•K. k. Hofbibtiothek
Wiem„  .....
l«ra
V Gorici, 9; januarja 1885.
„Soga" izhaja vsak potok in velja po jiOSti prejetnana ali v Gorici na <lom poSiljana:                 I
Vse lew    ,   .   ...   f. 4.40 Polleta    .....   r ^.20 detvrt leta    .   .-.   .   .,1.10 Pri ozoauiliU in tako tudi j>ri ,,jj«-flanic«A'*_sepIacujeza4iavailno tristop-do vrsto:
8 kr. fie se tiska 1 krat 7   »,   „   „     »   2   „ »   "   »   »     »   3   » Zav*Le drke po prontom
Tedaj JOT.
Posawezne Stevilke ie dobivajo po 8 kr. v tobakaniicah v gcsposki ulici Mizu ..rrfih kron", na staroni trgu in v imnski ulici tor v Trata, via Ca-*orijja, 3.
Dopisi naj se Wagovoljao poSiljajo -urt»diii8tvn „SoL6" v CVnrici na Travmku 16,1., jiarofiniua pa opravniftvu „Bo8o" Via della Groiee St. 4. n.
Rokopisi so ne vraiajo; ilopiai us* so blagovoljno fmnkujejo. — DcUlcem in drugim nepreniognini bo narotoin* zuiik, ako ue ogla»t> pri opravuistvu.
Vabilo.
Podpisani odbor  vabi prav   uljudno p. n, \ gospode JruStvenike „Slovenskega narodnega po- ¦ litidnega   drustva   Sloga*   v  Gorici   v redni { letni obCni  Kb or,   ki bo  15. januarja t. 1. ; ob 11. uri predpoludne v prostorih jpodpornega druStva  na Travniku h. §t. 16, I. z navadnim dnevnim redom,   namrefe  odborovira  porocilom, volitvijo novega odbora in raznimi pcticijami.
V Gorici, 7. januarja 1885.
ODBOlt.
Na delo!
V Gorici, 2. januarja 1HS5,
Veleeenjena ,So5aa! SS volikim zanimanjom ei-tal sem one dlankti, katore ii pisala v zadujih Sto-vilkah proSloga lota pod naalovom dveh Jru&tev iu grofa Corouitiija, Vse je tako, kakor isi pisala, zato so nihce ni upal, odgovoriti ti beaadioo ua oinoujoue popolnoma stvarne razprave. To jo res, da v Gorici so loto za lototn inanJHa niuvui in patrijotidni igut, in da k temu uajveL prinomorojo alabe knjige, ki so pod roko v neverjotnom Stevilu Sirijo mod mla* dino in vcaaih tudi starino obojega spola. Tiho in mirno delujejo nekateri krti za bodoee razmere, katere si ielijo na Gorilkem v 6asfc in slavo italijan-tkega imena. Ali dokler diha na Primorskem cvrsti slovenski rod in dokler ostanejo konservativni Itali-. jani zdruzeni v kerSanski ljubezaiji so svojimi slo-vanskimi brati, ni Be bati, da bi se irredeuti % one strani poaredile njene sanje.
Oducno je poudarjanje ifcalijanske narodnosti od strani nekaterih razsajalcev, kajti pri tem poudarja-nji kazejo so kolikor je mogoSe neliberalne, zabite, in zavite. Ko gre za italij.insko narodnost, Jim je ta malik, kateremn prina§ajo urn in srce ˇ klavni dar; ko pa gre za praviee drugih narodor, BTOJih sosedov, so slepi in giuhi za to. kar narava nareku-je. Pogosto so tudi zaviti kot kozji rog in zvijajo resnico, da je atrah, kakor jim kdo plada. 6e jim dobro placal, to priporocijo sv. Petru, in ce Jim kdo bolje placa, te priporocijo pa Belcebubu. In nekateri njih prista§i so tako zabiti in tako kratke pameti, da tega ne sprevidijo.
Zavedai Gortfani pa dobro pozoajo vso vrto-glavost, puhiost in nifievost nekaterih kri6a6ev. Hjih je ogromna ve&na, ki bi se gotovo oklenila konser-vativnih na6el, ako bi jo kdo vodil; ali tisti, ki bi lahko avonec nosiii ali vsaj prav dobro delovaii, se bojijo in imajo tisoc" pomislekov. Vsi priznavajo re-anienost tvojih besed in potrebnost njih izvrSenja, pa nimajo srcnosti, da bi otopili na noge, in is6ejo, kako bi se izgovarjali. Nekaterim ni prav, da si svo-je utemeljeno mnenja izrekla, des da tako nastaja v mestu hrnp. To pa zarad tega trdijo, ker se jim ne ijubi delati in povedati resnico, 6e tudi oci kolje. Brugi menijo, da katoliska na5ela naj se ne mesajo s politiko, da je dovolj prostora za nje v dru2ini in v cerkvi, ter ne pomisiijo, da kerlanstvo mora pre-Sinjati vsega cloveka iu vse njegove razmere, da mnoge druzine ne poznajo vec* Boga in da posebno veljaki ˇ svetu ne hodijo v cerkev. Tudi ta izgovor je jalov in slu2i le v to, da pokrip malosrinost in nedelavnoat nekaterih ljudij, morda tudi mr^njo do Slcrencev, kate'ro skrivSi gojijo.
Zopet drugim ne ugaja, da dobra naSela pri-naSa slovenski liact ker so prepricani, da ne more biti dobro, kar ne pride mimo Yiska in„ Ghiopris-a (Cjoprisa) iz Italije v gorisko dezelo. Se bolj pa pefie nekatere, da Sloveuei vabijo v odloSuo delova-nje, ker njih dru2ba jim ni po volji. Yajeni so od mladih nog, da smatiajo Slovenca za 10 stopinj mi-jega od svojih ljudij, in jih je stain, javno nastopiti T druibi so Slovenoem, de tudi m dobro atvar. Tudi
.   .                                                                   jil____
da mu uotrczejo, ako so s Sloveuei no bratijo, po< puSiajo dobro re6 in poudarjajo pri vsaki priliki in nepriliki, da svetna oblaat jo od Boga postavljena. To je res, ali Bog je poatavil oblastnikom tudi po-stavo, katore ne morojo prekoratiti. Torej je mo-go5e vsakemu drzavljanu, da se prosto gibljo v me-jah poatavnobti. JSTeznan strah protresa nekatero, ko bo zmislijo na Blavno moBtno stareSiastvo in mestni magistrat, poacbno pa na nokega mestnoga upravni-ku. Tu jih upreleti mraz po vsoh udih.—In ko pomisiijo So to, da akiiti liberalci bi jih znali so kam-njati, kor so v zvezi s poulidujaki, tedaj jim upade srce in ?<iva dusa jih ne spravi, da bi dali glas od sobe ali da bi se gauili. Naeukrat otrpnejo ter zna-jo same so kak izrok u^enih knjig ali kakega uco-noga moza, s katorim misltjo svojo nemaruost, broz-HrUuoat, mladnost in uiorda zavidnomt pokriti,
Taki so pa lo nakatoii, tisti ki no bojijo javno dolati, ki pravijo, da Bog sroo vidi, kakor da ne bi vidol tudi zuuaujoga dela ali zunanjo lonobo. Kon-sorvativci dobroga in trdnoga propri^anja nimajo takih pomislekov, atnpak mislijo ua svojo dol^nost, na boj za dobro stvar proti glasnim kri5a6om, ki so pre-drzni in uesramni, dokler ne vidijo srdnega uasprotni* ka. Ko pa viilijo, da se njih Blaba stvar razkriva, zgubijo pogum in — dobra c:,var zmaga. Na, aogo, Gotidani, kolikor Vm je poStenih kouservadvcev. V boji za mestno in do/.elno blaginjo no smo biti raz-louka mod Slovonoi in ltalijani. Vsi smo Goridani, vsi krtstijani; vezejo nas euaka nacola; naj bo tudi naSe delo slo^no in — zmaga bo gotova. Dmo na delo, prihodnosfc je naSa!
Kraajski strah.
