«Ji>e AH nleo to deti reCunl? li Sakaf M trpeU nedelja. «a aa vam nu 01 nap »Sna paot! No odtaSaJte Plate
~ Mark H. Jecrkeon. No. IMF Gurnev
1	rtf ftrracuaa. N. T.
\ Mr. Jackaaa > adeoraraa. Osmfs
[
French Linels
ttmmt KKUU tiMSAtuaTiouE
V JU60SLAVU0 PREKO HAVRE;
i
Hlfrl parnih! • štirimi in dvema vijakoma.'
I LA SAVO IC ........ 27. marca
j LA LORRAINE ....... J. aprila
LA VOURAINC ...... aprile
j LAFAYETTE ........ 10. aprilT
■ Poeebnl zastopnik Jugoeloveneke vlade bo! priCakal potnike ob prihodu naših par- I nikov v Mavru ter jih točno od prem il. I kamor eo namenjeni.
Parnikl Francoske Črta so tranaportirall I
tekem vojne na tieate £e Me slovaških vo- I jakov brci vsa ne prilike.
Za šifkarte in cene vprašajte v
mim flSARRl, 19 Stali St,, N. Y. C.
' ali pa pri lokalnih epentlh.
Gosulich Line L;
Dlnktn pit n 6r$ki ta i i Tm l
Parni ki edplujeja od piiaslo T. a* , | venet Ju «1. uiiee. Se. Oeeeklpn j
Sa cona la drupe mfarmaalja aa i 4 earn i te aa	g
PKIPS IMTHBB & ca il
! I
II. S. Shipping Board j
j POTNIŠKA SLUŽBA j
1 Dikrektna zveza s Dubrovnikom lj . (Grmvoso) m Trstov	j
j 88 "SUSQUEHANNA" j
J	23. marca 1020	s
.']	Cana za tretji raered:	'
4' Oo Trata $100. — Do Dubrovnika «125. , { Poleg tega $5. vojnepe davka.	I
• Velike kebine v tretjem rezredu, kjer ee J lahko vozijo dr uši ne. brez naoatjnlh po- I sebnih etroškov.
Phelps Bros. k Co.
Caneralnl zastopnik 4 WEST STREET	NEW YORK
: KRETANJE PARNIKQV
KEDAJ ODPLUJEJO IZ - _NEW TOUi
i Le Sevelo	27	mercel	Hevre
St. Paul	27	tnareal	Cherpnurp
Argentina	30	eiarrel	Trat
j. Lapland	3	apnlai	Cherbourg
New Amsterdam	3	aprile I	Rotterdam
1	Philadelphia	3	eprllel	Cherbourg . La Touralna_• 3	aprila'_Mavra
i- Glada can za vozna Katka In vsa druga
2	pojasnila, obrnite aa na tvrdke
PRANKSAKSER at Cortland tt. New Verb
J___
a1 Kje je LOUIS JEXIČ, podomače Z1 Zlatarjev, doma iz Pristope, fa-i ra St. Mihel pri Novem mestu, r Dolenjsko. Pred vojno je bival L- v Leadville. Colo. Imam mu iz-roeiti nekaj važnega iz stare a domovine. C° sam bere ta oglas, ( z naj se mi oglasi, ali če kdo ve ] e za njegov naslov, naj ga nazna- 1 v ni na; Matija Pogorele, 7 West a Madison St., Room 605, Chiea-: go. 111.	(23-24—3)
r -
Prosim cenjene rojake in rojakinje, ee kdo ve, kje se nahaja moj brat JOŽEF URI BAR. Doma je iz Vrha pri Žužemberku na Dolenjskem. Rada bi znala. • ee je med živimi ali mrtvimi. ■ Dobila sem vest, da ga je ubilo j nekje v državi Illinois. Iz stare: j e domovine me prosijo mati, da | » ako je še. živ, naj piše domov, i J ^ ker so vsi v skrbeh, kje da je. Zadnjic sem slišala od njega j pred 11. leti. Slišala sem tudi. ( da se nahaja v Waukeganu, 111. I i e kdo ve kaj za njega, naj mi blagovoli naznaniti, ee pa sam j bere ta oglas, naj se oglasi svoji | sestri: Mrs. Marv Logar, 15247 1 Saranae Road, Cleveland, Ohio. I _(23-25—3)_ j
naznanilo!	i
Te mpotorn naznanjam vsem j slovenskim duhovnikom, ki so či- i j tali pred časom oglas v ''Glasu |
Naroda" in ''Glasilu K. S. K. J." I glede odpovedi "župnika in orgs- 1 nista" v Forest City, Pa., da sem j se res odpovedal, d« pa škof noče j »prejeti moje odpovedi ter zahte- | va. da ostsnosa io tu. Dobil sem I zato re odpust za eno leto. Ako bi j ksk duhoven želel zvedeti večje j podrobnosti glede te'župnije, mu | rad ustreženi. Forest City, Pa., 20. marca 1920. I
Joseph Toafič, fapnik 1
t ■ •
Iščem svojega brata JOHNA MI-KLAVC'tO, doma *h1 Sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem. Pred šestimi leti se je nahajal v West Virginiji. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov ; naslov, prosim, da mi istega naznani. za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Frank Miklavčie. 10.~>4 Chart res St., La Salle. III.
