Štev.i.

Lienz, četrtek l.nover

Loto 1,

VV;


wš

Tiho plakajo Simonovi,
za pokojne molijo,
s Cerkvijo nas njih glasovi
na grobove vabijo.

Cvetja, luči na grobovih
naših dragih letos ni,
rožni venec se v domovih
mnogih zanje ne glasi.

Hoč brezbožna kraj obdaja,
kjer pokojni naši spe;
njihov klic do nas prihaja,
da se spomnimo na nje.

Lu6 ljubezni jim prižgimo,
v duhu jih ohiboimo,
s Cerkvijo za-vse molimo,
ki doma počivajo.

Ha

krizantem

^ :p °

CVJULT

'i

prijaznem vrtičku ljubke Henčke vile raste vrsta žlahtnih
, K;

Prve tri so že po-
a bo poteklo še

jihovi popki so vsak dan bolj napeti,
kazale svojo barko, rumenkasto nadahnjeno belino
nekaj dni. preden se popolnoma razcveto.

, Kadar giem^am nuno, vselej se mi pogled ustavi na ten na
penjaj očem se popju, v katerem se skriva toliko prečudnih skrkrl
božnega sjvarjenja. Vselej ml šine v glavo misel, združena Ipob
zeljoj Hitite, božje stvarce, brž se razcvetite, ukažite V so —
razkošno Lepoto! Zakaj tam daleč nekje za gorami hrepeneče čaka'
jubljeni grobovi, da vas nanje presadim, če

* * ^ •• ~i S  .A

•-e ne v resnici, pe
in bratovskega spon

vsaj v duhu, v znamenje prisrčne hvaležnosti |

Tedaj se mi včasih pripeti, da, ko dvignem oči, miveč" ok
mene visokih tirolskih grebenov, ni Schleipltsa in ne Snitzkofl
belega lieAškega gradu,in ne temnih peggečkih barak. Pred mano"ras¬
te iz tal ljuba slovenska de ", v . Namesto drvenja angleških avtc-

a rahlo šumenje odpadajočega jesenskega listja. Sn

.a.

m

te is tal lju
mobilov se oglaš

n

ip gledam in strmim« A le za hip. Nenadoma so noga kakor sama od

naravna

korak

i me nese, nese, kamor vleče roma:

sebe premakne,
ja srce...

Mogočni bukovi gozdovi okrog Velikih Lašč, na Grmadi in r -
nih sosedh gorijo v krvavordečih plamenih večern^a Sri ■

ia jih je kri, ki sc jo tod okoli prelile braiovsk- roVe~ belini'
v onile globeli, kjer so eukve tako a udu 0  xdo6e ( ' 'so eno ^

postajo,

Str..

Stev^l^

Domači_glasovi z _1.XI.194 jA

sodno no6 pred dvema letoma zaregljale strojnice svojo zadnjo pest
tudi . tobi, dragi Ernest. Z ljubeznijo si žrtvoval svoje mlado ži
1j enj e Bogu in domovini. Sedaj počivajo tvoje kosti v družbi nezn;
nih ..junakov na farnem pokopališču, tvoj duh pa je pri Bogu in ga
prestane roti, naj se kmalu usmili krvaveče slovenske zemlje. Hvali
ti za tvojo veliko žrtev in ljubezen. Moja misel je vsak dan pri te¬
bi. Tvoja krizantema se že razcvita...

Se en goreč pogled, št en .roč poljub in hitro naprej. Ro¬
marju se mudi, pot je se dolga. Cez dolenjske griče in hribe., ki so
vsak trenutek bolj krvavi? hitim proti St.Rupertu. Tu počiva pod lju¬
bečim varstvom Marije z Vesele gore naš Tonček in čaka boljših dni.,
Pomignem mu b pozdrav, povem dve prijazni besedi in odromam naprej .
kamor me žene srce. Mimo stiškega samostana, mimo-usodne Višnje gore,
požganega gcištanja, oropanega Lisičjega...

Ljubljansko polje S Doli za Savo domači hribje, tam spredaj
v nebo segajoče planine, vse v krvavem žaru poznega jesenskega sonca.
Pred mano ljubljanski grad in pred njim Orlov vrh in na njem križi v *'
krogUo Stopim v ta krog in stojim kakor okamenel. Neznana sila miče-
dalje huje stiska grlo. S težavo premikam ustnice in molim. Nato se
sklonim, poberem kepico prsti, naredim z njo križ cez grobove, se hre¬
peneče ozrem tja doli za Savo - in mimo Žalostne gore zavijem na vo¬
tli Kras.

