Si. 3. Mostnina plaSana v gotovini; V Uubllani, dne 19. januaria 1922. teto EV. Glasilo ..Samostojne ^ kmetiiske stranke sa Slovenijo41. Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno, ................„.'.. Din 12*50 poiuletno . ...................Din 6-25 Posamezna številka...............Din 0 50 Kmet, pomagaj al sam, in avo]e stališče v dpžavt oraimavaj «1 aam! flnserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za s male oglase....................Din 0-25 uradne razglase.................Din 0*40 reklame......................Din 0 50 Uredništvo in upravniitvo lista ie v Ljub!Jani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca). Pozor, okrajni načelniki! V soboto dne 28. januarja 1922. se snidejo brezpogojno irsi načelniki okrajnih organizacij SKS. k velevažnim sestankom. Ker se bodo obravnavale na sestankih važne stvari, zato se nihče ne sme odtegniti sestankom. Tudi ne velja nobeno opravičilo. S seboj je prinesti,,Organizacijski red SKS." (zeleno knjižico). Ti sestanki bodo dne 28. ja-miarja L 1. ob desetih dopoldne: 1.) v Ljubljani (v gostilni »Mrak" na Rimski cesti) za okraje: Ljubljano, Vrhniko, Brdo, Kamnik, Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, Litijo, Višnjo goro, Cerknico, Logatec in Lož; 2.) v Novem mestu (v salonu gostilne „Vindišer4 v Kantini) za okraje: Črnomelj, Metliko, Krško, Kostanjevico, Mokronog, Radeče, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk; 3.) v Kranju (v posebni sobi gostilne „Pošta") za okraje: Kranj, Škof jo Loko, Tržič,'Kranjsko goro in Radovljico z Bohinjem. Pridite zanesljivo! Udeležba obvezna! Načelništvo SKS, Sporočili so ml klevete, ki jih je v brezprimerni zlobi raztrobila tro-peresna deteljica okrog «Naše vasi* — gospodje Kuralt, Mahen in dr. Novačan — in katere so ponatisnili razni listi. Izjavljam, da od g. dr. Žerjava nisem nikdar prosil, še manj pa seveda prejel niti vinarja. Zato bom poskrbel, da dobe vsi trije gori omenjeni gospodje za svoje «junaške> klevete plačilo pri sod-niji. Ko mi bo dopuščalo zdravje in ko bom imel čas, pa bom zgorajšnjo trojico po vrsti predstavil slovenski javnosti, da bo znala, s kakimi ljudmi da ima opravka. Obrazložil bom, zakaj se ti gospodje jeze na SKS. in posebej na mene. čudim se pa, da se ljudje, ki imajo toliko masla na glavi, kakor zlasti gospoda Kuralt in dr. Novačan, še sploh upata prikazati se v javnosti. Do svidenja! V Leonišču, dne 14. januarja 1922. Ivan Urek s. r„ narodni poslanec. Seja zaupnikov SKS. iz vse Štajerske bo dne 3. februarja točno ob 9. uri dopoldne v restavraciji ,Halbwidl' v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 7. Udeležba obvezna! Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. « EaEelništva SR5. n Štajersko. Brez komentarja. Naglasili smo že v prejšnji številki, da bomo molčali na napade «Naše vasi*, dokler se ne urede naši od-odnošaji z zemljoradniki. Zato pri-občuiemo brez vsega komentarja izjavo tov. poslanca Ureka. Vendar pa morejo že iz izjave same presoditi Hrvati med nami. V času, ko nam prorokujejo klerikalci bližnji konec in ko oznanjajo svetu demokrati zlohotno naš •»razkol*, se je pripetil pomemben dogodek, ki postavlja na laž tako ene ka kor druge. Ne le da je naše stališče trdno in nepremagljivo in da spadajo vse govorice o prepadu in razkolu le v kraljestvo bajk, temveč naša misel osvaja pristaše tudi med brati Hrvati, kar je sijajno dokazal veliki shod naše stranke v Metliki dne 8. januarja. Poleg stotin naših pristašev — bilo jih je nad štiristo — je prišlo na shod tudi preko 100 Hrvatov, ki so poslušali z zanimanjem izvajanja tovariša Kušarja ter izrekli ob koncu shoda vročo željo, naj bi nastopila SKS. tudi med Hrvati. Naslonila naj bi se SKS. na Radiča, toda če bi Radič na noben način ne hotel opustiti svoje trmoglave politike, naj bi se pa uveljavila preko njega. Opazilo se je, da so bili vsi Hrvati še precej pod vplivom Radičeve ideologije, ki pa je že doživela svojo veliko razpoko. Pojasnila tovariša Ku-šsrja o Radičevem delu in njegovi brezglavi politiki pa so to razpoko povečala v prepad. Posebno so obsojali vsi brez izjeme Radičevo odsotnost iz parlamenta. Vsem iz srca je govoril poslanec Kušar, ko je poudarjal, kako velika in mogočna kmetska stranka bi se lahko osnovala v skupščini, ko bi opustil Radič vse fantazije ter prišel v skupščino. Nobeno čudo ni, da se pričenja majati Radičevo stališče prav med tistimi hrvatskimi kmeti, ki so največ v stikih s Slovenci. Vsa Metlika je v marsičen navezana na Karlo-vac in Slovenci, ki prihajajo stalno med Hrvate so, čeprav nehote, pro-pagatorji prave kmetske misli. To naravno ugodnost mora naša stranka izrabiti. In če so prišli k nam Hrvati §ami od sebe, moramo sedaj iti mi k Hrvatom. To je naša dolžnost do kmetske misli in to je naša dolžnost do države. Obenem pa je to tudi naša pravica, kajti pošteno in uspešno smo se borili za kmetske pravice in vsi resnicoljubi in razsodni bral-, ci, taka da je resnica. Izjava se gla- s vselej smo se borih za vse kmetsko si: . I ljudstvo in ne h za slovenskega kmeta. V kaki bedi bi, bil dandanes hrvatski kmet, da mu nismo izpo-slovali mi prostega izvoza živine. In kdo je priboril vse druge olajšave, ki jih je deležen hrvatski kmet zaeno š slovenskim kmetom, če ne mi. Ali mar Radič, ki blesti s svojo odsotnostjo, ali mar Radič, ki mu je mar samo njegova knjigarna, ali mar Radič s svojo izdajalsko politiko? Mi moramo ustvariti vsedržavno kmetsko stranko, kajti drugi jo ne morejo. Radič, ki ne vidi preko ozkih mej Hrvatske, je za kaj takega nesposoben. Srbi, ki so v plemenskem nasprotju s Hrvati, morejo izvesti to le z največjo težavo. Mi Slovenci pa, ki nismo s Hrvati v nobenem nasprotju, ki smo se skupno borih za Staro pravdo, ki imamo stoletja skupno zgodovino, iste boje in isto trpljenje, mi smo poklicani izvesti vsedržavno kmetsko stranko. V to pa smo tudi poklicani po svojem programu. Ne špekulacija na instinkte mas, ampak po življen-skih izkušnjah prečiščen in v boju preizkušen je naš program. Zategadelj predstavljamo mi dandanes idejno najvišje stoječo kmetsko stranko v Jugoslaviji in zaradi tega je naša sveta dolžnost do programa, do kmetske misli, da jo raztegnemo in uveljavimo po vsej državi. To je veliki nauk metliškega shoda in to je naša velikanska dolžnost do potomcev. Bodimo jej kos!! Zatorej naprej, zatorej bratje v boj za Staro pravdo preko ozkih mej Slovenije — v vso našo prostrano in mogočno Jugoslavijo! Nekaj misli o agrarni reformi. Zaradi mnogoštevilnih pritožb agrarnih interesentov hočem v par člankih podati vzroke, ki vzbujajo nezadovoljstvo tako agrarnoreform-nih interesentov kakor tudi veleposestnikov samih. Ozirati se hočem pred vsem na Slovenijo; Ker se je o bistvu agrarne reforme v našem listu že mnogo razpravljalo, bom pisal le o njenem sedanjem dejanskem stanju in o napakah, ki se dogajajo s strani interesentov in uradov. O prevratu, ko še ni bilo «Samo-stojne kmetijske stranke*, so takrat obstoječe stranke (aemokratska, socialistična in klerikalna) vrgle med ljudstvo besedo: «agrarna reforma*, «delitev posestev* itd. ter obljubo-vale svojim volilcem (kmetskemu prebivalstvu) že tu na svetu zlata nebesa. Te stranke so hotele imeti namreč vabo, s katero bi pritegnile nase 80 odstotkov vsega prebivalstva, potrebovale pa so tudi glasove volileev za volitve, da bi se obdržali tako voditelji strank in njih ožji prijatelji na svojih vodilnih mestih, donaša-jočih lepe dohodke. Prav isto so počenjali v Srbiji demokrati in radi-kalci, na Hrvatskem pa Radičevci. Same stranke torej, katerih posamezni pristaši so ali sami veleposestniki ah pa v sorodstvu in znanstvu z njimi, ki uživajo zategadelj pod kakim posebnim naslovom (nadarbine itd.) posestva, spadajoča pod agrarno reformo. Razumljivo in samoobsebi umevno je, da spričo povedanega prav imenovane stranke ne bodo izvedle agrarne reforme tako kakor je bila zamišljena. To je pokazala tudi praksa. Izdajale so se prehodne določbe, naredbe in uredbe ter deževali so iz Beograda in iz Ljubljane kar odloki. Ustanovilo se je ministrstvo za agrarno reformo in pokrajinske agrarne direkcije so začele polagoma poslovati; nastali so agrarni okrožni uradi in občinski agrarni odbori. Tedaj mnogo krika in vika, mnogoštevilen in drag aparat! Vseeno pa vidimo, če pogledamo tri leta nazaj, da nismo mnogo napredovali. In kje tiče vzroki za to? Mogoče ne obstoji najmanjši vzrok v tem, da se ni že takoj izpo-četka pritegnilo k agrarnoreformne-mu delu kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov-praktikov. Vsa agrarna reforma ima pred vsem gospodarski značaj. Seveda so z agrarno