Odkar izhaja v Ljubljani glasilo slavne dezclno vlade Kranjske v slovenskem jeziku, imeli smo ugc povod, da smo posvotili uvodni <51anek listicu, ki na pretege hvali in povelicuje svojega kruanega ofietain njogova dola ter protvarja lioo dejanskim razmoram na Slovenskem, da bi so na dolga lefca podprl stol svojemu redniku. Tudi danes no moretno, da bi n8 objavili svojim ditatoljem na prvem mestu, kako po-litizuje Ijubljanski listitf za svojega gospodarja, kako nezaslisano sramoti in sumnidi slovenski narod, da bi sobe in Bvojega gospoda ohranil. Vsak razumnik naj sodi, s kako pravico se uvrsca tak listi6 mod glasila slovenskoga naroda in kako pravico imajo njegovi pisatelji ne do imena rodoljubov, ampak resnih politiko v. Xocemo govorili o izranredno neolikani in surovi pisavi listicevi, katera se celo kranjskim nem-skutarjem tako gabi, da jo smatrajo kot era madez, katerega kranjska dezela ni zasluzila. Ni cudo, kajti kranjaki nemskutarji in Nemci, ce tudi naSi narodni nasprotuiki, so vsaj v svojih boljih mozoh jako oli-kani in elegantni ter se sramujejo, da se jim zdaj kruh reze v taki nenemski obliki, kakerSna se sopiri v ljubljanskem listidi.
Kar si no upa ocitati slovenskema narodu trLa-Ski namestnik, ki ne velja kot posoben prijatelj Slo-vanov, kar si ne upajo reci ujegova javna glasila niti listi liberaine iidovske tr2aske b dunajske svojati, to izreka glasilo slavne kranjske, dezolne vlade, ki bi rada veljala za narodno, ki je pa prav tako nemska ali nemSkutarska, kakor katera koli prejSnja vlada v Ljubljani. (Ylada ni slov. ni nemska, ampak de2el-na. Uredn.)
V Stevilki 2. t. 1. jemal je prejSnji velikan Iju-bljanskega listi5a slovo od citateljov svojega deteta ter je razlagal svojim vernira, kaka politika je SIo-vencem potrebna. Vso rec jo tako easukal, kakor da njegov IiatiS u-5i edi,no pravo politiko, ki bi bila le njemu lastna. S tem posrednje zanikuje, da bi dru-gi sloveaski listi zagovarjali ono politiko. In kaj mi-slite, katere so to6ke sloveaske politike po listifiovem zapisku? Slovenska politika, pravi listio, mora biti uajproj avstrijeka, potem na mora spoStovati uatavo,
Za Boga miloga, ali sliSia, slovenski narod, kaj ti liatW SopotaP Ali si dvomil kedaj, da slovenska politika jo iu mora biti avstrijska, da je in mora ipo-Stoyati ustavoP Ali ni fiez vso prodrzno tako pisar-jenje, iz katorcga bi se dalo skiepati, da slovenski narod v svojih glasilih ne zagovarja avntrijike politike, da no sjioSlujo uatave? AH se bomo ufiili avatritf-skih nadel m politike od raoZ, ki so bili po trditvi dr. Tav5aija kaznovani zarad panslavisticnih izgrodov ali kaj takoga? Niti oholi Madjar niti pohlepni No-mee niata nam o&talo, da bi so ne drlali avetrHskih uauol; glasilo kranjske vlade pa pise tako, kakor da Je troba Slovenisom nauka v tem oziru. Piotl takemu HUinniconju, akoro ovajanju, ugovaijamo v imenuslo-venskega naroda, ki no moro trpoti, da bi kdo dvomil nud njogovo zvoatobo ni v coloti ni v posamoR* uikilu Ako una politi^ni potelin pristaiev, tedaj jo on % njimi brozdomoviuska stranka, katero slovenski narod so studom zavrafia od aebo, Nikar naj leliatid no iz^ovarja, da no mori na narod, ampak na stran-ko ah morobiti na morobitno pristaio stranko. V slovettBkem narodu nimamo strank raisen tako imono-vano zmorno narodno stranke v Ljubljani, ki se sama tako imonuje, ki so jo lo<5ila od naroda ter dola rass-por in bi rada stvarjala stranko, da bi mod splofiuim domaiom bojem brozskrbno gospodovala po avoje. Vsi drugi smo narod, nismo stranke, v zvestobi do cessirja nLe eelo no poznamo strank, v tem smo vsi ouini; kaka je zmerna stranka V torn ozuu, nam ni mar, vsaj ze tako ni vec* slovenska atranka, ampak nemSkutarska sluSkinja.
Listic pravi, da ustava je dobra in da je treba je izvesti jo. Ali ne govori to slovenski narod vedno in povsod ? ali ne upijemo vedno, naj se nam dajo v dejanji one praviee, ki so zagotevljene v ustavi? Ali kako se nam praviee izvrsujejo ? Na Eranjskem, kjer bivajo Slovenci po Haticevem mnenji v zemeljskem raji, ukazano je, naj se 1409 slovenskJk otrok u6i v nemskem jeziku, da ne Ho treba 143 nemikim otro-kom uciti se v slovenskem jeziku. Ali je to pravi-ca ? Vsak razumen Sloveneo priznava, da Nemci i-majo v danih okolisdinah, katere poslava doloSuje, postavno pravico do poduka v svojem jeziku; ali nikdo ne more trditi, da je pravilno, delati krivico 1409 ljudem, zato da se I431judem krivic.i ne godi. Vsakemu svoje, mora biti avstrijskapolitika, ne pa ona, katero med vrstami zagovarja Ijubljanski li-sti5, da naj se namre5 najprej kranjaki Nemoi do sita najedd, in potem Se le naj Slovenci vzamejo pobirke, 6e jih kaj ostane. Za ravnopravnost je menaa vsak Slovenec; pa ne za prevlado manjSine nad vecmo. Ljubljanski listicJ pravi dalje, da je treba podpirati sedanjo vladn v pravifinih receh. Pritrjujemo mu po-polnoma. Ali je pa po njegovem mnenji politi6no praviden zgore omenjeni ukrep P Iz tega, da je on slavno deielno vlado kranjsko podpiral tudi v tej za-devi, vidi se, da on dtejo tako postopanje pravi6no; ali prepri5an naj bo, da je osamljen v tem svojem preprieanji.