Tam nekje pod mrko Vremščico leži Ludvik, ta večno smejoči sc
fant; v samoti in neposvečeni zemlji čaka usmiljene roke. Na tržaški
božji njivi je našel svoj kotiček Erance iz Strug, v Ilirski Bistri/, i '
Tunek iz Slov,Goric, Lojze iz St.Lovrenca na Dolenjskem pa kakor
bojnik za pokopališčem v Ajdovščini. Vse po vrsti jih obiščem in . i
pozdravim, sežem jim v roko in se jim prisrčno zahvalim za vse, .k,v.
oo storili za nas, ki smo ostali. Ob slovesu jim še enkrat obljub'
ne bomo vas pozabili! Vse krizanteme še odpirajo popke.

Se bi romal, Kaj jih je še, ki jih želim obiskati! Pa kam . ij
poromam, da jih najdem?

Misel blodi okrog,
pa ne ve, kam naj poleti,
kje naj se na grob spusti,
da potoči nanj solzo,..

Tam v Vetrinju smo si zadnjič stisnili rokč, želeč si skoraj¬
šnjega svidenja. Potem jo prišlo grozno spoznanje in strašna negoto¬
vost in zdaj vas od nikoder ni..

O, Teharje, Hrastnik, Trbovlje, Radovljica, Toško čelo in V. -i
čevski Rog! Ali kaj veste, kje so slovenskega naroda najlepši cvete i?

Nenadoma me nekaj strese. Zdrznem se, kakor kdor se prebudi
Spet slišim drdranje angleških avtomobilov. Pred mano so zobati venci
tirolskih velikanov in rjave stene peggeških barak.

Tako se mi včasih pripeti., da v mislih romam in obiskujem gro¬
bove naših dragih fantov tam daleč za Ziljsko dolino in Karavankami,

Z mano, mislim, romate tudi vsi vi, kar nas je vihar razmetal po tuji¬
ni. Romate zlasti po tistih strašnih vetrinjskih dneh,.. Pa bomo še
posebno romali danes in jutri in bomo iz svojih skritih gredic - kdo
jih nima? - utrgali najlepše krizanteme in jih položili na ljubljene
grobove - pa čeprav ne vemo, kje - v znamenje prisrčne hvaležnosti in
bratovskega spomina«

BRATU V

Brat! Skupaj sva sanjala
sanje v sinjine,
duša je duši odzvanjala
sladke spomine...

NEZNANI DALA!

Kje si sedaj - v dalji brat moj?

Pozdravljen -če živiš -
in -^Bog s teboj - c e sklanja se

čez tvoje bele nanje - orni, ' viž.

Stev.l. _P252§i.-£i'2§9yi.i_i c ?lii2d5*___3tr. 3_._^

friz domovina letov te svetisie...

Naša domovina
letos je svetišče,
naših mož in fantov
je pokopališče.

Na grobove njihove
ne vro solze,
trupla njihova
v gozdovih še leže*

V srcih luči vere,
upanja, prižgimo,
v duhu na grobove
z njimi pohitimo,
kjer junaki naši,
fantje in močje
v zemlji naši
smučeni od boja spe.

Združeni z Gospodom
zanje vsi molimo,
s Cerkvijo za duše
njihove prosimo:

Bog usmiljenja jim
pokoj'večni daj,
večna luč junakom
našim sije naj i

,oven$

a

i

Grobovi tulijo

odmev prestanih muk,

smrtne stiske in je-
bratstva in svobode. Njih krik sega do ne-
kroga. Preostali iz strašnih let mori je¬

čanj a žrtev, padlih v imenu
ba, sega do mejh zemeljskeg-

.strmimo v duhu ob gomilah, posejanih širom krvave
Podobe vstajajo pred našimi očmi, druga za
Podobe kakor zarja, vsa rožnata in nežna - slovenski krov
pod varstvom cerkvice na griču. Pod vaško lipo so igrajo otroci: čako
iz papirja, puške iz lesa, sablje bliskajo po zraku. Iz mladih grl

slovenske zemlje
drugo se vrste.

ri pesem: "Mi smo vojaki, korenjaki..." - Mladost,
šenih teženj za Boga, za dom, za Krista Kralja... podobe
Podobe kakor kri in ogenj, strahotne in grozne -
;e'" '* " ~ _  '* "

pijanih
svobodo

zao-

nolna nad in vzvi-
iz sanj.
slovenski

krov v plamenih, cerkvica na griču v razvalinah, ljudje beže, padajo

n zapeljanih bratOV Tlmtin*Hno W Ara t d t

pod

križ

croglo

častni


zlato

Domovina kliče! 2e vstajajo junaki za
v levici plamenica, v desnici meči

menica,

Mih kosti
ir ti.