reformo v zvezi tidi pravna vprašanja, kakor lastninska pravica, eks-propriacije, zakupodajne pogodbe itd. A glavna stvar je in ostane: ureditev gospodarskih odnošajev med veleposestniki in agrarnimi interesenti. Pomanjkanje strokovnjakov pri agrarni zakonodaji se zrcali zlasti v naredbah in uredbah in njih izvedbi. Tako prihajajo n. pr. iz Beograda ukazi, katerih ni mogoče v strokovnem oziru točno in pravočasno izvesti ah ki dobremu gospodarstvu naravnost nasprotujejo. Takrat, ko je treba drva že dobaviti ah zemljišča že oddajati v zakup, se izdajajo često šele tozadevne naredbe. Temu počasnemu poslovanju niso kriva toliko pokrajinska ravnateljstva, ki dobivajo dovolj podneta od okrožnih agrarnih uradov, kolikor počasno poslovanje v Beogradu, in sicer oso-biti zaradi nepoznavanja naših razmer v centrali. Centrala in včasih tudi direkcije delujejo torej prepočasi. Nehote dobiva človek vtis, kakor da se namenoma zavlačuje izvedba agrarne reforme. Prepočasne in zakesnele rešitve prtzivov in mnogoštevilnih vprašanj glede izvedbe nejasnih določil v naredbah zadržujejo redno poslovanje okrožnih agrarnih uradov, kar provzroča ne-voljo agrarnoreformnih interesentov, ki se zategadelj pritožujejo čez uradnike, oziroma čez počasno poslovanje okrožnih agrarnih uradov. Toda v večini takih primerov popolnoma po krivici. Krivdo za taka dejstva je treba iskati pri višjih instancah, pri veleposestnikih in pri občinskih agrarnih odborih samih. Naj mi bo dovoljeno v velikih obrisih razložiti nekohko napak izdanih naredb ter navesti sredstva, kako doseči hitrejše in smotrenejše poslovanje agrarnih uradov. Glavne napake izdanih naredb tiče v tem, da le-te naredbe premalo vpo-števajo gospodarski moment agrarne reforme, da se izdajajo vedno pre-kesno ter da puščajo preveč nejasnosti, kar nudi veleposestnikom vse polno izhodov, ki se jih le-ti prav pridno poslužujejo. Ker so določila naredb nejasna, je skoro proti vsakemu odloku okrožnih agrarnih uradov mogoč priziv na direkcijo ah na ministrstvo za agrarno reformo. In ti prizivi imajo zopet odložilno moč. Preden se prizivi po načelu «ima vremena* rešijo, postane navadno tista stvar za agrarne upravičence spričo zakesnelosti brezpredmetna. Posledica — seveda zabavljanje! Mnogokrat pa zakrive počasno po- slovanje odborov upravičenci sami, o čemer hočem na drugem mestu iz-pregovoriti. Temu, da so naredbe in ukazi nejasni in da se prekesno izdajajo, je krivo pomanjkanje delavnih in iniciativnih strokovnjakov na odločujočih mestih. S tem nočem žaliti naših juristov in jim tudi ne zamerim, če so malo prekesni in nejasni pri reševanju strokovnih gospodarskih zadev, saj vendar s kmetijstvom niso bili nikoli kot uradniki v ožjih stikih, zaradi česar ne poznajo notranjega obrata kmetijskih in gozdarskih gospodarstev. Prav vsled tega pa je potrebno, da soodločajo pri sestavljanju različnih naredb gospodarskega značaja strokovnjaki, ki so že nekaj let delovali na posestvih in katerih mnenje oodi merodajno Šele s soodločanjem in sodelovanjem \ strokovnjakov se bodo izdajale pravočasno in zmiselno naredbe pri agrarnih uradih. Po ministrstvu izdani strokovnja-ški in pravno pravilni odloki, odnos-no naredbe, odredbe m interpretacije se morajo hitro razpošiljati v kraje, kamor spadajo, "ne sme se pa dopuščati, da se vozijo taki važni dokumenti iz Beograda do okrožnih agrarnih uradov po več mesecev. °Naredbe in odloki se izdajajo vendar za to, da se jih izvršuje, odnos-no da se po njih ravna vsakdo. Uradi prvih stopenj iih izvršujejo, oziroma razpošiljajo takoj, ko jih prejmejo, interesentom. Interesenti sami pa mnogokrat zavlačujejo hitre re-šitve, kar je druga hiba. Kako temu odpomoči? Drugega sredstva ni kakor denarne kazni. Veleposestniki naj povrnejo škodo, ki jo utrpe vsled njih zavlačevanja agrarnoreformm upravičenci. Izvršitev ukazov naj bo terminirana, to ;e določi naj se rok. do katerega se morajo veleposestva. oziroma njih uprave, odzvati uradnim pozivom. Gre navadno zopet le za gospodarske zadeve. V nekaterih primerih se upravam lahko zagrozi s komisijami na njih stroške, ako pravočasno ne r^ijo uradnih dopisov. To vselej pomaga! Izgovor: uprav, da niso mogli pravočasne rešiti pozivov, čeprav so se jim pravočasno dostavili, so ničevi. (Natančneje bom govoril o tem pri poglavju o zaprekah, ki j;h delajo veleposestniki, oziroma njih uprave, pri izveo-bi agrarnih naredb.) Toda ne le veleposestniki, ampak tudi agrarnoreformni upravičenci so mnogokrat krivi, če se vzlic rešitvi s strani veleposestev ne more izvajaj agrarne reforme. Vsako veleposestvo ima namreč svoje interesirane občine, katerim se istočasno kakor vete-posestvom pošiljajo razni odloki v rešitev. Mnogo občin rešuje odloke hitro, prav mnogo jih je pa, ki se vzlic večkratnim pozivom sploh ne oglase. Dokler pa ni vseh odgovorov, se ne mor., gotovih odlokov brez škode zamudnih občin izvesti Take zamudne občine se naj kaznujejo s tem, da se odloki (kakor n. pr. glede dobave drv, zakupodaje zemljišč itd.) pri občinah, ki so.se pravočasno odzvale, izvedejo, dočim se zamudne občine za dotično leto izključi ah pa se jim naloži denarno kazen (n. pr. komisije na njih stroške). Le s takimi korenitimi odredbami bo mogoče v prid obeh interesentov pravočasno izvesti razne na,-redbe. Tretja hiba, ki je n. pr. zlasti zadnjo jesen ovirala delovanje gozdar- ICer iivi država ©cS kmeta, xat© aoslf kmet men gospodar! fCmetše dosežemo to le z organizacijo. 3 Kmetfe vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena In narodnost!, združimo se! skih referentov, je pomanjkanje kredita za brezhibno izvedbo ukazov i. dr. Ako se že izdajajo naredbe, naj se skrbi tudi za sredstva, da se more naredbe izvrševati. Od siabo plačanih uradnikov se vendar ne more za< htevati, da bi oni trpeli tozadevne stroške. Z lepo donečimi in včasih prav dobrimi ukazi se pridobi širša masa in se njenim Željam in potrebam ustreže. Ce ni sredstev za izvedbo ukazov, pa nastanejo le nezadovoljnost, mrmranje, zabavljanje čez upravo in osobito čez nižje uradnike. Sicer je dobro -n koristno, če stva in agrarne politike, nego bi tak urad nadomeščalo generalno tajništvo s primernim številom referentov. Proračun centralno kmetijske zbornice naj bi bil sestavni del proračuna ministrstva za kmetijstvo. Potrebno je se dotakniti tudi podružnice oblastnih kmetijskih zbor. nic. Ustanovile naj bi se ali po sodnih okrajih ali pa vsaj po srezih kakor se jih namerava urediti po novem zakonu o notranji uredbi dr- O neznanju in napačnem tolmačenju naredb in odlokov s strani agrarnih upravičencev in o sredstvih, kako temu odpomoči, hočem govoriti pozneje. Navedene napake in mnogokrat tudi napačna strankarska tolmačenja agrarne reforme so giavne zapreke za brezhibno in pravočasno poslovanje agrarnoreformnih organov. Končno moram omeniti še urad-ništvo pri agrarnih uradih. Iz navedenega je razvidno, da manjkajo ekonomski strokovnjaki na odločujočih mestih. V novejši dobi se jih je menda začelo bolj vpoštevati. Sicer jih jc nekaj bilo že takoj v začetku nastavljenih v agrarnih uradih, toda niso imeh besede. Ker se jih je premalo vpoštevalo in ker sc je zanemarjala gospodarska stran agrarne reforme, s tem, da se ni pritegnilo k zakonodaji kmetskih strokovnjakov, so nadaljnji vzroki neuspeha agrarne reforme. Strokovnjaku seveda tudi ni prijetno izvrševati razne naredbe, ki se križajo mnogokrat z gospodarskimi osnovnimi načeli. Nevpoštevanje in neinteresiranost sta vzrok bega strokovnjakov iz uradov za agrarno reformo. In vendar ima prav tukaj strokovnjak krasno polje za spoznavanje in proučevanje gospodarskih razmer. Ravno pri izvedbi agrarne reforme more strokovnjak ninogo koristiti našemu kmetijstvu. Treba je seveda, da se zanima za stvar in da ima veselje za tozadevno agrarno-reformno zakonodajo. Nazadnje si dovoljujem omeniti tudi drugo nestrokovnjaško uradni-štvo pr> agrarni reformi. Mo pogrešamo že pri strokovnjakih mestoma idealnega sodelovanja in interes-iranosti kako ju '.ie bi pogrešali pri drugih uradnikih, ko gre pri agrarni reformi vendarle za gospodarske zadeve malega kmeta in kuietiškcga delavca. Zategadelj ni čudno, če gre vsa stvar tako počasi naprej. Prvič ni strokovnega znanja in zanimanja, drugič nimajo navidezno nobenih interesov, in tretjič, kar je menda najvažnejše, pa se ie ukoreninilo načelo «ima vremena» spričo dobrega vzgleda osrednjih cblastev že tudi med našim uradništvom. Ako bi poslovale višje instance hitro, bi delovali tudi nižji uradi hitreje in ne bi bih obsojeni na brezdelje s tem, da čakajo na odloke in rešitve višjih. Bili bi tako dokaj bolj v korist