ListicS toii, da se dezelnemu predaedniku kranj-skemu, zanpnemu moSu dunajske vlade, polena me-dejo pod noge. Ako ima deielni predsednik kraujski nalog, da se stavijo v sredi§5i vojvodine kranjske^ v beli Ljubljr.ni, na driSavno poslopje samo nemSki na-pisi brez slovenskih, naj to pov6; narod se obrnedo dunajske vlade, ki se da izprositi; ako pa to dela is svojega nagiba, naj se ne cudi, 6e kdo porece, da pohlevne Slovence prezira, da bi preSirne Nemce pri-dobil. Pokaie naj v dejanji, da je eaupni rao2 dunajske vlade, ne pa v glasila, ki pita cudeze. IastiS unsteva zasluge dunajske vlade na Eranjskem v zad-njih letiU, posebno imenovanje dveh nepristranskih moz v kranjskih Solskih krogih. Pa koliko deMa imata listitS in njegova stranka pri teh zaslugah? ali se ni upirala ona stranka do zadnjega trenotka z uo-garoi in rokami takim prenaredbam ? Kar se je rgo-dilo i proti njih volji in proti njih najvecjemu nappru, pripisujejo si zdaj v zaslugo. — Uboge Korolce sramoti Ijubljanski listie* rekofi, da se morajo. sami ga» niti, da vlada jim ne more pomagati, ako sami n& za^aojo, Ufieni luiioey pisar ]e nozabil ali na je ?e^
doma zamoleal, da je proailb 95 katehetor, naj bi alavna vlada dovolila ali nkazala, da bi sa otroci ˇ Ijadaki Soli nKli kerSanski nank t tiatem jaaku, ki ga raznmejo; pa vlada jim je odgovorila, naj se tt-Jijo t tnjem, nesnauem jenka, kakor do sdai, da se ob enem nanSijo drogega deielnega jearika. tjobljan-ski ltstic nima na to drogega odgovora nert ta, da naj se ljudstro gane; s Sent? moida a moucaad^da ga potent liatifi ovadi kot uporno ljudatvor —N» Sta-jerskent, meni listiS, gre se, pa pocasi, we naenkrat ne more iti. Da, da, res je, da gre, nararec nemeki iolverajn v sloveuske kraja in nemiki Jjodaki net-telji v slovenske Sore. To gro, ali dtogo no; kar imajo Slovene!, piiboriti to ai morali prav trdo. — Nm Primorce HatiS popolnoma poamblja^ kot soseflje toJTodine fcranjske niivaiao polovko njenttt dobrot, in ni se nan bati, da nai irredenta pen ce tool ae •ityo slovenslri otroci t itaKjanske Ijudake Sole, kjer se ne odgojujejo v slovenskeut duha. — Ce moia, ki ana tako jaeno alikati oblaino nebo nad slovenskira narodom, ne poklieejo t nrad, Id sestavlja porocila podufiljitim listen, sgabijo mod, po kateri jim bo na
Kar govori listic o sjedinjeni Sloveniji, o Hr-vatskl' o Jugoslaviji, o raikem pokroviteljatva, anaei deloma alofenskega nskoka, deloma obsega ovadbo, ki store bill le tofiko resnicna, kolikor as je piaatelj onega olanka udeleiil panalavbtic'nih agitacij, ako se jih je res udeleiil. Zjedinjena Slovenija se je poalav-Ijula prod leti po Tai Sloveniji na taborib, pn kate-rih so biVi navzoSi cesarski komisarji, ne da bi bili proti tenra ugovarjali; torej ni Avstriji nasprotna, kakor bi listic rad dokazal. Hrvatska ima vztrajnega rodoljuba Davida StarSevica, ki ima sree sa narod in ki sastopa narod v saboru, med tern ko hrvaSka zmerno narodna atranka sastopa ogerako vlada in gro-fa Khaena, hmSkega bana. David Starcevic ima pa dvojno napako: prvic, da njegov program je aegnil predated, drugio da je v svojem postopanji v zbora tak, kakeraen je „Ljub1janaki Liat* v svoji pisavi. To ga dela nepriljudnega in kasi to, kar ima dobre-ga v svojem prograimt. Zarad tega so pa Hrvatje 8e vedno rodni bratje Sloveneev in le narodni odpadni-ki ae sramujejo prijateljatva se sorodnim narodom, ki je uie opetno reSil slavno Avatrijo propada, ko so jo ruiili nekateri avatrijaki narodi ali njih deli, zapelja-ni po liberalcih in republikancib, ki so dobivali avojo odgoio vecinom na vaeuctliSeih.
Jogoalavija pod avatrijskim lezlom bila bi po razsodbi zgodovinarjev in politikarjev trdna bran proti znnanjim sovrainikom in nikdo ne zahteva, da bi ae v tem ozira vefi atorilo nego nstava dopuica. Odkod tedaj anmnieenje ljnbljanakega liatiea? ali ne more kakega goapoda drngaie vxdrievati nego s tem, da ga proglasa zaStitnika nemike kulture, sa kaker-Snega velja neki soaed, ki ae s tem vzdriraje na sto-jem stolu kakor smola, Bnako pokroviteljatvo pripn-Seamo ljubljanakemn listifia ia njegovim mozem; ko jnn zmanjka page v Ljnbljani, naj ai je izprosijo v Petrogradu. V imenn fllovenskega naroda moramo odloSno zavrniti sunnufieoje, kakor da bi ae naiel v njem razumnik, ki bi iez mejo gledal proti vskodn, ako ni morda pri .Ljnblj. Liata* kak tak mo$, <5esar ne moremo verovati. Torej do takega anmnteenja je moral liatic priti, da brani aebe in svojo gospodo! Naj-zagrizenejgi italijanski ali nemski Hat ai ne upa oci-teti nam kaj takega, kar navaja ljubljanate liatii. Nobena ustavoverna vlada ljabljanaka se ni drznila Slovence zmirjati z rasofili. To je bilo pridrzano gla-ailu aedanje kranjake vlade, katere neki piaar je btl baje, kakor je trdU dr. Tavcar pred sodnno, obsojen zarad pamlavisti^nih agitacij. Ako ima kranjska vlada tekega piaarja, pusti naj ga is slnibe, draga6e oneeastt aebe in slovenski narod, ki ne more in ne ante trpeti, da bi kdo dvomii sad njegovo neomejeno rdanoatio do presvitlega ceaarja in njegove druzine v celoati m v poedincih. Drzavne poslanoe pa poztv-Ijamo, naj prsiajo dnnajsko vlado, aU ve in ali je dovohla, daamealovenskoglaaaodeielne vlade kranj-flke na tek necaven nacm aumniiSiti in vznemirjati narod alovenaki. Od vlade sahtevamo, naj na* brani takih zavrafeih napadov vladnega glaaila. Ako njeni ongani ne morejo iireti brez prepirav naj jib odatavi, kajtt vladt je naloga, da varaje mir v deieli, ne pa da njem placanci genvajo, ljadatvo dettjo v atranke ter paaujejo.                                              *
t-^r P(? ""J™^ nredniitvom menil je ljubljanski bsttS, da m dovolj, ako Slovence aploino sumui-ct, ampak da mora tndi ovajati visoki vladi zasraine moze prav teko, kakor heka v»ta goapodov, katere imennje ljubljanaka meatna govorica Bspieeljne«. MeS. ki ae hvalir da oataae vedno slovenake domovine zveatt am, ae je apel do Herostratovega jttnaatva (po degavem naroedtt?), da ovaja moia, pomega zaalnir, nzorne Ijnbezni do domovine, ieleznega ^acaja, a dngo in teleaom ndanega ceaarjn in avatrijaki iiavi,
alovenakenm narodu m drfavi, nego more vladni pla-6anec gkodovati, ovaja peliciji temu naprta avSje
ielna vlada kranjaka na tako alabih nogah, da amo-
ktmi  aredstvi?  Ke verjamemo.   Na taka nearamna
dite pievidni; Vaii otroci niao Se pomrii in vae ae jim ie iafcko povnte, kar Yi na nedolinih gre-Site. Tuijaiki teg v ljnbljani nas ume. Ljubljanski tisttf, kateri ahne pobira a natnie svoje gospodo, skli-cuje se na ,Slov. Narod", ki bi bil pred leti nagla-ial neko imenovaoje, ki bi so bflo moralo izvrfiiti. Bast le sdavna pcobiramo .Slav. Narod", ae vender ne moremo spomiiti, da bi bili kaj takega brali v njegovik predalih; sato menimo, da je on* vest, kolikor ae tiee ,Slov. Nar.* vsraala t inoijamh ljnb-ljanakega liatiea, ki jo morda menil, da a nradno tajno8tjo uatreao trrni ia taaseevalnosii kakah oseb, ki noSejo, daM se pripisoval kak ukrep njiho-vi osebni maaoevalnosti. Kar aejete. to bote ieK; na Vaiik otwdb se nie kale odoadaiiUo; sa odpadaiitrom pride placa sa dobra dela rodite-Hev. Moi je Ism ree, pa tudi nevaraa; i njo se si-dajo otrokom bile, i njo se knee tudi prokietstvo na glavo svojib otrok. Naj bi se v okolici iiatiea ne tgoculo, kar je po akuinji in nauku neiiogibno. Se je eas, krivico popraviti: pride cat, ko bo prepouo.
DopiSL
S Krata, 5. jan. — (Qdgovor dopisnikn „Ne s Krasa«.) Najbrie ate g. doptsnik bili lansko leto z delom preobloieni, da niste citabl r .Edinoati* 6t. 80. dopiaa ,VanderLekovega". Prosint Vas, poisctte ai to Stevilko in preiSitajte v njej receni dopis. Trdi se za got of o, da ga je ucitelj, to je .peraonificirana kompetentnoat*, priob5il. Kaj bote Vi na to rekliP Jaz sem se cndil, kako se je Yandereekn taka ori-ginalna miael rodila v glavi, a Yi ate molcali na ta ob enem aramotivni dopis in tndi v Yaiem dopian ate ga gotovo bote prezrli. A na te dopisoike v „So-6i", ki niao priueali drugega nego miael BVanderc5e-kovo", na te ate se koj zagnali. Srecni YanderLekl da si v domajem tabrn, drugaLe bi tens mehodrli!