(24-25—3)
OGLASI NAJ SE
ANTON KOMPOS; išče pa sestra Marija Kompoš. l(ateče št. ;»."». Jugoslavia. — Nadalje naj «.e oglasi tudi OLGA SOOGNA: pri nas ima pismo ckI Spedike Pia<-enti i/. Rima.Italia.
Upravnistvo Glas Naroda.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. nitAVAB
li ste bolni?
\	Jaz vam bom ozdravil. Že več kot trideset '-t sem z^-evil
ji	vse bolezni. Koine^ krvne, livtne, ieledtne In revmatizem
|	ter vsakovrstne drupe bolezni. Lahko vam pokalem več
*	dokazil neiih rojakov, katere ee«n ozdravil. Jaz eem . ozdravil, ko drugi mso mogli. Ne Cakajt«. Pridit« k meni |
i	predno j« prepozno. Cene so take. da jin iinko vsakdo i
k	zmore. Preiskava brezplačna.	I
A	Prof. IV. H. I*. BABI	i
H	iPECIJALlST	t
311 SMITHTIELO STREET	PlTTSBUROH. PA. 1
Nasproti pofttnepa urada.	1
\ Zdravim samo moške.
J	Dr. firlar Jo ssJsUrsJB aiovenaki edrival*. (ptcjilSa v Pitta
J	Sorska M tsu 38-«o lal alaje v adravljenja BuSklb feoicaL
i	Zastrupljen )a krvi adravl •
i	aiOTltlas 000. ki sa Js Inssial
F	"T. pvofeaor dr. EbrUck. Ako Uaate
^ MUBK^^SF,- \	v srlo, aka vaas Ifaisji IssK
8 jO^BI^^^E 1*	vca ball v kaatefc. prldlta ta
p ^SMSt	ftHaKU vm kaas krt. Nikakor m
l/	Vao laloCavanJa ta kanala aa S
|	T	lapeACanJa roda adrartm po m)
5	^^	novejit metodi ln » kolikor mm
5	A	so^a kratkem Caao. Kadar apa
m	{K	nate. da nimata moSka aoS
m	^jj^S^	IL.	oe tekajte, temree (irldlta la
5	jWpt^N *rniI rmm boa* »oŠ
P	I \ 010 0«lrart» v 00 srak Otaa
Š	v S^ BoteOna w mehurja. aO OP
P	I ar prihajajo tolaBas v
0	Slovenski sdravnik* ta krila, psleajo pel mokraajo
4	la oaCala bolečina ta vrata adravtm a največjo sotoroatjo.
^	Kerasatlzeaa. trganja, halatine. oteklina. Mial. Mtraflja la im»
0	katea bakra! ki nastsasjo valad aadata krvi, oadravlm v kratkaaa
1	fcso, da al treba leiatl,
W	Pradar m: V pooedeljek. arado la padi od 11 ifntrsj do 1 tO
I	poldne. V torek. Cetrtot Is flototo od t. sjotisj do % oraiar. Y aada
t VJo do 2. popoldne.