veleposestnikov, ki žive v negotovosti, kaj in koliko zemlje jim bo ostalo, in bili bi v korist agrarnih upravičencev, ki čakajo že leta in leta na obljubljeno deželo. Cilj agrarne reforme ;e določen in izrečen v nastopnih pomembnih besedah: Zemljo naj dobi tisti, ki jc sam obdeluje. Čim prej se to izvede tem prej se ustali in uredi tudi notranje gospodarstvo države. Prenehati pa mora politično kupčevanje z agrarno reformo med posameznimi Špankami. Brez ozira na koristi posameznikov, ki imajo zemljo, ki jo pa ne obdelujejo, v škodo tisočem in tisočem kmetiškega ljudstva, ki je steber in moč naše države, je treba izvesti agrarno reformo tako kakor jo narod hoče in kakor jo določa zakon, kajti interes države to zahteva. —k. sa štedi, toda sledi naj se na pravem j žave, katerega načrt že obstoja. Te mestu! podružnice naj bi budile predvsem zmiscl za organizacijo in napredno kmetovanje, gojile naj bi splošno in strokovno prosveto in družabnost. V to svrho bi sklicevale kmetovalce k družabnim sestankom, skrbele za prirejanje predavanj, razstav, tekem, ekskurzij, dajale pobudo za ustanavljanje zadrug m za skupno zadružno delovanje, vnov-čevanje in preskrbo. Poleg tega bi vršile podružnice lahko posebno nalogo po svojem tržnem in sejemskem tajništvu. Vodstvo podružnice naj bi tvorili «starejšine* oblastne kmetijske zbornice, izvoljeni v gospodarski narlament iz podružničnega območja, plus po en zbornični član kot za-s'opnik iz vsake občine. Najstarejši «starejšina* naj bi bil podružnični predsednik. Pri vsaki podružnici naj bi posloval kot uradnik ^kmetijski tajnik» (kmetijski strokovnjak), ki bi mogel biti istočasno tudi kmetijski potovalni učitelj. Podružnično tajništvo naj bi kot tako po navodilih podružničnega predsedstva in gospo-darsko-kmetijskega znanstvenega instituta: a) vršilo razne znanstvene in gospodarske kontrole; b) oddajalo različna znanstvena in praktična gospodarska poročila zbornici kakor tudi strokovne in druge nasvete kmetijskemu prebivalstvu ; c) izdelovalo različno statistiko; č) vršilo službo tržnega in sejemskega ambulantnega tajništva kot informatorja kmetovalcev in nadzornika tržnih cen in drugih tržnih in sejemskih razmer, kar bi utegnilo zlasti mnogo pripomoči k zatiranju prekupčevanja in izrabljanja kmetovalcev; tržni in sejemski ambulantni tajnik bi se moral udeležiti vsakega sejma in tržnega dneva v okraju ter biti kmetovalcem s svojo navzočnostjo kot svetovalec in znščitnk na razpolago; taka tajništva bi preprečila marsikatere zmede, ki jih uprizarjajo po sejmih razni špekulanti; za vzgled naj bodo samo govorice, ki so jih špekulanti tako radi po sejmih raztrošali, češ da je izvoz živine v Italijo prepovedan, s čimer so op!ašili tako prodajalca kakor italijanskega kupca ter na ta način dosegli, da so padle v trenutku cene živini do 25 in tudi več odstotkov, katero priliko so porabili ter se okoristili s ccncjšim nakupom; sejemski tajnik bi dementi-ral v takih primerih «uradno* neumestne govorice ter zmede preprečeval, ker tudi politična oblastva niso vedno ob takih prilikah toliko informirana, da bi mogla zmede preprečevati, za kar tudi po svojih službenih predpisih dolžna niso. Ker na priobčevanje podrobnih organizacijskih štatutov na tem mestu ni mogoče misliti, zato podajam interesirani javnosti ta svoj načrt samo v glavnih potezah. Načrt naj služi zgolj za pedstavo, odnosno kot nekako ogrodje za vse nadaljnje delo, seveda, če si ga oblastva usvo-je. Načrt je bil pristojnemu ministrstvu že odposlan. Po mojem mnenju bi mogle kmetijske zbornice že kaj kmalu začeti poslovati (izpočetka vsaj za cele, velike pokrajine), ako bi se jim in-korporirale: v Sloveniji: «Kmetijska družba za S!ovenijo», «Zadružna zveza* in podobne institucije z njih celotno uredbo; na Hrvatskem: «Hrvatsko-slavon-sko gospodarsko društvo* in zadružni (centralni) zavodi; v Srbiji: «Srpsko poljoprivredno društvo* in «Savez srpskih zemljo-radničkih zadruga*. Na ta način bi bilo mahoma skupaj dovolj osebnega aparata, kakor tudi zadružnega kapitala. Ustanovila bi se lahko ^Centralna agrarna banka* s podružnicami. Ta banka, ki mora itak prej ali slej nastati, bi bila emi- Kmetijska zbornica. (Napisal dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani.) V. Slična do sedaj opisani uredbi oblastnih kmetijskih zbornic naj bi bila uredba ccntralne kmetijske zbornice, ki naj bi za skupne zadeve predstavljala centralni gospodarski parlament, obstoječ iz delegatov pokrajinskih ali oblastnih kmetijskih zbornic. Razlikovala bi se uredba le v tem, da bi centralna kmeiijska zbornica ne imela ne svojega glavnega odbora, ne urada za proučevanje in pospeševanje kmetij- nentne važnosti za čuvanje kmetijskih koristi pri prodaji naših agrarnih eksportnih dobrin. 2e takoj sedaj pa bi se dale ustanavljati vsaj po političnih okrajih podružnice kmetijskih zbornic z njih sejemskimi tajništvi, s čimer bi se postavilo državno vlado pred gotovo dejstvo, ki bi jo sililo v to, da se z zakonom ustvari čimprej pra v o kmetijsko zbornico. Te podružnice bi bilo pri nas že danes mogoče ustanoviti ali na podstavi podružnic ^Kmetijske družbe* in važnih zadružnih organizacij ali pa popolnoma prosto po kmetovalcih samih. Denar, potreben za začetno delovanje teh podružnic, bi utegnile najbrže brez posebnih težav spraviti skupaj podružnice ^Kmetijske družbe* in razne zadru ge, razen teh pa bi ga gotovo nekaj dali tudi premožnejši kmetje, če bi se jih naprosilo. Celotno zadevo pa bi morale seveda ne le moralno, ampak tudi materialno podpirati ^Kmetijska družba*, «Zadružna zveza*, «Zveza slovenskih zadrug* in drugi. G!edc ustanovitve podružnic kmetijske zbornice bom v kratkem z vsemi pripravami gotov in bom takrat interesente še posebej povabil v časopisju na obravnavanje štatutov i. dr. Dokler se z zakonom ne ustanovita kmetijska zbornica in gospodarski parlament, dotlej naj bi vršile njiju delo enkete, predstavljajoče gospodarski parlament Enketo naj bi tvorili delegati posameznih zborničnih podružnic. Do zakonske ustanovitve kmetijskih zbornic, naj bi se opirale podružnice ali na kmetijsko družbo* ali pa na odsek za stanovsko organizacijo pri oddelku za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo. 2e sedaj pa prosim interesente, naj propagirajo povsod misel za ustanovitev okrajnih podružnic kmetijske zbornice. K sklepu se listu najtopleje zahva-'jujem za prijazno objavljanje teh mojih priobčevanj. Vtiski z železniškega shoda upravnega sveta dolenjskih železnic. Na tem mestu nočemo na dolgo in široko razpravljati o tem shodu, ampak poudariti hočemo le nekatere momente. Govoru in poročilu predsednika uoravnega sveta, gosp. Šukljeta, je sledil referat zastopnika trgovske in obrtniške zbornice, g. Mohoriča, ki je označil stališče zbornice napram obema obstoječima železniškima projektoma. Nato je naprosil g. inž. Klodič g. inž. Musila, naj govori o svoji progi. — G. inž. Musil je razvijal s precejšnjo govorniško um. tuostjo svoje misli. Glede 25(7„„skega vzpona je trdil še vedno, da imajo tak vzpon tudi druge železnice, kakor semerinška, bren-nerska i. dr. Da tak dokaz tudi la-jiku ne zadostuje, je umljivo, zakaj iz tega, če imajo druge proge velik vzpon, še nikakor ne sledi, da ga mora imeti tudi ta proga. Glede 15.000 prebivalcev ob svoji progi in čez 30.000 ob Klodič-Hrovat-Kavči-čevi je dejal, da je to vseeno, češ po osebnem prometu mora vsaka železnica propasti. Gotovo! Toda mi pravimo: železnica sc naj gradi zaradi prebivalstva in ne narobe! Torej priti mora v poštev večje število prebiva'stva, ki se mu z železnico pomaga k blagostanju. Kar se tiče naravnega bogastva, bi bilo pričakovati, da bi vpošteval on tudi bogastvo konkurenčne proge, ne glede na to, da moramo imeti pred očmi predvsem zvezo Slovenije z morjem in da ne smemo poudarjati preveč krajevnih interesov. Toda to le mimogrede. — Zanimajo nas dalje zlasti izvajanja g. dvornega svetnika Frana Šukljeta. Ta velespoštovani gospod se je poln gneva razsrdil nad gg. inženjerjema Klodičem in Hro-vatom ter jima rekel: «... In ravno to je, gospoda, kar Vama zamerim; da se tako agitira, da se vrši ta plebiscit in da se tako dela razdor*. Vprcšr.li bi g. dvornega svetnika, ali je to tisti vnebovpijoči greh naših gg. inženjerjev, da hočeta, da se javnost izrazi o tem, kar se nje neposredno tiče? To je torej greh, da se pripusti k besedi in odločitvi narodova volja? Kdo pa ima pravico odločevati? Ali ne narod? Pa gospod dvorni svetnik bo dejal: «Ta-ko se dela razdor in se ne pride do konca!