Pa Yam moram tndi pojasniti od kod beseda: kompetenten, nekompetenten. Ne bojte se, ni raoja izoajdba, ampak neke avktoritete (veljavnega moia.) Yaae atranke; v „Soci" je bila ta beseda ob svojem casn Mab ipao auctore" zabeljeSe&a. Kakor vidim, se Yi ujeraate s to avktoritete, kajti tndi Yi pravite, da, kdor hoJie 6ez lolo kaj ziaiti, mora vzeti t v ro-ke atrokovnjaiko pedagogiSno knjigo, fitndiratt na-2rte, sam delati v Soli, to je, mora biti pravcati go-apod ncitelj. Yidite, koga imate za kompetentnega. Pa naj bo, kdor hoce, jaz nodem biti, pad pa smein to izgovoriti, kar govorijo ali piSejo kompetentni go-spodje nSitelji. Zato Yam pa vrSem koj nazaj ono ocitanje nBijajne nekompetentnoati*, da & njtm po-6aatite YanderceKa in onega drogega nSitelja, ki je odrekal vecrazredoicam Ijudakih Sol vecji vapeh nego ga imajo enorazrednice. Moja nadaljna opazka ali moj ,morda" izyira le iz te trditve kot zakljn6ek. Dakle vidite, da jaz nisem nic" origioalnega priobLil v mojem dopiau, iez kateri ate toSko nejevoljo po-kazalj, ampak le to, kar so kompetentni gororili ali piaali^ Hotel sem pa prav za prav z mcjim dopiaom Vaa in VaSe tovariSe pozorne atoriti na Yander^ekov originalni dopia v .EdinoaU* St. 89. proSl. 1., kar ai vsojam Se eokrat ponoviti.
Dajte pa tndi VaSim kolegom dober svet, naj bolj premiSljeno o Sol. razmerah govore, piSejo pa nikar ne v. takem tonn, kakor Yaaderfok* Ako pa ne vedo kaj boljega, naj vsaj molSe, da nas nekoo-petentnin ne pohnjSajo.
_____________ Nekompetenten.
IZ Pulja, dne 30. decembra 1884. — Gospod nrednik! Ker se ne vent spominjati, da bi bil vza«-njih dasih Sital kako vest iz naSega meata v YaSeni cenjenem liata in ker Vam bi zealo v8e6 biti, da tudi mi is tuzae Istre kako reSemo, prosim Yas, da bi mi odsiej zdaj pa zdaj odprli ,SdciDea predale. (Prav radi. Uredn.) Bog zna kakih zanimivoati ne amete pricakovati, ali vjfaaih ae pa vender Ie kaj
Sripeti, kar se slovenskema kroniata vredno vidi a se zabeljeSi. Kako bi tudi riep Vsaj imamo pri nas tadi one, Slovane Ijnto 6rte«e in tje eez sveliko mlako* skileSe, vneodreSene" elemente, in kjer soti, tem je tadi kaj gradiva za slovenskega dopianika. Pa kaj Yam bom pravil, vaaj Vi v Gorici to prav oobro veste. Kakerini so pri nas, takSni so tudi pri Vas. In alaati dogodki ravno preteklega leta so nam te sovrage alovanatva pokazali v vsi njihovi nesram— nosti. Motreft (opaznjoii) razmere naGoriSkem: moramo pad Btrmeti, kako je mogoce, dase vmoderni, ustavnt drSavi poatavni nspori tako hladnokrvno za-ynajo, kako je mogoce, da ae Ijndatvtt, katerega lo-jalnost m miroljubje ae kakor avitla zvezda na jas-nem nebu avetita, daje meato kruha trdi kamen, ka-ten naj gloda. In to pod miniateratvom, katero nas Slovence tako straSno ljabi, Se smemo goapoda Su-kljeja verjeti.                                           °  r
i j..^* ,m.e R08?048 Sakljeta! Tukaj v Palji amo sledih ae 5mm zanimanjem dvoboju, vraecema ae nted Yamt, gospod urednik,- in Ijnbljanskim profesor-^«w «redsLom,   J)a 49 bUa va© oak simn^e na
Ya5i atrani, menda ni treba posebej omenjati. Kaj hoSete, mi Slovani v Iatri niamo Se ni6 bili deleSni Taaffe-jevih dobrot, zato pa tadi nemamo nikakega pravega rasama za ekapektoraoije (hvaliaanje) Su-kljeve. On to ze bolje ve. Sicer pa, goapod ured-nik, Vi imate prav, takim ljudem je treba malo na prate gledati in, Se kaj ne storijo prav, tudi kreniti jih po njih.
Pnljska Sitalnica je imela dne sv. Stefana ve-selieo a prav mnogovrstnim, zanimivim programom. Pelo se je precizno, izvrstno; vaaj pa tudi pri seda-mem naSem pevovodji ni bilo dragaSe priSakovati. Hvala, posebna hvala g. pevovodji za njegov trud, potem pa tadi vsem pevcem. Pesen „Tri lipe" je deklamovalo malo dekletce Mimi Z. se 1% nje sta-roat cudovito gotovoatjo; Sadili amo se pravilnemu izgovorjaoju in razuronemu povdarjanju beaedi, Vae obctnttvo je bilo prav Sidane volje in ko je krozila nabiralna pola za naSo knjiSnico, odprl je vaakdo radodarno svojo moSnjtco, in nabrali amo prav lepo svoto za blagi nameo. Tadi v diuitvo sv. Mohora se letos prav nridno vpisujemo.
_____________C—t-S.
Politidni pregled.
Leta 1885 bode pomenijivo in znamenito za ves slovanski svet. Na Velehradu na Morav-skem bode se s posebno svecanostjo obhajala tisodletnica smrti sv. Metoda. Oba moravska §kofa, OlomuSki in Brnski, sta uze izdala pa-stirske liste, v katerih napovedujeta te sloves-nosti in svoje veroe spodbujeta k obilni ude-lezbi, in sv. o6e pape2 sam izda 0 tej priliki poscben pastirski list. Kakor moremo iz dose-danjih pn'prav od strani moravskih Cehov in iz fiasniSkib vestij soditi, bodo sveLanosti velikan-ske, katerih se bofiejo udele^iti vsi narodi slovanski : Cehi in Poljaci, Slovenci in Hrvati, menda se cel6 razkolniski Srbi in Rusi ne od-tegnejo nenavadni slovesnosti. Ker bodo vsled proglasenega programa te sve&anosti skoro skoz leto dnij trajale, imeli bodemo Se veLkrat pri-liko 0 njih poroCati.
Nekdanji ministerski predsednik, knez A-dolf Auersperg je 5. t'm. nagloma za mrtudom nmrl; po svojem odstopu od ministerstva bil je predsednik najvisjega raCunskega sveta in kot tak imel letne plaie 20.000 gld. Listi piSejo, da na njegovo mesto pride baron Pretis ali pa grof Hohenwart.
Kakor novice govor6, bi znale zadnje vo-litve v trgovinsko Brnsko zbornico, katere je, kakor smo zadnjic* poroLali, kupdijski minister ovrgel, osodopolne postati toliko ministru sa-memu, kolikor moravskemc nanvpstniku grofu Schdnbora-u. Vsaj nemSki listi poroCajo, da na-jierava levica v dr4. zboru svoj prvi naskok na« praviti na cesarskega naniestnika, ker ona meni, da bi bil vsled njegove itiicijative vladni korai-sar gtasoval proti postavnosti volitve; Cehi ho* fiejo pa na drugi strani ministra prijeti, ker je protipostavno uie izvrSene volitve ovrgel. Vender menimo, da se juha ne je* tako gorka, kakor se tana, in da za zdaj se oba dostojan-stvenika ostaneta na svojih mestih.