Zaman. Slepota zapeljanih bratov je popolna. Zastonj je pla
preslab je meč. Borci padajo za borcem do poslednjega mo

trohne po ječah, se belijo po poljih in gozdovih... podob?

Podobe
■.jte, bratje I
x slovenski!"

Hvala vam, bratje,

Nebo žari in gozd šumi
skrivnostni spev solza in kri.
smrti se zgube - prisluhnemo glasu is
Smo seme izkrvavelega naroda za novi rod

gomil;

"Ne jo-
Kristusov

slava J

£

Čutimo, kako nam trpljenja roka jeklena
bratov zgublja 1 ?  iga imena

reže v bitij globine. -

Čutimo, da se za večno je vtisnil nam v
trpečega doma prt Veronikin -
a slutimo le -

kako bridko - in - kako.... lepo
je biti zemlje mučencev sin.

duš <

gtev.l.   _ _poma6i_glasoyi A _l.XI.1945._

MASE PP/CE

Dvigni se sij iz grobov,
dvigni se v zarjo nebes;

dvigni se krik teles, prezgodaj pokopanih,

dvigni se krik krivic, brezdanjih, neizravnanih;

zgrmite, naše gore, resnico

iz svojih skalnih prs,

z ostrino grebenov režite

nenehno v globino sinjine,

za večno pričajte med nebom

in z grobovi ranjenim srcem domovine,

'kako so ljubili Boga in pravico,
naši bratje, zdaj v zarji neumrljivi,
naš ponos... oni... večno šivi,

... naši mučenci.

Ko stojimo ob svežih ali celo še odprtih grobovih naših ju¬
nakov, nam srce narekuje premišljevanje o Previdnosti božji, da, o
Previdnosti božji in ne o smrti.

Kristus je v naših krajih v nevarnosti, kakor je bil v ne¬
varnosti takrat v viharju na Genezareškem morju v ubogi ladjici. Pa
d zus spi, mirno spi in hoče, da se mi zanj borimo, da si bi 1 a Vik o z
.. .■) besedo pomiril vihar.

In prav tukaj se nam stavi pretežko vprašanje Previdnosti

božje.

Bog nas vsakega, do zadnje gubice naše dušo pozna. Pozna na¬
šo šivijensko skrivnost, ki je mi sami nikdar ne bomo dojeli. Pozna
r '.jbolj gotovo pot^k naši večni sreči, ki jo Bog sam mnogo bolj želi,
a t si jo mi sami želeti moremo.

Bog nam hoče dati tudi priložnosti, da si sami naberemo za-
s .ug, za katere nas bo potem nagradil. Zato ustvaria položaje, kjer
• ;.e Cn sam v nevarnosti, da je zasluga in s tem plačilo tem večje, ker
smo se borili za Boga samega. Kako skrivnostno si, o Bog, vodil naše
.nte k njihovemu večnemu cilju! Kako neizmerno je njihovo plačilo.,ko
svoje- m j dražje, življenje samo, dali za Tebe!

Hvala Ti o 3og, za to dobroto!

]. žalostno Materjo mati kleči,
v daljnem Vetrinju za sinom ječi.

:p ar so, jetnika, ga vlekli domov,

•o  mučijo slutnje ih slike grobov.

A  Ona, Kraljica mučencev pozna
ljubezen in muke vseh mater sveta.

j v dušo ji meč je trpljenja zadrt,
n .-■•dolžnega Sina Ji gnali so v smrt. -

p-.ed Žalostno mati v molitvi kleči...
Marija pa v vdanosti sveti - molči. -

iz viharja,
bratje dragi,
zlata zarja,
o tedaj mi -
žalni svatje,

- bratje dragi,
tihi bratje -
pridemo vas
puoast-it.