* Res! Toda kdo se mora tu umakniti: ali narod ali pa nekateri posamezniki? Gotovo posamezniki! Ne čudimo pa se, da je g. dvorni svetnik tako ogorčen nad plebiscitom. Ve pač dobro, da se preko javnosti ne more iti, in v tem tiči tudi njih Ahilova peta. Odtod torej ogorčenje, izraženo v vsej majestozni pozi, kakor jo zna g. dvorni svetnik izvrstno zavzeti. Kako zasmeliljivo je vzel potem v roke brošuro gg inž. Klodiča in Hrovata ter rekel: «Vidite, to je rentabiliteta proge; nckai gozdov, nekaj premoga, nekaj železa, nekaj.. .* Seveda zopet razumljivo, kadar zmanjka stvarnih argumentov, tedaj nastopi zasmehovanje in ponašanje, lastno le največjemu humoristu Angležu Mark Twainu. G. inž. Klodič je vprašal g. dvornega svetnika: «Kje pa imate Vi rentabiliteto 6voje proge? Ali jo imate?* Na to vprašanje ni bilo odgovora. Sploh je napravilo vse zborovanje tak vtisk, da na točna in strokovciaško mirna izvajanja gg. inž. Klodiča in Horvata ni nihče stvar no odgovarjal in da se je šlo narej, ker se noče videti resnice. Glede izpre-cbrnitve Savla v Pavla smo mnenja, da so take metamcrfoze pri nekaterih ljudeh kaj navadne in pogoste. — No, in ob koncu je predlagal g. dvorni svetnik to-le resolucijo: Poslušajte! Prva točka je bila: zgradi naj se proga Črnomelj-Ogulin, in druga: zgradi naj se proga Kočev-je-Brod-Moravice. Res, premeteno, da prerafinirano sestavljeno! Zaradi tega tudi tak «uspeh»! Glejtel Gospodje, ki hočejo v prvi vrsti zgraditi progo Kočevje-Brod-Moravice, dajo na prvo mesto — vsaj na papirju — progo Črnomelj-Ogulin, češ, saj se bo itak naša proga prej gradila in ona (Črnomelj-Ogulin) naj čaka vekov veke. Vse na račun brez krčmarja, kajti zgodilo se je, kar bi sicer sami ne verjeli, da se je namreč samo sedem rok dvignilo za resolucijo, četudi je bilo zastopnikov iz območja Kajfeževe proge precejšnjc število, odnosno — saj je bilo vse zborovanje pravzaprav le zborovanje Kajfeževih pristašev. Bilo je pač preveč premeteno, da bi navadni kmetje razumeli, zakaj je proga Črnomelj-Ogulin na prvem mestu. Tako se je zgodilo, da je bilo sedem glasov za progo in 19 glasov proti progi. Seveda jc bila kljub te- mu resolucija «sprejeta», ker je tako predsednik rekel, čeprav se je klicalo, naj se glasovi štejejo. To je torej tista resolucija «zadostne» večine! To je nekaj vtiskov in momentov s tega zborovanja. Gospodom nasprotnikom pa želimo nekoliko več ljubezni in zmisla za blagor na roda, ker bodo sicer s takimi resolucijami še večkrat doživeli blamažo. ničar in posestnik v Polencih, 160 kron, nabranih na gostiji Antona šošteriča. Tovariša Ferdinand Sodeč in Vinko Belšak K 540S0, nabranih na tomboli tamburaškega in pevskega društva «Slavijc* pri Mali Nedelji dne 8. januarja v gostilni tovariša Senčarja. Tovariš Ivan Tomašič pri Sv. Bo!-fenku pri Središču 200 kron. Rcstavrater g. Andrej Halbwid1 v Mariboru 2000 kron. Tovariši! Iskrena hvala Vam! Izkazali ste se kot zavedni in po-žrtvovalni možje, ki so vredni visokih idealov Stare pravde! Le nadaljujte s svojim delom in vzbujajte še v drugih požrtvovalnost in zmaga bo naša! Zbirajte še dalje za tiskovni sklad SKS.! Pokrajinske vesti. (Vse tovariše, lil so prejeli naročil -ne pole), vljudno prosimo, da nam jih čim prej pošljejo izpolnjene. Doeedaj doseženi uspehi agitacije so zelo razveseljivi in bo mogel »Kmetijski list» v novem letu še uspešnejše vršiti svojo prekoristno nalogo. Ne odnehajte, temveč zbirajte z vso vnemo, da zmaga naša sveta Stara pravda! (Občni zbori štajerskih krajevnih organizacij SKS.) se vrše: Dne 25. januarja ob 5. uri popoldne za mariborsko okrožje pri K1 o j č n i k u v S t. Potru pod Mariborom. — Dne 20. januarja ob 0. uri dopoldne v Ji. r e n i n i za okrajno organizacijo v R o g a t c u. — Dne 5. februarja ob 2. uri po|K)ldne pri Bračku v S v. Darila tiskovnemu sklada Upravi «Kmetijskcga lista* so poslali darila za tiskovni sklad SKS.: Tovariš L Hrovat v Zagradcu 312 kron. Tovariš Rudolf Nemec, posestnik v Okoslavcih, 50 kron. Tovariš Lovro Troha v Podlipi pri Vrhniki nabranih 100 kron. Tovariš Ivan Tomažič, načelnik krajevnega odbora SKS. pri Sv. Bolienku, 400 kron, nabranih pri načelnikih krajevnih odborov. Tovariš Ivan Ocepek v Volčjem potoku 930 kron, ki so jih darovali tovariši: Anton Ceran 400 kron, Jože Svetič, Ivan Rode in Jože Je-zernik po 100 kron, Anton Vahter, Ivan Ocepek, Alojzij Rebolj. Jože Erzar in Miha Florjančič po 40 kron, Ignacij Vrhovnik 20 kron in Ivan Siherl 10 kron. Posojilnica v Cerknici 500 kron, ki jih je darovala na predlog tovariša Medena. Tovariš Meden v Cerknici 400 kron. Krajevni odbor SKS. v Mavčičah 60 kron. Tovariš Anton Avsec 4IS kron, nabranih v vlaku na povratku s seje izvrševalnega odbora SKS. z dne 21. novembra. Tovariš šenica 326 kron, ki so jih darovali občinski odborniki v Za-bukovju. Tovariš M. Deržaj v Slamni vasi pri Metliki 80 kron. Tovariš Anton Osolnik v Muha-befu pri Novem mestu 100 kron, ki so jih darovali tovariši: Al. Drenik 40 kron in Osolnik, Anton Globel-nik in Fran Drenik po 20 kron. Tovariša Ivan Šegula, posestnik v Hlaponcih, in Jožef Lah, gostil- Jurju ob Pesnici. — Dno 12. februarja ob 2. uri popoldne v S t. L e -n a r t u v Slov. Goricah pri Retzerju. Tovariši, udeležite »o občnih zboren polnoutnvilro! (Shotla Samostojne kmetijske stranke) bosta dne 29. januarja pri S v. Bolfeuku na trgu po prvi sv. maši, v O b r e ž u pa ob 2. url j>opoldne'. (Za tiskovni sklad SKS.) je daroval gostilničar Andrej Ilalb-\v i 1 d 1 v Mariboru 2000 kron. Zavednega gostilničarja priporočamo najtopleje. (Naši shodi.) TovariS Majcen je imel v Mirni peči dne 6. januarja shod. ki je uspel nad vse pričakovanje. Njegova iMlkritja o davkih in izdatkih Slovenije za tobak in alkohol so vzbudila naravnost senzacijo. Enako z uspehom jo govoril t o V ariš Kosmač o agrarni reformi. Izvajanja obeh govornikov so bila tak<^ stvarna in tako temeljita, da se nasprotniki, ki so bili tudi na shodu Iu ki so imeli tudi prvotno namen motiti shod, niso upali oglasiti niti k be sodi. Shodu je spretno in v občo za dovoljnost predsedoval tovariš Nov-1 j a n. Da bi bilo §e več sličnih shodov. — V nedeljo, dne 15. januarja je priredil tovariš Kušar v kamniškem okraju dva. zelo dobro uspela shoda. Prvi shod jo bil ob devetih dopoldne v Kamniku. Shoda so se udeležili samo naši tovariši. Shodu jo predsedoval tovariš O e e p e k. Shod je potekel v najlepšem redu in so bile klerikalne laži temeljito ovr-ženo. — Drug shod pa je bil ob treh popoldne v Bnričevcm. Kljub slabemu vremenu so bili vsi prostori nabito polni. Shoda se jc udeležilo tudi nekaj klerikalcev, ki pa niso mogli storiti drugo, ko da so stvarnim izvajanjem tovariša Kušarja pritrdili, le sami klerikalci obsojajo klerikalno politiko. Z velikim uspehom je govoril tudi tovariš Ažman. Shodu jo predsedoval tovariš Grad, ki je enako imel lep govor. Na shodu je vladalo ves čas lepo navdušenje, najzsrovor-nejši dokaz kako trdno stoji naša misel! (Metliški shod.) V nedeljo, dne 8. januarja se je vršil tu pomemben hod. V nabito polni dvorani čitalnice se je zbralo rad pet sto ljudi. Shodu je prodsedoval tovariš M a k a r spretno in vzgleduo. Poročal je poslanec Kušar o izenačenju davkov ter o položaju. Njegova stvarna, izvajanja «o žela velikanski uspeh i:i znova utrdila misel kmetske osamosvojitve. Nad vse zanimiva pa je bila debata, ki jo je sprožil predsednik Makar. Dejal jc: Da naši poslanci de-Ijo, to vemo iz »Kmetijskega lista--in iz njihovih shodov. Zvedeli bi pa radi, kaj delajo naši klerikalni pc-slanci. V listih ni nič o njih delu. Č pa prirede shod, potem ga pa priredje za zaprtimi duri. da nihče od nas ne more blizu.* Kakor pa je tovar. Kušar 7 lahkoto odgovarjal na vsa druga vprašanja, tako je bil sedaj v zadregi, kajti drla klerikalnih poslancev nj pa ni. V skupščini so redko, kmetskih poslancev sploh ne rabijo. Nasto[>ajo samo profesorji in doktorj'. ti pa so komunisti. Vzgled poslanca, ki ničesar ne dela, je pa poslancc Ne-manid. Bolje bi se mu reklo Nedela-nič, ko pa Nemanid. Po izčrpnih pt jasnilih tov. Kušarja je zaključil tovariš Makar sijajno uspeli shod. Deluimo z vsemi močmi za procvit in razširjenje ,,Kmetijskega lista"! Ko si sam prečital ,,Kmetijski list", ga ne zavrzi, ampak*daj ga"čitati še drugim! 3 (Zborovanje zaupnikov SLS. Ljubljani.) Istočasno ko naš. zbor za-upnikov v Mestnem domu, se je vršil zbor zaupnikov SLS. v «Unionu». 