Hrvaski dez. zbor je imel tri seje in na to cez praznike prestavil svoje delovauje Stardevid je ugovarjal prott izkpCeuju njegove stranke iz zbora in proti postavnosti volitve v ogerski drz. zbor, ker pri volitvi bilo je od 110 po-slancev le 49 navzodih ; tej Stareevicevi trditvi pridraziJa se je tudi zmerna opozicija in se ni hotela udeleiiti volitve v regnikolarno deputa-cijo. Izvolila jo je le vladna stranka, ki se tudi narodna imenoje, in si je izbrala predsednika Krestica, zapisnikarja MiSkatovida. V zadnji seji stavil je posl. Foinegovic predlog, naj bi se kost.^ Zrinyi-a in Frangipana prenesle v Zagreb*
Zarad nenspeba v Tonkinu bila je na Fran-coskem mala ministerska kriza. Vojni minister Dampcnoa je odstopil in sledi mu brigadir Leval.
Nemeija ali prav za prav knez Bismark hofie ustanoviti novo parobrodsko kup6ijsko drui-bo, samo se se ne ve, kje bi imela ona svoj sedcz. Edni, posebno Labi poganjajo se za Ge-nuo, drugi priporoCajo Tvst. Zadnjemu nadrtu so.avstrijski slovanski listi nasprotni, ker se boje, to bi a tem %m$i* ne priWeuUa preyed
na se Avstrije  in da bi  ne potnagala zatirati slovafiskega zivlja na adrijskih obalib.
Potres na juinera Spanjakem je mnngo Sko-de prouzro5il; te dni pojde sam kralj na po-Skodovana mesta in papeL je podaril iz svoje blagajne 40,000 frankov ponesre&ncem.
Doznade in razne vesti.
POftVeSenje poreako-puljakega Skofa Ivana dr, I F1 a p p a vriilo se je preteklo nedeljo v stolni cerk-ri goriSki % veliko slovesnostjo po navadnih obredih t navzodnosti vaehSkofor cerkvene provincije goriSke, cesarskega namestnika,   dezelnega glavarja,  svetnih I in duhovskih zastopnikov poreSkega in puljskega me- I •ta, nmogih dostojacrtvenikov in obilo veraega ljud- I stva. — Popoludne bil je slavnostni obed pri knezo- I nadikofu za 32 oseb.   Prvi je napil novoposvedenec I papeSa in cesarju kot nositeljema duhovske in svet- I ne oblasti,  ki sti mod seboj ncadrisni, a ki moraii I slozno postopati t blagor dlovoStva. Odgovoril je ce- I aaraki namestnik kot zastopnik drzave ter poudarjal, I naj novi Skof z enako ljubeznijo  objame vse svoje I vernike brez razlike na narodnost Zahralil se je novi Skof trSaSkemu namestniku kot atopinji, ki mu je J pripomogla do ikonjstra, Grof Coronini napil in na- I zdravil je v svojem imenu novemu Skofu;  ta pa je I povzdignil kozarec na zdravlje svojega posvedevalca knezonad&kofa gori&kega. „Gorriereu se izpodtika, da I ¦o se vse te napituice vrSile v nemSkem jeziku,  kako? da bi bile v drzavnem zboru na Dunaji;   a bilo je tudi italtjanskih napiinie:  dr. Miuroviou je napil mestnemu duhovstvu goriSkemu,   zaatopnika  Poreda in Pulja pa svojemu Skofu; slovanskih ni bilo sliSati, ker jih nikdo ni napravii. Tillki namestnik in Skof ostala tt% Se nekaj dnij v Gorici,  druga gospoda je pa vedinom odSla tisli in drugi dan,
„C!rovlo cattoltco^ (KatbliSkft druiba) pi're-di! je proSlo nedeljo lepo vederno slovesnost v dast novoposvedenemu Skofu poreSko-puljakemu, obstojedo iz dveh govorov in raznib glaabenih kosov. Navzodi se bilt knezbnadSkof goriaki, knezoikof ljubljanski, novoposvedenec, eesarski namestnik iz Trata, dezelni glavar grof Coronini in mnogi drug! gospodi in go-ape. Pri tej priliki pokaza! je omenjem „Circolou, da ima v resoioi pred odmi nadela svojega predsed- ] nika dr. Doliaea ter je uredil slavnoss tako, da jo bil en govor italijanski, drug pa slovenski. Tako medsebojno spoStovanje je sad kerSamricega staliSda in kind gori&kega mesta. Stari testament z brezver-okim mrzlim liberalizmom pa samo lodi, razdira, po-siluje, pustoSi, seje sovraStvo, dela nemir, puSda rar-zla srca ter polni zepe klativitezem. Goridani, „Cir-colo" naj bo VaS uzor, katerega je podastila se svojo navzodnostjo tako visoka duhovska in svetna gospoda. Pnstlte samopaSni liberaUsem zidom in walijanisimom, ki so bili vedno njegovi pristaSi.
^olflk© sestre v Gorici, ki vzdrzujejo vedraz-redno ljudsko Solo in uadaljevalui tcfaj za svoje gojenke in za druga dekleta, ki prihajajo iz mesta k njim, napravile so na dan razglasenja Gospodovega v Cast novemu poreskemn Skofu priraeroo svecanoat, ki sc je vrsila dostojno in prav gladko. Pocastil so to slavnost razen koezooadSkofa goriSkega, skofa trias-kega in novoposvefenca tudi eesarski namestnik iz Tr-sta, deielui glavar goriski, okrajai glavar v Gorici in mnogi drugi gospodi svetnega in dubovskega stanu. Vse lofike ob3iraega programa vrSile so se prav tofino in naravno. Mnogo hvale je zela gospodiCoa Mohor-Liceva, ki je v lepem sloveoskem govoru pozdravila novega Skofa. Videlo se je tudi tukaj, da vsi pameii-ni, poSteni in omikani ljudje spoStujejo slovenski je-zik, ker je od Boga, kakor ktcri drugi. Le zagrizeni Italijani, ki imajo Boga, le na jeziku, v srei so pa samopaSni^ zavidni, krivicni, ropotajo, ko sliSijo, da se v goriSkem mesta izgovori slovenska beseda. Naj bi ee ti ljudje nCili od visokih dostajanstvenikov in katoliskib redovnic, kako je treba Boga posnemati ter spoSfcovati vsako narodoost, tudi slovensko. Tudi raed pesmimiv ki so se pole, bila je eaa slovenska. VCeraj sc sestre ponovile bo2icno igre in uekatere druge kose, kar je uavzroiim jako dopadlo.
Odbor „SIov. bralnega in podpornega drustva v Gorici", pripravlja veliko b e a e d o z igro ˇ spo-min Yaleutina Yodnika, ki bode 7. svecana t. I. Na-tanjineji apored te besede o svojem oasu. — V nedeljo ob 11. uri dopoiudne bo v drustvenih prostorih draiba, neprodanib listov. — Odbor je izrekel pismeno zabvsio odstopivsemn tajniku, g. K. Prin-4iin, za njegev poirtovalni trad pret. 1.
ItalijOilBka omika poganja iudovit cvet, ki jasno kaie, da nekateti sleparji se posluzujejo itali* janskega imena, da zakrivajo irredeatake namene in zidovska liberalna nadela. Irredenti je pred vsem tle-ieee na tern, da vznemirjaprimorskaljudstva, da seje prepir, da dela sdraibe, da med tern fiiri italijanski jezik na kvar in fikodo primorskih Slovaoov. Praviee, ki W jasQe kQ beli dan, z.-nogami teDt%, z neaajJi-
fiano predrznostjo   pa5i  poro&Ia o javnih  razmerab, I 8iri popolnoma krive nauke o dejanakib dogodkih ter se upira najplamenitejSiin naporom lojalnih dr2avlja-nov.  Vsak otrok, ki se koliikaj s politilco peda, v6, da grof Coronini zastopa v dr^avnem zbdru goriSko mesto inslovenake  fcrge   na Goriakem;   samo I irredenta to prezira, zamolcuje, se dela, kakor bite- I ga ne vedela, in udriba z nesramnim svojim jezisom I po plemenitem goapodu grofu.  Vso hvalo zasluzl go-apod grof, da poluga ragun o svojem delovanji v dr- I Savnem zboru vsem  svojim  volilcem,   ker ima do I vseb enake dolznosti.   Naravno je tedaj,   da je grof 1 povabil svoje volilce v italijanskein in slovens kern I jeziku k zboru, ki ga je sklical na 11. dan t. m. Tako postopanje gospoda grofa je pravicno  in 1 i b e- I r a 1 n o in se strinja z najtiberalnejSimi naceli, pa ne | z onimi, katera proglaSa neka goiiSka svojat. Kdobi I torej pri^akoval,  da se bo kdo izpodtikal nad Goro- I ninijevim vabilom ? in vender je vsa goriska irreden- I ta, na nogah zarad vabila, priobdenega v „So6i", ter I je poslala v neki tr^aski list seatavek, polen 2ol6a in z.wisti proti Coroniniju,  v katerem zanteva,  naj se I volilci ne udelezijo napovedanega zbora. Dobro vemo, da irredentiu glas  osUne brez uapeha v tern oziru, I kajti piaatelji onega sestavka pridejo  prvi k zboru, I ako so voliloi,   da bi ne veljali za irredentarje,  ali sramotno je, da se nabaja na Primorskem taka brez- I domovinska stranka sioparjev  in hujskaLev.   Ubogi I jezik talijanski, da morai eluZiii irredenti kot krinka v nje razsajanji proti avstrijskim postavam.