Po poŠti na dolnjem Pridite oaeboo. He pcaablfea lira m dtevOP«
$ Dr. KOLER 638 PENN AVE , p*»h
MRHMnHj Uspehi v dvajsetih Un^M^Pi^w^U ime se
pa vrne denar.
Prolzvafa bogato rdečo kri, mo. CHlRI^^ čne stanovitne živce, žlvlfenfa polne možice ln ženske.
Ce ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo m raci, če ?te se že nave-	"V t'
liielt jrtnati pomirljiva in narkotična sredstva. i«tem poxku. X^^MBET ^W1.
Nuea-ione. in izi>revid«-li boste, kako hitro se boste V^^KT'r iutill drueseneira človeka! D«v-t desetin iloveikih bolesr: kot vn^KFfoa lM* tz peha vanje, ana m i ja, revmatične bolezni, glavobol. nevraJ^lia. ^HBmJL^-i^Eti na primer slabi tek. Heprehsvs, vetrovi in koleanje. zaprtje. ^^^^KV^^Hl pomanjkanje eneritije. pomanjkanje živahnosti, nrrvoinott ne- H specnost. izhaja iz pomanjkanje živčne moči. redke zvodeneie krvi IB 2 in slabe krvne cirkulacije.	RM/'-	V?'
..	"f- v."h°	i* odvisno od živčne sile za svoje l!H»%'	\/i'
iitljenje in delovanje. živčna moč je i^Klavitna »tvar ia iel.KlecT /KB^* |\) \ Zr^-ČJ- A '	"rca in krvno cirkulacijo. Naea-Tone j »JBU'%', kSl i 1
je najbob uspežno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj 7 illj^M*	VI
yyi* w <»mero važnih sestavin, ki vračajo zdravje t-r i i h '"ofMVrf Sa predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nuira-Tone je boKat na ikUSHfear' m~— ter je hrana krvi in živcem. Nuea-Tone Proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva. da MmAF redno deljujcjo. Oživlja iedi.c Ur iziranja iz njih rtrupene se-
J" ,vrf-ror in kolcanja. težke sape in pokHtetra	llfcvTT i
jesika. Nič vec bolečin in bolezni! Naga-Tone daje čudoviti tek.	W	I
dobro Prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčojoče apen je.	"
Nuea-Tone obogati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje	"
zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može. zdra- VO krasnejte ženske. Nugra-Tone ne vsebuje omami ji vih sredstev. ,	8e	navadi. Zavit je v pripraven xawjč«k.
Pokrit je ■ sladkorjem. u*rodne«a okusa, ugoden za. jemati. Poskušajte ra. FrinoroČU. ee bojte vnem Hvoiim pri'-teljem.	p
NASA POPOLNA GARANCUA. Cms Nsss-Tmm je *> Msr irn pslaadsajsal r«su. (»1-2S> HiIlHin. Vseka stekleaice vaebeje d-vstdoset (P0> tablet. Mtoa awMtss »dravlj.«. Vi Ub h* 1 aH Seat ikatolj. ...Ia....t.i. i4>*Umu« sa te« ($€JOO) 4mU*im*. Jonajte Nats-Tas* dvajset (201 dat. Le niste sadevljeni z uspehom, vrnit« prasataask »um s Huib ls m vans bomo k*j i laili danar. Vidita, da aa moreta isaubtH niti peaija. - Mi pmism rizika.
-KO NAROČATE. SE POSLU2ITE TEGA KUPONA--
National Laboratory, S. 20 — C37 South Dearborn St.. Chiearo. lil.	«
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo..............za Lar ml potljite..............'
steklenic Kusm-Tonc.	^
Ime ........................................................................J
Cesta in itv. ali R. F. D......................................................
Mesto.....................................Država.........................
t Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas-r ne prave Columbia Gramofone. ^Tukaj vam ^	je slika, stane vas le $32.50
i	Imam tudi novo cenike sa pravo Kranjsko Colombia plošče.	J
i	Pišite pojn takoj.	^
E	Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč,	i
p	Bros eolnine ga ahko nese4« v kufrn kadar grosto v stari kraj.	\
5	He posabito da boite pošteno postrežem za Vaš denar vedno	t \ •	I |	IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa.	j