0 poteku klerikalnega sestanka smo sprejeli precej obsežno in točno poročilo, vsled česar nam je mogoče, da moremo čisto objektivno primerjati oba zbora. Kaka razlika se nam kaže v vsakem oziru. Pri nas dvorana nabito polna, tam na pol prazna, Pri nas vseskozi samo navdušenje, pov-sodi sama zavednost in treznost, tam strah pred bodočnostjo in hujskanja. Mi gremo naprej je bilo naše geslo, mi gremo nazaj je bila tožba klerikalcev. Neki župnik je to celo odkrito priznal in dejal: «Včasih je bila ljubljanska okolica naša najbolj trdna trdnjava, danes nimamo niti tretjine*. Pri nas smo zborovali, da utrdimo kmetsko misel, tam je bila kmetska misel, čisto pozabljena. Pri nas ni bilo čuti niti ene hujskaške besede in s klerikalci se nismo pečali drugače ko mimogrede, tam pa je bilo vse zborovanje posvečeno edinole nam, dokaz, kako pomembni da smo in da vzdržuje SLS. le še z največjim naporom isvoje stališče. P osi. Sušnik je posvetil tovarišu Puclju skoraj ves govor in seveda tudi brezmerno lagal <> znani vdovski aferi, pri nas pa ni tovariš Pucelj niti z besedico napal nobenega klerikalnega poslanca, temveč samo dejal, da se Čuti užaljenega, če ga klerikalci ne napadajo vsak teden, kajti njih napadi s o najboljši dokaz, da dela dobro za našo kmetsko stvar. Prav posebno pa se čuti razli ka med nami in klerikalci v moralnem oziru. Pri nas poudarjamo vedno le načelo, da je treba najprej izvršiti dolžnosti, potem se šele more zahtevati pravice, pri klerikalcih pa je to osnovno nravnostno načelo postavljeno na glavo. Mi nasprotujemo hujskariji, ker izroča ljudstvo v roke političnim brezvestnežem, klerikalci pa razširjajo hujskaštvo, ravno da bi dobili ljudstvo' v roke. In v znamenju hujskaštva, to je laži, je bil klerikalni sestanek, v znamenju napredka in treznosti pa naš zbor. V tem je glavna razlika in to nas loči od klerikalcev, kakor noč in dan. Mi imamo svojo sveto kmetsko misel — naše soln-ce, oni pa poznajo le korita in zato tavajo v temi. Tovariši, zato jasen pogled, kvišku glavo in v boj po lovorov venec zmage, da ž njim okrasimo Staro pravdo! (Inteligenčno glasilo klerikalcev, «Slovenec»,) dokazuje, da je pri nas preveč ministrov. Res je. Toda čisto iz drugih vzrokov', kakor pa klobasa-ri- »Slovenec*, ki pravi, da je imela Avstrija z 52 milijoni prebivalcev le deset ministrov in bi zato mi, ki imamo le 12 milijonov prebivalcev, lahko izhajali še z manj ministri.. Kakor je ta način argumentiranja že sam po sebi popolnoma zgrešen, ker se število ministrov še nikjer na svetu ne določuje po številu prebivalstva, tako pa je tudi neresnica, da bi imela Avstrija z 52 milijoni le 10 ministrov. Ali 52 milijonov prebivalcev, tedaj vsi avstrijski, madžarski in skupni ministri, ali pa samo Avstrija in tedaj nobenih 52 milijonov prebivalcev. («Jugoslavija») zahteva, da ji SKS. pojasni «odkritja» gospoda Kuralta. Konstatiramo, da je bil »Slovenec* lojalnejši od «Jugoslavije*, kajti »Slovenec* je priobčil, da vloži tovariš Majcen tožbo. Upamo pa, da Jugoslavija ne prezre izjave tovariša Ureka. (Ubijmo draginjo ali «Naša Vas» in narodno gospodarstvo.) Kdor ljubi dobro zabavo, naj vzame v roko »Našo Vas*, št. 8., kjer je priobčen sila zabaven članek »Ubijmo draginjo!* Sila enostaven je recept, ki ga daje »Naša Vas*, da odpravimo draginjo. Samo poslušajte, kako se to zgodi, Glavni izvor draginje je preobilica papirnatega denarja. Zato naj zniža «Gospodarski parlament (kdo je to?) množino bankovcev' na ono višino, ki odgovarja davčni moči dežel pred vojno. «Recimo, da je to 500 milijonov. ker statistike nimamo pri roki.* Istočasno bi vlada, katero postavi gospodarski parlament, (čisto nova iznajdba v našem parlamentarnem živ. ljenju, .op. ured.) določila za novo zmanjšano količino denarja -»prisilen kurz. ki bi bil enak švicarskemu franku. V zvezi s tem bi vlada določila za vse izdelke predvojno ceno. Ce .pa tujina tega ne bi pripoznala, potem pa zapremo meje. Par let lahko izhajamo brez vsakega uvoza, Nasejali bomo toliko) lanu in konoplje, kolikor treba in mirna Bosna. Ker Nemčija in Avstrija enako trpita od diktature zaveznikov, priznamo njihovemu denarju enako veljavo ko našemu novemu, če namreč storita oni isto ko mi. In dalje bomo sklenili z Nemci gospodarsko unijo in za naš dinar bomo kupili v Nemčiji to, kar Nemci pri nas za marko. Tako bi se otresli plemenite antante in draginje bi bilo konec. — Da tako kdo modruje na pustni torek, še razumemo, da pa more to priobčiti list, pa nismo mislili. Tudi analfabetu mora biti jasno, da se tako enostavno draginja ne odpravi, kaj šele ubije! («Naša Vas» proti izvozu živine.) V istem članku so na koncu napisana še sledeča modrovanja: »Voli bodo vsak dan dražji, ker jih več ne bo. Izvožili so jih na tisoče v Italijo pod našim samostojnim ministrom Puc-Ijem. Ti papirni milijoni nam volov ne bodo nadomestili. Zato je žalostno, da se drznejo naši vladni samo-stojneži poslanci nam metati pesek v oči, češ, da. to velikansko izvažanje živine koristi našemu zemljoradniku in delavcu. Res je, koristi že, pa le posameznim prekupcem, ki kupujejo za krone, prodajajo pa za lire*. Torej mi mečemo ljudem pesek v oči, ker smo izvozili živine za 4 milijarde kron. Izvoz živine je sploh slaba stvar, ker dobimo za meso samo papir! Na marsikaj se da odgovarjati, toda na vsako neumnost se pa vendar ne more. Zato slava_ Tebi «Naša Vas*, in le pogumno naprej! (Tovarišu na pomoč!) Za nesrečnega pogorelca Ivana Pečnika iz Jan-ževe gore pri Selnici je nabral tovariš Ažman na veselici v Beričevem, ob priliki shoda naše stranke 462 kron! Tovariši, posnemajte in pomagajte tovarišu v nesreči! (Franc Železnik, posestnik v Št. Lenartu) je dobil za svojo pesem kralju Petru Osvoboditelju o(d uredništva »Vojaškega glasnika*,-- ki je priobčilo njegovo pesem, 40 dinarjev nagrada. (Poročil se je) g. Ciril Prijatelj iz Tržišča z gospodično Miro Kenda iz Idrije. Obilo sreče! (Iz Pograjske občine.) Pred kratkim smo opisali par naših dobrotnikov. Toda nikar ne misli tovariš urednik, da je s tem lista naših dobrotnikov izčrpana. Imamo še več takih. Eden takih naših dobrotnikov je n. pr. učitelj- J o v a n. Kot vzgojitelj ne velja Bog zna kaj in si zato žele starši, da bi skoraj prišel boljši in marljiVejši. Toliko bolj pa je vnet in delaven kot agitator SLS. Ta stranka ima sicer jako lepo ime, toda zasluži ga ravno tako, kakor cigan konja, ki ga je ukradel. Kajti nobena ljudska stranka ni to, temveč stranka ljudskih izkoriščevalcev in pa onih siromakov, katerim je «Domoljub* pamet zmešal. Drugi naš dobrotnik je orožnik B a -l o h, posebno znan po svoji strogosti. Posebno je ta lepo cvetela med vojno in mu donašaia lepih sadov. Kdor je hotel med vojno doseči od njega kako ugodnost, ta je moral biti dobro založen z mastjo, kajti drugače se ni dalo pri njem ničesar opraviti. Kaj drugega dobrega pa o njem ne moremo povedati. Kvečjemu to bi še omenili, da je Baloh velik prijatelj Gol-majerja, ki se lahko pri tej priliki spomni na modrijanov izrek: »Povej mi, s kom občuješ in povem ti, kdo si!* Imamo pa še nekaj podobnih dobrotnikov, kakršnih nas Bog obvari. Ali iz častihlepnosti, ali pa iz dobič-karije pljujejo kmetu v skledo. Tudi teh se bo treba ob priliki spomniti ako ne krenejo na drugo pot, ali da se vsaj ne bodo vtikali v stvari, ki jih ne razumejo, oziroma ki jih razumeti nočejo. Med njimi je še precej takih, ki so žehte prav potrebni. Enega n. pr. pere ravno sedaj sodnija, Pa drugič več! (Iz sorske župnije.) Šolski upravi. Prejeli smo dopis, ki ga nikakor ne moremo prezreti in ki ga objavlja, mo, da ukrenejo šolske oblasti vse potrebno. Dopis se glasi: Pri nas so čudne razmere. Naši otroci, ki morajo v šolo do tričetrt ure daleč (iz Svetja, Gosteč, Sp. in Zg. Senice) morajo zunaj šole čakati, če pridejo pred osmo uro. To, v tej hudi zimi. Ce pa kdo zaradi tega odide kasneje od doma, je pa v šoli kaznovan, če pride prekasno. Ali pošiljamo mar zato svoje otroke v šolo, da se: tam prehlade? Ali nismo postavili šolo mi? Ali dajemo zato drva v šolo, da nam otroci prezebajo pred šolo? Ko smo mi hodili v šolo, tega ni bilo. Zakaj bi se godilo to sedaj. Vprašamo Vas, vse po vrsti: Šolski nadzornik, kje ste? Učitelj veronauka, kje ste? Kraj-ni šolski svet, ali se v resnici tako bojiš teh gospodov, da si ne upaš nastopiti? Vam gospodom od SLS. povemo odkrito in odločno, da tega trpinčenja naših trok ne bomo trpeli! Ce lahko gredo v sosednih občinah otroci takoj v šolo, ne da bi prezebali, potem mora tudi v naši biti tako! — Upamo, da ta opomin zadostuje in da bo šolska oblast naredila takoj red! (Z blejskega kota.) Lepe besede iz ust cerkovnika, enega glavnih agitatorjev SLS. na Bledu. Bilo je dne januarja. Večja družba je sedela v gostilni Kunstelj v Radovljici. Kakor je že navada, je nanesel govor tudi na politiko. Živahnost pogovora se je s tem podvojila. Od samostojnih se je ponovno poudarjalo, da je okrajni podpredsednik Kmečke zveze za blejski kot in tudi glavni zaupnik SLS. prišelc, toda eden najboljših gospodarjev blejskega okraja. To pa ni bilo všeč klerikalnemu mežnarju, ki je začel na nesramen način blatiti spomin njegove, že leto dni mrtve žene in to v obraz svojega lastnega pristaša. Že poganski Rimljani so dejali, da se o mrtvih ne govori drugo' ko dobro, tu pa pride klerikalni mežnar, ki so živi od Kristusovega nauka, pa blati spomin žene svojega političnega pristaša! Toda klerikalcem ni nobena reč sveta in to se je pokazalo tudi sedaj! Mežnarju pa to še ni bilo za dosti. Ko nekdo pripomni, da je om< njen| podpredsednik vendar najboljši mož, kar jih ima tu SLS., je dejal mežnar, da »mečejo pri njih take pri šelce pod klop!