Slovenska mestna Sola  na Ajsovici stoji uze blizu eno leto in Se nima takega uJSitelja, kaker-saega zahteva Solska nostava,  da bi namreS imel skuiojo iz podudnega (slovenskega) jezika. Nadojamo I se,  da do posfcavnega obroka naredi g. ucitolj zah-tevano skulnjo ali pa da slavni  o.  k. mestni kot okrajni solski svet razpiSe alu/.bo za stalno namefide-nje s sposobno ucno mocjo.   Toga pa ne moremo umeii,  zakaj se je odlocil tej Soli kot nadzormk g, JoM Culot^, ki nima postavne zmoSnosti slovenskeiga jezika,  ko se je vender na Goriikem uvela navada, da se deli nadzorstvo ne po politifinih in Solskih okrajib, ampak po narodnoilt otrok ali uonem jeziku dotidnih iol.  Kar velja za druge iole, bi menda tukaj ne gkodovalo, A Se bolj dudim se temu, kar mi je pravil voro doatojen rnoi,  da je namreS neki go-riski gospod,   ki ima javno slu2bo in ki bi  rad ve-Ijal za praviSnega v narodnem oziru, prigovarjal nokje, naj bi prosili  Blovenski goriSki mo86aui za upeljavo italijanBkega oddelka v imenovani Soli,   oziroma  naj bi oglasili toliko otrok za italijanBko Solo, da se bo I mogla odpreti, ker drugace bi morala dotidna oblast I zapreti tudi slovenoki oddelek. To je odividna slepa-I rija.   Sedanja Sola obstoji  poatavao in nikdo  nima praviee zatreti jo, ker poatava tega ne dovoljuje. Da I bi nekateri  Italijani in poitalijandenci slovenskemu oddelku radi priklopili italijanski, prav dobro vemo, vsaj j za to so skrbeli od prvega zadetka, ali prav tako goto-I vo je, da brez otrok, ki bi se hoteli uditi v itafijan-I akem jeziku, tega oddelka ne morejo uresniditi. Slo-I venskih  otrok je pa toliko,   da jim mesto  mora; I poskrbeti Solo.   Torej mozje,   katerih otrokom  sluii ] ona Sola, ne dajte se oslepiti ali ostrasiti.
j Solkanska ditalnioa v Solkanu imela je v j nedeljo 4. t. m. svoj obeni zbor, pri katerem je bil j volj en predaodnik druStvu g. Tomai Jug, naduditeljV I odborniki pa slededi gospodje: Godnid Jo2ef, Gomi-I Sdek Anton, Klemendid Fr., Licar And., Mozetid Al., I Makuc Jan., Yuga Joi. in Yuga JuSt, namestnika I pa: Kaneler Jan. in Mozetid Henr.
I           Tlak ob hiSab na Travniku proti gradu se raz-
I iiri do tje, kjer so zdaj svetilniki zasajeni v zemljo. 1 Delo se je 2e pridelo in dobro napreduje.
Italijanska previdnost kaze se v nekem tr-
I zaSkem UbCu, ki izraza svoje drepridauje, da poreSko
I _ puljski Skof ne bo na svojem meatu,   ker se ne
kaze SJovanom neprijaznega, kakor bi list zelel. Yidi
se da tern modern je praties, (?) dez vse.
*Ilirija o2ivljeaa, z odlodno vedino Sloven-eev, Avstriji zmiraj zveBtih, bil bi edini pravi lek zoper laSko in nemSko irredento; toda odlaSati se s tern lekom ne ame ved dolgo, da ne bo prepozno!" Tako piSe Ijubljanski tednik, degav vrhovni ureduik je alcvenaki narodni zastopnik, kateri velja na Tur-jaSkem trgu v Ljubljani kot uzor znadajnega in pre-pridanega moza, Med tern pa bodi slovenska priloga ljubljanskega uradnega dasnika vse druge poti ter stika njegov puetoloveki velikan v slovenski domovini po radikalcih, Stardevicjanoih, slovanoljubihj rusofilih v veliko veselje laSke in nemake irredente. Cegava je prava pot in katera se odobruje na nekem mesta v Ljuttjani? Heroatrat, poslavil si se na veke, da si zaigal veliki Dijanin tempelj; nedoseglji7 bi v na-J §ih daaih, ker jim ni oid ved sveto; zato je zaBtonj in brezuspeSno vsako tekmovanje s tvojim junaStvom.
Stranka Ijubljanskih postre2dekov se kar peni od jeze, ker vidi, da jej je zadel voz iti pod pot Y svoji slepi strasti Bega po naj/;»nidljiv5ih seed-atvih, da bi se ohranila Se kak das.   Zadela je ;ova»
dinjene Slovenije, prijatelje DaVida Sfcardevida in Hr« vatske, kot zidarje Jugoslavije, kotrusofile (Sfcilede na severoiztok) in Bog v6 Se kaj. Svojim krtora in di-hurjem pridablja ta stranka m62a, katerega znadaj je diat kot solnoe, katerega zasluge za narod in driSavo so yedje nego kledeplaaWo Ijubljanakra samopaSnikov. Znano je, koliko se je ta stranka ebed'evalcev in Si-rokoustnikov prizadejala', da bi tudi na GoriSkem do-biia.prigtasev; a ni se ji powedilo; zato se rependi m huduje nad glasilomf goriSkili Slovencev. Mvala Bogu, tudi na Krarijskem nje upliv pojemai' nj^no razdiialno delo odprlo je odi tudi takim rodoljubom, ki so do zadnjega upali, da se ame verovati besedam moS, ki mialijo aebe, ko imenujejo narod. Yeselje je videti, kako se bratje Kranjci dramijo, kako se za-vedajo, kako se sami dudijo dremoti, katero so jim bih pridarali pladani jeziki inpladaua peresa. Po mnogib zalostnib dneh prikazuiejo so zopet zvezdice na poli-ticnem nebukranjskem, ki dajejo upanje boljSeprihodno-sti. Kledeplazi bi radi pridrzali, kariomenili; 4a imajo v svoji vredi; zato ropotajo in razglaSajo vsako mnenjo, ki se vazloduje od njib mnenja^ kot drSavi novarno in pogubno, dasi je le njih iepu in njib mestom nepri-udno. Kjer ne najdejo povoda svojerau strabovanju, ga pa izmiBlijo, samo da morejo zadoBtiti svoji strast* ni maSdevalnosti. V zgodovini politidnega razvijanja v Slovencih bo teSko dobiti atran, kibi bila tako droa ko ona, na kateri bo pisana poveat Ijubljanskih kle-deplazov za naSih dnij. Crna pika je vse njih {delo < za narod, Ni Slovenca, ki ne bi so atudom zavrnil takih ovaduhov, izdajio svojega naroda, ki se siarau-> jejo slovenske oelokupnosti, znadajnosti, sorodstva s6 alovanakimi brati, politike nadol in prepriCanja, ki od-pirajo ob enem usta in pest, da te jim polnijo mo-Ijaui in zep, da se krepijo ? boj proti ivojomu na-rodu, kateremu so se izneverili, za dozdevno praviee druge narodnosti, ki jih nid ne briga, vedno priprav-ljom, sumniditi in ovajati osebe, ki bo jim ne klctnja-jo, Menda ni nio^a na svetu, kt bi ie bote! pollute-vati pri svojili naporili pomoSi take plomonito dru-Sdine, de tudi jo vodi kozol bobnar.