* Mera potrpežljivosti je bila s tem polna. Podpredsednik Kmečke zveze skoči izza mize in klerikalni mežnar bi se pač dobro zapomnil, kdaj je govoril svoje' nečedne klevete, da niso samostojni zadr žali podpredsednika, da ni ta zrahljal mežnarju kosti, kakor jih je zaslužil Vam gospod podpredsednik, pa ne svetujemo drugo ko: Pustite stranko mežnarjev in preselite se v stranko, katero Vasi kliče Vaša stanovska dolžnost. Spoštovani boste pri nas kakor Vas cenimo že sedaj in kar radi očitno priznamo," čeprav ste pri drugih. Ker naša SKS. je sicer obre kovana kot stranka brezvercev, toda vseeno ne boste našli med nami tako podlega, ki bi žalil spomin mrtvih kakor je to storil za SLS. velezasluž-ni mežnar z blejskega otoka. (Iz Žužemberka.) Govori se, kar je tudi res, da je bivši župan in kljub denunciantstvu še vedno cestni načel nik žužemberškega sodnega okraja Ivan V e h o v e c, prejel meseca oktobra 1921. od tukajšnjega davčne ga urada pomotoma na račun izplačanih cestnih doklad 14.000 kron. Pri sestavljanju letnega računa je našel davčni urad napako in opozoril Ve-hovca, da naj povrne denar. Vehovec pa je odgovoril, da je sicer znal, da je prejel preveč denarja, da pa denarja ne more vrniti, ker ga je že poslal deželni blagajni. To se je zgodilo koncem decembra 1921. To je zopet nov dokaz o ničvrednem gospodarstvu Vehovca. Vprašamo zato: 1.) Zakaj ni vrnil Vehovec takoj denarja, za katerega je znal, da ga je prejel p0 pomoti? 2.) Zakaj je obdržal preveč prejeti denar tri mesce pri sebi, namesto da bi ga odposlal takoj deželni blagajni? 3.) Koliko obresti je plačal od denarja, ki ga je obdržal po krivici pri sebi? 4.) Ali je stavil v proračun za leto 1922. ta znesek? 5.) Zakaj je poslal ta znesek deželni blagajni in kako to, da ga je ta sprejela? More s© misliti marsikaj! Opozarjamo zato vse merodajne kroge na ta slučaj! Predvsem pa zahtevamo, da se takoj razpišejo volitve novega cestnega odbora, kajti dosedanjemu je njegova doba že davno potekla. (Zabukovje.) Dne prvega januarja 1922. je bila tu seja občinskega odbora, na kateri je bil izvoljen naš vrli tovariš Josip Senica, posestnik Trnovcu pri Sevnici za župana. Pozdravljamo novega župana, ki slovi po svoji zavednosti in mu želimo kar največ uspeha. Pri tej priliki pa čutimo kot svojo dolžnost, da se v imenu ob-činarjev zahvalimo prejšnjemu župa-nu, tovarišu Josipu Božiču za njegovo vestno delo v korist občine Bil je splošno priljubljen pri vseh va-ščanih, neomahljiv pristaš kmetske misli in vzoren gospodar. Skozi 19 let je vodil občino v splošno zadovoljnost in zato upamo, da tudi v naprej ne bo pogrešala občina njegove pomoči, čeprav je vsled družinskih razmer položil župansko čast. Zavedni občini in še posebej tovarišem odbornikom, ki so darovali na prvi seji občinskega odbora v letošnjem letu za naš tiskovni sklad 326 kron, naše priznanje. (V Št. Petru na Medvedovem selu) je umrl v starosti 35 let tovariš Janko Kregar, župan in posestnik. Pokojnik je bil iz ugledne rodbine Kre-garjeve. Njegov oče je bil četrt stoletja vzoren župan svoje občine. Vreden sin svojega očeta je bil Janko Kregar, neomahljiv pristaš kmetske misli in njen neumorni agitator. Njegova zasluga je, da je občina danes odločno naša. Rajnki je bil stoprav pred poroko, toda pljučnica mu je prestrigla nit življenja. Čast njegovemu spominu! Težko prizadetim sorodnikom pa naše sožalje! (Iz Blagovice) V eni izmed zadnjih številk Vašega cenjenega lista smo čitali članek »Iz knezoškofijskega or-dinarijata*. V tem članku beremo, da so nekateri starejši župniki padli v nemilost pri svojem knezoškofu, ker se vzdržujejo prevelikih hujskarij in radi premalo agilnega delovanja za klerikalno stranko. V veliko začudenje smo zapazili med temi tudi ime našega za SLS. velezaslužnega g. župnika Jos. Hartmana iz Blagovice. Ce se je kdaj koga po krivici obrekova-lo, se je to gotovo storilo našemu g. župniku. , Ker pa se mož' noče sam zagovarjati, si štejemo mi kot njegovi farani v svojo dolžnost, da odvrnemo od njega nezasluženo sumni-čenje. Mož, ki rohni nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom proti brezvercem, mož, ki naprej in naprej očita svojim ovčicam, da so volile brezverce ker da so vsi samostojni brezverci, mož, ki s tako vnemo širi klerikalni tisk in Iti oznanjuje, da ima vsak, kdor ima v hiši neklerikalen list, hudiča pod streho, mož, ki je še pred nedavnim časom grozil, da odreče zadnjo popotnico tistim, ki se ne odreko brezverskim listom, tak mož pač ne zasluži očitka nedelavnosti za SLS. Naj bo mož prepričan, da tudi njemu udane in poslušne ovčice, ne Odobravajo več izbruhov njegove ne-svete jeze. Kadar mu zmanjka druge snovi, tedaj se loti kaj rad šole, ker se baje otrok v šoli nauči le to, kar kot kmet ne potrebuje, ker lahko postane naobražen boljševik ali celo «sa-mostojnež.* Tudi šolske zamude se obravnavajo v cerkvi, kjer se razlaga ljudstvu, da kaznujejo sedaj vsako zamudo takoj z 20 kronami;; dočim so pred vojno kaznovali le z 2 kronar ma. Da je to pet in še večkrat manj kot pred vojno, tega mož menda ne ve, vsaj je dobro oskrbljen z vsem in zato menda W pozna sedanjih cen Dalje pripoveduje, da hočejo nastavi ti sedaj toliko učiteljev kolikor je otrok. To pa zato, ker ste tako volili «ker imajo* vse samostojneži v rokah, ki da bi lahko pomagali, če bi hoteli! Pri občinskih sejah se sramoti pod njegovim pokroviteljstvom poštene in za napredek vnete može, in zasmehljivo se jim svetuje, da naj si sami najamejo učitelje, da jim bodo doma otroke učili in pa «futrali živino*. Res lepa krščanska vzgoja Kristusovega namestnika! Te vrstice smo napisali v obrambo našega župnika proti neupravičenim sumniče-njem in zagotavljamo cerkveni oblasti, da sme mirnega srca prestaviti g, župnika v kak drug »nezanesljiv kraj*! (V Mavčičah) smo imeli dne 6., 7 in januarja duhovne, oziroma pra^ vilneje klerikalne orožne vaje. Na pomoč našemu dušebrižniku, ki je vnet častilec te propagande, je prišel iz Ljubljane g. Iv. Kalan, urednik »Bogoljuba*. V resnici smo čuli nekaj pravih Kristusovih naukov, do katerih mora gojiti vsak kristjan spoštovanje. Take prave nauke bo tudi vsak samostojno misleči kmet rade-volje sprejemal. V svojih govorih se je pa g. propovednik večkrat precej oddaljil od prave poti in vzel v roke politični lok, streljajoč proti SKS, očitno želeč, da ugonobi SKS. Kakor se je zadnji dan izrazil g. propovednik, ni bil z uspehom svojega tri dnevnega truda nič kaj zadovoljen, kajti punkelček njegovih trofej je bil sila majhen. Nam ni znano, kaj da je bilo krivo temu popolnemu neuspehu. Mogoče pa je, da je g. propovednik, ki nam je znan iz preteklih časov, vzbudil v mavčiških faranih spomin na nekdanje »kulantno* delovanje mlekarne, katere odjemalec je bil on? — Iz Vaših ust, g. Kalan, smo čuli željo, da bi moral biti ves krneti ski stan združen v verski stranki in da bi moral biti enih misli in enih želja. Trdno pa smo uverjeni, da se takimi pridigami, kakor so bile Vaše, seje le razdor med farani in celo v družino in da ste zato Vi sami kri vi, če ne bo uresničena Vaša želja, Mogli bi v dokaz tega navesti več dokazov. Kakor smo čuli, je dobila neka marijina devica na zapeljano uho trdo stoječ obliž, v obliki zaušnice, ker je hotela strgati »Kmetijski list*. V preji mirni hiši je nastal razdor in prepir in kdo je kriv temu? Odgovor prepuščamo Vam, g. Kalan. — Kako sodbo si mora ustvariti zaveden kmet, kadar sliši iz ust duhovnika sledeče besede: « To je hudičevo delo! Razdor med ljudstvo zana šate* itd. — Kdo pa je bil tisti, ki je prvi začel sejati na Kranjskem to seme? Ali ne mar škof Missia? — To bi strmeli vsi zapeljani in zaslepljeni kmetje, če bi spoznali pravo luč. Toda kako spoštovanje bi potem imeli do duhovnikov, ki pravijo, da so Kristusovi namestniki, pa so oni tisti, ki drže ljudstvo v temi. Še sledi ljudstvo danes Vašim pridigam, ne več iz notranje potrebe, temveč iz zunanjih vzrokov. Toda na dnu srca že vstaja prepričanje, da Vaše demagoške pridige niso pravi nauki Onega, ki je dal svoje življenje za to, da prinese ljudstvu spoznanje in resnico. Pazite pa tedaj Vi vsi, ki ste krivi razdorov in hujskarij na deželi, da ne bo vsled Vašega nevrednega nastopa, trpela tudi vera sama, — Vse klevete, ki se danes tako neopravičeno sipljejo od klerikalnih demagogov na našo SKS.. pa ne bodo opravile ničesar, kajti trdno je naše geslo in tisočletna zgodovina je dokazala, da »Kmet poma gaj si sam. če hočeš, da Ti bo poma-gano!* Brez podlage so zato Vaše klevete, brez učinka Vaša gnojnica, pa. magari da zavijate vse še tako v versko haljo. Kakor preženejo žarki vzhajajočega solnca močno temo. tako bo tudi pravica pregnala vso klerikalno hujskarijo in laž. Zato kličemo vsem farizejem in vsem onim, ki pišejo v hujskaške demagoške liste sledeči mene tekel: »Ti delaš le, da luč temni in da pravica moč 'zgubi in delal tako dolgo boš, da tvoj'ga dela poln bo koš! Tedaj pa stare Te na mah pravica silna vsa Te v prah, ker vselej zmaga le pravica nikdar pa laž in ne krivica! (Dolenjsko.) Davčna oblast je nam gostilničarjem jn obrtnikom naložila mučno delo, da moramo dnevno zapisovati, kar prodamo pijače, jedil i. dr. Vrhu tegai zahteva financa od nas, da zapisujemo dnevno še posebej na drobno prodano žganje. Prosimo naše poslance, da povejo g. ministru, da naj take odredbe opusti, katere nam nalagajo samo veliko in nepotrebnega dela. Nismo šolarčki, temveč imamo dosti drugih skrbi in dosti drugega dela, da si omogočimo obstanek in da plačamo davek. No sitnarite, ampak pomagajte gospodarjem! Politične vesti. (Seja narodne skupščine) je bila v pondeljek, dne 16. januarja. Na dnevnem redu je bila debata o vladnem delovnem programu, ki smo ga že priobčili. Po odobrenju zapisnika zadnje seje, je naznanil predsednik dr. Ribar skupščini zaroko kralja Aleksandra, kar je sprejela skupščina z velikim odobravanjem, V toplih besedah se je nato spominjal predsednik skupščine umrlega poslanca Piska, Sledila je debata o delovnem programu vlade. Kot prvi jo govoril poslanec D ž o n o v i č, zastopnik republikanske stranke. Dejal je, da je vladni program (suhoparen in da je napaka vlade, da je predložila skupščini samo program notranjega dela, popolnoma pa prezrla velike dogodke, ki se odigravajo po svetu. Danes razpadajo stare zveze in ustvarjajo se nove. Tudi mi se moramo ozreti po novih. Priti moramo v zvezo z Rusijo, ker visa naša moč je v slovanski solidarnosti. Enako moramo priti do boljših odnošajev z Bulgarsko. Na zaveznike se ni ozirati. Angleška nas je obtožila pred zvezo narodov, Italija pa nam povsodi škoduje. Zaveznikom smo doprinesli največje žrtve, dobili pa nismo zato nobenega priznanja. Govornik pravi na to, da je Ska-der življensko vprašanje Črne gore. Nad vse žalostna je uscida naših bratov pod Italijo. Njih kulturne ustanove se zapirajo, oni sami pa zapirajo in celo ubijajo. Za njih varstvo pa se ne stori ničesar. Zato vprašuje govornik, ali smo neodvisna država, ali smo kolonija. Govornik je mnenja, da je najboljše, če se razpišejo nove volitve. Za njim je govoril imenom zemljoradmkov poslanec Joca Jovta-novič. Med njegovim govorom je prišlo do burnih sporov med zemjjorad-niki in mohamedanci. (Naš zunanji minister o našem položaju.) Dr. Ninčič je izjavil nekemu časnikarju sledeče: Včeraj sem dal nalog, da se rapallska pogodba registrira pri Zvezi narodov. Smatram, da je sporazum med nami in Italijo mogoč le, če se natančno izpolnijo obveze rapallske pogodbe. Temu nasproti pa stavi Italija zahteve, ki nasprotujejo rapallski pogodbi. Mi v nobenem slučaju ne bomo odstopili od pogodbe in vsa prizadevanja Italije, da bi dobila od nas novih koncesij, so zaman. Glede Albanije je izjavil dr. Nin-čič, da hočemo živeti z njo v miru. Toda na Albancih je, da omogočijo mir. Tudi z Bolgarsko smo pripravljeni skleniti prijateljstvo in na preteklost bojmo pozabili. Toda bolgarska vlada je dolžna, da odkritosrčnost svojih namer dokaže. (Registracija rapallske pogodbe pri Zvezi narodov) je velevažen sklep naše vlade. S tem postane rapallska pogodba mednaroden akt in s tem je naše strani dokazano, da so naše namere čiste, ker prepuščamo svetu, da sodi, kdo krši dogovor. To so vsi tuji listi v polnem obsegu potrdili, ki pišejo, da je z registracijo pogodbe Jugoslavija dokazala, da je samo Itar lija kriva, če se ne more rešiti jadransko vprašanje. Posebno pa je to važno, ker se je to dogodilo po (šibeniških dogodkih) o katerih smo poročali v prejšnjih številkah. Preiskava je dognala, da so izzvali dogodke edinole Italijani. Preiskava je celo dokazala, da so hoteli izsiliti Italijani na podlagi šibeniških dogodkov od nas novih koncesij. Naša vlada pa je z registracijo rapallske pogodbe prekrižala vse laške račune, kajti rapallska pogodba je sedaj mednarodna pogodba in Italijani jo morejo kršiti le v nasprotstvu z vsem svetom. (Črnogorsko vprašanje.) Dasi je to vprašanje že davno rešeno, hoče Italija vendarle oživeti to vprašanje z edinim namenom, da nam škoduje in da iztrga iz nas kake nOve popustit-ve. Kakor s šibeniškimi dogodki, tako ima tudi s črnogorskim vprašanjem Italija samo smolo. Kajti odgovor na italijanske zavratne namene, so sklicali Črnogorci vseh strank, vladnih in opozicionalnih, po vsej Črni gori velike shode, na katerih so izjavili, da obsojajo laške intrige in da so čvrsto ujedinjeni s Srbijo. (Bonomijeve izjave.) Italijanski ministrski predsednik je izjavil nekemu časnikarju, da so Italijani sicer v nasprotju s Hrvati in Slovenci, da pa nimajo prav nobenega nasprotja s Srbi. Kakor je izjava Bonomija perfid-na, tako pa je tudi neumna. Gospod Bonomi bi hotel, da bi se povrnili k svojemu staremu grehu, to je, da bi se med seboj prepirali, da bi potem Italijani lažje pobasali vsakega posebej. Kajti Italijani nas Slovence samo sovražijo, vseh Jugoslovanov združenih j>a se boje. Toda gospod Bonomi je pozabil, da smo se mi v časih trpljenja tudi nekaj naučili in da danes ve- Pridoblvajte ,,Kmetijskemu listu" nove naročnike In naročnice I 4 Izporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja! mo, da nas reši le ujedinjenje in slo' ga vsega jugoslovanskega naroda. Zato bi si lahko gospod Bonomi prihranil blamažo, ki jo je doživel s svojim perfidnim in neumnim dobrika-njem Srbom. Kajti vsi srbski in jugoslovanski listi so odločno odklonili Bonomijevo stališče in poudarjali, da se morebiti Jugoslovani mecl seboj prepiramo, da pa poznamo napram Italijanom vsi samo eno edino fronto. In tako je treba, kajti Italijani še niso pozabili, kako so bili Od naših vedno te peni. (Ropi prj belem dnevu) se dogajajo v Italiji. Zato bi gospod Bonomi bo-Jje storil, da bi se malce pobrigal za varstvo laških državljanov, ko pa da se utika v življenje tujih. Sledeče se je dogodilo v pondeljek, dne 16. januarja v Trstu. Ob pol eni popoldne, ko so vse ulice polne ljudi, so vstopili v Bolafijevo menjalnico v Dantejevi ulici v Trstu štirje moški. V menjalnici so bili sin bankirja, njegov stric in pa en uradnik. Ko so vstopili ti štirje v menjalnico, so naperili samokrese na navzoče, eden od njih je skočil preko ograje in ustrelil bankirja, Takoj nato pa je skočil k blagajni in pobral ves denar. Stari bankir je hotel streljati, pa mu je odrekel revolver. Prišlo je do boja, toda roparji so zmagali. Med tem se je nabrala pred menjalnico kolpa ljudi. Roparji so pobegnili v bližnjo ulico sv. Nikolaja, kjer je čakal nanje avtomobil. V tem trenutku priskočita dva stražnika, da bi zadržala roparje. Vname »e kratek boj, tekom katerega je bil en stražnik zadet smrtno, drugi pa le lahko ranjen. Ranjeni stražnik je streljal za avtomobilom in kakor se je pozneje izkazalo tudi zadel enega roparja. Vseeno pa so vsi pobegnili in policija ni našla niti njihovega sledu. Dogodek je naravno razburil ves Trst, kajti' kak pogled v bodočnost, če ss morejo pri belem dnevu vršiti nekaznovano taki zločini. (Občinske volitve v Trstu.) Povsem Primorskem se vrše v kratkem občin ske volitve. Naše rojake čakajo i tem zopet težki časi, kajti fašisti že napovedujejo nova nasilstva, Občinske volitve same ne bodo prinesle našim pravice, kajti občinski volilni red je tak, da že v naprej izključuje, da bi mogli priti naši do veljave. Trst voli n. pr. 80 svetovalcev, od katerih dobi najmočnejša stranka 60 svetovalcev, druga najmočnejša pa 20, vse druge pa se obrišejo pod nosom. Ita lijani so zato naredili blok in potom napačnega volilnega imenika bodo dobili ti 60 poslancev. Druga najmočnejša stranka bodo pa komunisti. Volitev pa se Slovenci vseeno udeleže, da tako pokažejo svetu, da je v