„Kranjtki itrahtt jo «ioor nekoliko dolg, vender naj se ga gg. uditelji ne uitmiijo, Miami omo prinesti za poskuSnjo evetko (unu'dljivko) iz .fJublj. Liata", all nrijatelf Usta nas je opomnil, da diUi bi se na njl pohujSali. Kdor ni rablih cutnio, pojSdo naj si jo v 5. Ht. ljubljanskega janidarja, ki pa ni uradni list, ampak nekako nprvo borilo" za gorenj-sko hlapco in ljubljaneke konjarje. Yiaoka gospoda potrebuje razno vrstuib s1uiabnil(0v.
S. Gregorfiideve poezije priSle so, kakor je ttSoda" vze povedala v drugem izdanji na svitlo, in sicer v kiaani vnanji opravi, ki se povsem strinja z dragoceno vsebino. Pesnik jo 1. izdanju dodal Stiri novo proizvode, v resnici prave bisere slov. pesniStva, izmej katerih si bodeti posebno baladi „Nevesta" in „DraLba" na prvi mah osvojili vsa area in v kratkem se bodeti razlegali z odrov slov. ditalnic. Jedno, „Dra2bo" namred podala je ffSodaa v zad-nji Stevilki svojim bralcera. Kot uvod so jej bile na-menjene te vratice, ali poznoje so morale zarad pre-mnozega gradiva odpasti in tako se je po pomoti pesen tiskala brez pesnikovega imena. Uverjeni smo( da smo obdinBtvu z njo ustregli takd, kekor zadnjid z njegovo divno pesnijo: „KmeSka hiSa\
Gregordidevih pesnij tukaj ne nameravamo ooe-njati. Oeenjali so jib uze drugi, a kar je najvedje vrednoati, ocenil jih je ves slovenski narod, ki v naSem pesniku vidi in dasti od Boga izredno nadarjenega pevca, uditelja in proroka. Rekli smo ves narod, in ne bojimo se, da nas kdo zavrne, re-kod, da ima tudi on soperntke. Yemo, da jih ima, saj svet od nekdaj: rad drnf, kar je ayajnega in v prah teptd, kar je vsviSonega. Ali ti soperniki so le izjeme, in Latin pravi, da izjema potrjuje pravilo (exceptio firmat regulam). NaS pesnik se ame po-nasati, da si je se avojimi poezijami na prvi mah naklonil area vseb razumnikov in veljakov, poavetiiih induhovnih, in mej zadnjimi se nahajajo naj-riSji oerkveni dostojanatveoiki. Ako komu, velja-jo njemu besede pesnikove:
.....Kdor najboljSim svojega je dasa
Ustregel, tak je iivel aa vse dase. Da se pa mej tolikimi dastiloi nahaja tu ali tam kak grajalec, ki iz zgol bratovske ljubeznivosti maha po obdnem Ijubljenoi, temu se ne dudimo. Tudi pesni-ka to ne more iznenaditi, Se manj pa ialiti ga, ker dobro ve, da vsem ljud6m ni mogode ustredi. Pre§i ren pravi: Lej pure vabi: apuri, puri* in bozje vol-ke: „suri murift I Pr&vijo da dlovekp atori odgo ja, Y tern stavku (ddi gotovo veliko resnice, a gotovoje pa tudi, da za svojo napadno in pomanjkljivo odgojo nobeden ne more odgovoren bitt.
Skof J.|Stros8majer je naSemu pesniku pisal slede-depismo: Yeleoenjeni moj prijatelj! Hvala Yam lepa za krasni dar, in za SekrasnejSe, ako mogode, pismo, ki ate mi ga poslali. Stovani moj brate v Jezaeu 1 Ljubimo narod avoj. Ljubezen do roda svojega je Bog 8am v sree dloveka vaadil, a Jezus na drevu kriSa s svojo divno poslednjo molitvo posvetil. Ljubimo narod svoj, delajmo zanj, ker je razen oatalega tudi zategadelj naSe ljubezci in naSega poSrtvovanja
w^i tar j« od stMili d« mtivpb fowr $m
mucenik.   Sosebno mi Slovenci in Hrvati zdrazimo . ae in zedinimo  se v prosvetnih (kulturnib) teznjah J nasih, ne bi li a tern jacji postali?   — Vi, moj pri- ' jatelj, sarea boianstvene misli in bozanstvena custva t nebeSk jezik skladate in narodn svojemu posvecu-jete. Bog Tas blagoslovi! Trio drago mi bode,   ako Va$ Se za zivljenja svojega osobao srecam,  da Yam .ustmeno izrecem:  koliko Yas spoStojem in Ijubim. Z brateko ljnbavjo. Srecno novo leto!
Yas prijatelj Strossmajer. Dijakovo, '27. decembra 1884.
„Pobo2nl vzdihi*, latinska ma§a za sopran, alt, tenor in bas z dodanim spremljevanjem na or-gljab, uglasbii f August Arroin Leban, c. kr, uSiteij na vadnici v Gorici, izSH bo ravnokar.
Ta raasa je zlozena v ediao sploSuo ugajajocera narednocerkvenem duhu, in bolj kakor katero diugo glasbeno delo Avgasfa Lebaua kaie, da je imel pre-rano umrli akl&datelj res »gorko fiat in lep metodijo-zen talftit4, kakor se je o njem izrazil sara slavni muzikalni kritik profesor Dr. Ed, Hanslick. Glede bar-monizacije v tej maSi piSa zmtm glasbenik, g. Danilo Fsjgelj, sledece: , Harmoaiz- *ja je na kacih raestih naravnost drzna, a po vseiu praviln.i ter kaze, s kak-Sno hhkoto je Avgust Leban premagavai harmonicne zapreke brez Skode lepoglasja. MaSa je vredua, da se pridno studira".
Knjigo prodaja izdajatelj g. Jacko Leban, udi-tclj v Lokvi, (Corgnale, via Divaca) po 1 gl.
vLura IS. Cvetis,*4 abirka poezij, sestojeca iz ltridoih pesnij, balad in dramaticne igre „Ljudmila in Privina* ali pokriatijaojenje koroslah Slovenov. Spisal gosp. franc Zakrajsek v Gorici; zalozila in izdala Ivan Dolinar in Avgusfc Bremic v Trstu. Cona kujigi, ki v kratkem izide, je 55 kr. se postnino vred. — NaroSnina, naj se posilja gosp. pisatelju v Gorici, Via Gocevia br. 22, ali pa na urednistvo nJurija s puso*, Feraera br. 323. Trst.
Listnica uredniStva. Gospode dopisni-ke, katewm smo morali uze dmgic odlo2iti cenjene njih dopise, prosimo, naj se no hadujejo. „Kranjski strah" nam je pretresel kosti, da smo morali na nje pozabiti.
Stev. 1102.
RAZGLAS.
Da bodo vedeti gospodje posestuiki na dezeli, kam naj se obrcejo, da dobe zauesljivo tacega zepla za zxpianje trt, kakorsno se sme vestoo oiiporocati kot popolnoma iisto in pravilno zmleto, sklcnilo je podpisano c. kr. kmetijsko dru§tvo, iznsclti v preis-kavo vse tiste vzorce zepla, ktere bi mu v ta namen podali trgovci iz Gorice in od drugod. Potem hoee po svojih listih ali na kak drug primeren naciu pri-porociti tiste zaloge ali prudajalce zmletega zepla, o kterih bi preiskava pokazala, da imajo zeplo prve vrsie.
Vsak vzorec naj obsega vsaj en kilogram zepla; nekoliko s<* ga chrani v druStvenein uradu za primer-janje v slu&ji kake pritozbe, ker prodajalci bodo morali z.igotoviti, da bodo dajali trtorejcem vedno tako 2eplo, kakorSen je v preiskavo izrofieni vzorec.
To se naznanja z dnstavkom, da se bodo vzorci
zepla sprejeniali od febiuarja do junija  vsacega leta.
C. kr. kmetijsko drustvo
v Gorici> dne 1. decembra 1884.
Predsednik
C0K05ISI m. p.
_________________Tajnik VEMCOGNA m. p.
Uljudno vabim vse svoje gospode volivce k javnema razgovora v dvorani mestne palafie v Gorici (Via del Giardino) v nedeljo dne 11. ja-nuarija 1885 ob 11. nri predpoldne, da slisijo porodiio o tem, kako sem opravljal svoj poslan-§ki mandat.
V Gorici 30. decembra 1882. _____________                            CORONINI.
hhl Del Piero
steje si v dolznost, naznaniti p. n. obcinstvu, da od adaj  naprej njegova stacuna z ma- A nuiaktucaaii (krojaskim blagom) ne bo ved V | odprta o prazuikife;
St. I. prinaSa to spise: I. Go* ,zd; Mi vstajamo ! Peoem. — 2. Dr. Fr. Dcteia: Veliki grof. Zgo-dovinski romau. — 3. J, T r d i u a: Bajke in poves-ti o Gorjancih, 22. Pod hruSko. — 4. Jos. Stare: Pisma iz Zagreba. IX. — 5. J. S t"r i t a r: Pravo ju-nastvo! Podoba iz kiaet^kega zivljeuja. — 6. Ivan ^ubic: Nekoliko ertic o ktvi itaJi. — 7. J. K.: Pa^iir in vila. B-ilada. — 8. Fr. Wiesthaler: Siavui Slovene!. I. Dr. Jakob Zupun. —9. Svojmii: Dtobue pesni. 1. 2. — 10. Janko Kcrsnik: Ag> tator. liomao. — 1!. Jcs. Vesel: „Krjzaaje Kvis-tau. — 12. Kujizevua por.eila : S. B..: Weriand de Graz. — 13. Ivan Frattkc: UmetntSke starine na Goreaj>kem. — 14. #:s# Pctdesetletuica pesmi „Hej Slovani"1. — 15. —• Sloveuski glasnik. —16. Janko Kalau: Sab. — ttLjubija»ski Zvott14 izhaja v me secnih zvczkih, po 4 tiskovue pole velxke osmerke ob-sozmh, ter stoji za pol lota 2 gld. 30 kr., za detrt leta 1 gld. 15 kr.
Kdor ga zuli kupiti po Iitrih, naj se oglasi pri mcui.
Anton Fitlnjaiii, v Gorici, via Ascoli, h. St. 8.
VINO NA PRODAJ
1884.   lc:ta bob vino   rczno   hektoliter   10 gf.
1883.      nun Ptav prijetno »         12 gl. 1879.     , „ „ „ „         16 gk 1875. „ „ , „ „         22 gl. 1868.     „       ,       „         n             „         60 gl.
1884.    leta pristni tropinovec         „         30 gl. 1884     „        „      slivovec             „         40 gl.
fmif BwragMk
v Ptuji (Pettau), Stajtrsko.
1 uliarles Wilson's ImMWi 1
U-   na Duuaji,  I.  Maximilia»strasise,   8.   'M |jj|                           nizpoSilja                           ig
ti do:er :ij t mm ;&pili wM rj
fi a v. gl. 4.40 do 9.60 kilo «
Ml                proti postnemu povzetju.                itji
Oznanilo. Dne 5. jaunarja 1885. se odpre prvi
mesecni sejem
bres pristojbin
za zivino, kroja§ko in suho blago
Omenjeni sejem je bil dovoljen z visokira odlo • kom namestniatvenim od 27. novembra 1884 St. J 7064 in so bo drzal vsak prvi ponedeljek m e s e-ca (ako pride na ponedeljek praznik, prvi delavnik za njim).
Podpwano zupanstvo si steje v Cast, naznaniti slavnemu ob5instvu, da omonjeni dan so napravi, zato da bl se odprtje mesecnega sojma bolj slovesno vrsilo, v e 1 i k pies in da se d& vsakomu n e d o-m a c o m u (Slovoku, ki pripeljo na sejem goveda ali konje, brez razlike e n 1 i s t e k za sreckanjo na na-slodnjo tri dobitke, namree I. dobitek 15 gl. — II. dobitefc 10 gld. — III. dobitek 5 gl.
^upanstvo v Turijaku  (Turriaco) okraj (trziSki, Monfalcone). ___________________Lupan, AUGUST BOSMA.
Saljivi list nJuri s pu§oa nastopi v veCji obliki H. tetfaj, prina^al bode velike in male saljive podobe ter velja za eelo leto 3 gl., za pol leta 1 gl. 50 kr., za eetrt leta 80 kr. De-nar in pisma naj se po§iljajo uredoiStvu „Jurja s puso" v Trst.
po  dr. Malidi
je odlofino n»jboljSo adravilo zopor pi'Otiu tor ravinatizcm, trgaujc po udiU, boieciue v ki-izi ter ziveih, otoklino, oti'iinele ude in kite itd., malo h&m Co m rabi, pa imno pu poltiom irgaojo, kar dokitzujo obiluo ssahval. Zulnova naj bo aauio wevet zoper trgaujc po dr. Malifcl" » /raven stojeiiuf znamenjeiu; 1 Btoklonicu 5(1 kr
__   __ ~   Zajivala., "THi
mft. Goapodu pi. rXruk6cziy-ju, lokurju v Ljubljani.
iloja jiiiiti »o mi protinskej bolezni na nogi nil no trpeli in r&zna domafia zdravjla brezvspeduo rubill. Ko je pa bolezen ccdaljo hujSa prihajaia in uzo vec dnij aiso uiogli stopiti na nogo, spumuiiu m na Vai dr. MaliScv protinski CVet po 50 kr. ter si ga nemudoma narouim. In ros iuiel jo cudovit Vspell, ua so ae po kratkuj rabi oprostili mucniii boleciu. S pupoinim prepdeanjom priznavaiu tovej dr Malicev protinski cvet Kot izvrstno zdravilo in ga vaa-kemu bolniku v jcdnakej bolezni priporocaiil, Vasuj blago-rodnosti pa izrekam uajpi'isri'nejso zabvalo, z vsom spoato-Tanjem udini
Franc Jug, pusestnik v Smarji pri Celji.
^T riauinski zeiiscni sirup kranjski, "^Jg
izboren zopcr kasolj, hripavosc, vrutobol, pvsuo in pljufcne boiecine; 1 stekluiiiea 5ti kr. Jioristuojsi in-go vsi v trgovini se nahajajoci soki iu siropi.
3^ Kri clbtilue kroglice, c. kr. pri v., "^n
ue smelo bi so \ iiijodnem guspodiujs.vu pogresati in so ao uzo tisuckrat sijjjno osvodociiopn zabadatiji cloveakoga teleaa glavobolu, otrpnuniii udih, skaieimm /olot'.ui, jutmih iu obiutnih boleznih, v bH tuljuli u 21 kv.; jeden zavoj B 6 Skatuliami 1 gold. 5 kr. liazpoailja ae le jodun zavoj.-
iSiiroeila se iMrse: uajhitreje s postuim povzetjem v lekaiui pri ^samorogu"
Jsi- pi. IMlWy u Mm trgn 7 Ljubljani.
®   €®bitk®w
\w
a. v.
j(za poStnino presto dopoSiljatevI sreeck in za- I Iznamka dobitkovl najsedodd 15k.)| ••'
KDfCSEM-SRECKE
1. ilai iM pli
tfni mm 20.0003-^d* 10 000 *¦» '
__________                                  so dobivajo r        ^" * ^*w ^^
IfllBMIU
m
Satvaaergissft Budapest SiiilaaiMkfo
kakor tudi v vseh menjalnicab, tobakamah in loterijskihl kolekturab.
BOX,
NfjateJj j» 9f|goyQrci njedjyjs; %, KORSIC, — Xi|lia;t»UilarJ|jaaSk^ tisj^Qa, v Uypci,