Trstu nad 50.000 brezpravnih Slovencev, plačujejo vse davke, ki pa nimajo pravice niti do ene šole. — Značilno za razmere v Julijski Beneški, oziro ma v Julijski Beračiji, kakor pravijo po pravici hudomušneži, je to, da na stopijo pri občinskih volitvah v I d r i-j; i tudi Italijani. (Ubit izdajalec.) Na meji med Jugoslavijo in Italijo so našli izdajalca Urha iz Postojne ubitega, Urh je bil rojen Postojnčan, pa je zarad denarja izdal svoj narod in postal fašist. Ljudstvo je od njegovega preganjanja tako trpelo, da ga ni hotel nihče nositi k pogrebu. Celo lastni oče je proklel sina, Kazen božja je prišla nad izdajalcem domovine. (Minister dr. Gregor Žerjav) je težko ob»M, vendar je upanje, da skoraj okreva, (Razkol med zavezniki.) V mestu Kan (piše se Cannes) se je vršila te dini konferenca zaveznikov. Seveda samo «ta velikih«. Na tej konferenci je prišlo do očitnega razpora med Angleži in Francozi. Uradno se jav lja, da je nastal spor zaradi nemške vojne odškodnine. V resnici pa je stvar druga. Angleži in Nemci so se namreč dogovorili, kako bodo skupno «obnovili» Rusijo. Ta obnovitev pa seveda ni drugo, ko izropanje Ru sije. Angleži bi pripustili, Nemcem da izkoriščajo Rusijo, samo da dajo potem Angležem gotove odstotk Francozi pa so proti temu, ker pravijo, da bo s tem Nemčija tako okrej> Ijena, da more postati Franciji nevarna. Francozi namreč mislijo, da bi si Nemci tako dobro v gnezdili v Rusiji da bi pridobili Rusijo za sebe in bi potem z lahkoto udarili na Francoze Da bi se moglo to posrečiti Nemcem sklepajo Francozi iz tega, ker so Po lja ki vzeli Rusom kakor tudi Nemcem veliko zemlje. Zbližanje Nemcev in Rusov bi torej najprej plačali Polja ki, potem pa tudi Francozi. Zato so zahtevali Francozi, da sklene Angli ja si Francijo na deset let pogodbo, jK) kateri se Anglija zavezuje, da priskoči Franciji na pomoč z vso svojo bojno silo, če bi bila Francija ogrožena od Nemčije. Isto bi morala biti dolžna Anglija napram Poljski. Angleži pa so to odklonili in zato je prišlo do razkola. (Padec francoske vlade) Ker ,f ;inlili-joh' ik&r^rt ipprtmetf-nimi; ribniirificrap odgoje^nje ! ribjeg4 ^^["''Maoftii z* ttt^lteČjo rrotf- dobavlijalidijiekttiOfirLbarskim: gospio biva v trgovinah s semeni, tako tudi pri tvrdki Urbančič v Ljubljani. Mangold nima v poletnem času večjih škodljivcev, pač pa ga pozimi pod snegom miši rade jedo. Anton Globelnik. Mangold ali cvikla. Ker je mangold ali cvikla pri nas vobče prav malo razširjena in prav malo poznana rastlina, zato se mi zdi umestno, da jo na tem mestu nekoliko opišem. Mangold ali cvikla je pesi sorod na rastlina. Njeno listje, cvetje in seme je zelo podobno navadni krms-ski pesi, le korenina je pri mangoldu tenka, olesenela in neužitna. Mangold prištevamo zategadelj med tiste rastline, ki nam dajejo mnogo užitnega listja. Po nekaterih krajih cenijo mangold zelo nele kot zele-njadno rastlino, ampak tudi kot rastlino služečo za prašičjo krmo. Man-goldovo obilno listje se uporablja poleti in v zgodnji spomladi v kuhinji za zelo priljubljeno jed, znano pod imenom «špinača». Listna rebra so zelo mesnata. Kuhajo se v slani vodi. Zabeljeni s sirovim maslom in pomešani s suhimi krušnimi drobtinicami so zelo ukusna jed, spominjajoča na šparglje. Mangoldu je treba v poletnem času najmanj po štirikrat porezati tik zemlje liste, ki poženo na to vedno zopet znova. Mangold se obdeluje na ta način, da se zemlja zgodaj spomladi dobro pognoji in gnoj globoko pod-orje ali podlopati. Zelo ugodno vpliva na bujno rast gnojenje z ap-nenim dušikom. Zorano ali prelo-pateno zemljo se mora poravnati in zdrobiti. Seme se seje, če le mogoče v vrste, ki so po 25 centimetrov narazen Mangold se naj seje nekoliko gosteje nego pesa. Kadan seme vzkali in poženejo rastja ,po| leg dikotiledoničnih listjčevuse ste-j belne liste, se mora-mangold ;opleti in pozneje po i p G trebi1 enkrat ali gOldOVO otmno lisije reze an zanjo mmmMm ttp1evp^j (Mlekarsko društvo) je bilo ustanovljeno v varstvo mlekarskih koristi za ljubljansko okolico dne 15. t. m. na Ježici pri Ljubljani. Kljub nad vse slabemu vremenu je bila društvena dvorana nabito polna. Ustanovni občni zbor je vodil g. 1. Perko, kmet iz Zg. Šiške. Potem, ko je navzoče pozdravil in nagovoril tov. Jos. Čer ne iz Zg. Šiške, je razložil dipl. agr. A. Jamnik pomen in namen društva ter čital pravila. Navzoč je bil tudi mlekarski inštruktor g. Pevc, ježiški g. župnik in več mlekarjev iz drugih okrajev. Ko so bila pravila dobro pre-rešetana in sprejeta, je bilo izvoljeno društveno vodstvo, ki se bo v kratkem konstituiralo. Dotlej bo vodil posle dosedanji pripravljalni odbor. Novemu prepotrebnemu društvu kličemo: «Mnogo uspeha!» (II. ljubljanski veliki sejem v dneh 2. do 11. septembra 1922.) Urad ljubljanskega velikega sejma (Ljub-.jana, Gosposvetska cesta) nam iz-poroča, da se že oglašajo številni razstavljalci iz vseh dežel, ki so najeli že več tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. Ker je' gotovo, da bo uspeh letošnjega sejma še prekosil uspeh lanskega, zato opozarjamo vsakega, ki namerava razstaviti svoje pridelke ali proizvode, naj se takoj prijavi uradu ljubljanskega velikega sejma, da ne bo prekesno. Moglo bi se sicer pripetiti, kar se je dogodilo lani, da ne bi dobil eden ali drugi več prostora, na katerem naj bi razstavil svoje stvari. Zategadelj ne odlašajte! (Naseljevanje v južnih krajih.) Prejeli smo nastopni zanimivi dopis, ki zasluži, da seznanimo z njim naše bralce. Dopis se glasi: Nekoliko Istranov in Primorcev nas je bilo na licu mesta, na Kosovem polju, da se na lastne oči prepričamo, kaka je zemlja. Pregledali smo kraj ter sklenili, tam ostati. Meseca marca se preselimo. Zemlja je prvovrstna in ugodna za vse pridelke. Manjka samo Primorca in kranjskega Janeza, da bi jo obdelal. Krasni so ti kraji in popolnoma zdravi. Tudi nobene nevarnosti ni več. Prosil sem poverjenika v Prištini, naj mi prihrani kos zemlje za Kranjce in Primorce, v kar je pristal. Kot prijatelj slovenskega naroda, ki sem živel nad osem let na Kranjskem, bi želel da bi se naselili tam doli Slovenci. Mislim namreč na to, da bi bila lahko tam čisto katoliška vas. Ker je ravno v tistem kraju ugodna lega za vinograde, ne bi bilo napačno, če bi prišel tja kak Dolenjec. Vsaj je tam dosti siromašnih kmetičev, katerim bi prišla prav zemlja, ki se deli v južnih krajih zastonj. Iz vseh krajev se priseljujejo ljudje, zakaj se ne bi priselili tudi Slovenci. Celo iz Banata se selijo manjši kmetje. Naval na agrarske urade je velikanski. Danes je še dosti zemlje. Čez eno ali dve leti bo zemlje primanjkovalo. Če želi kdo natančnejših pojasnil, mu jih drage volje dam; prav tako prevzemam tudi vse tozadevne posle J p^prH ekvč,: Brod ob Sa- RPH^ifSvaibbMpl, .tefei'.vrstic -------„ kot ;krmsfc&. rastlina jzat^asicetjiMslef cesar) ga ' vsakomur prav:> toplo:. ;pri- poraČam.';0703°ci JaonrifiviS .ojlbiIoq 't MahgJoW'čt'njČ ifbč vWt'.; NckaKtfe; ne;.!^,podpisani sejem jemanj .se »mM 0oyrp i-^ultp-%,ižfMZV*11 ,£elo zadovoljivjmi-.u^ehom. -Pi/ipo-minjamv iše, .'dannje mangold dvoletna >rastlhis,''ki p^ezimi •pri.Tn®£3fadiaifla pomlad b6-povezati.' Seme^mangolidovot (Set;dfiH 1Tri1f fK. n--jp,rrsnrE namestnik t vaji riiribarX.se je, i J- dta m- ob ^o^štei Sii-mf- .tALniiriCHvajta in za-stopnikar.CMbote'! zaui&vezo dolenjskih železnic iiY/ Kočevja itt Črnomlja prekd Šestina m:Km zreško pro-MJ^fti^'izjavil, da je odločno ^^^dič^ovat-Kav^evo skup-fMa,srcu splošna korist naroda in varnost države. [[■{mM* južnoš4ajerska vinarska za-drugai.'vo:r€elji»,) s ustanovljena leta /imela /dne« 1®. 4fecembra 4*fc2fK>vi<8gJjiu 2 enkratnim, i jamstvom. ^dAžntkPZapigžf: sj l^Tš1 'skrbnim m Mtlitfi1 g&rafjpmi .tekom lepo imetje in p. ie . obstoj .zagotov- Sft-pa. se., v današnjih težfcfe rwae- Dopisniki ! Pišite kratko, fasnooin stvar»<»!nbm)om>čadt«. pa.nam.tudi^go^DesniCfrl Pišrte samo na eno stran papirja! Vsak kmet In vsaka kmetica bodi ud naše politične organizacije I rah ne more tako razviti kakor žele to zadružniki in kakor zahtevajo obje koristi naše vinoreje. Zadružno vodstvo upa, da sc bo njegovemu vabilu odzvalo veliko vinskih pro-ducentov iz bivše štajerske, osobito iz celjskega in brežiškega političnega okraja. Pristop je treba priglasiti do dne 15. februarja 1922. pri zadrugi v Celju. Pristopne izjave sprejemajo tudi gg. Ivan Belle, ravnatelj kmetijske šole v Št. Juriju, Franjo Ferlinc, veleposestnik v Šmarju pri Jelšah, Franc Kene, veleposestnik v Globokem pri Brežicah, Josip Janežič, veleposestnik na Bizeliskem, Anton Cvetko, trgovec in župan v Podčetrtku, Franc Stajn-ko, veleposestnik v Ljutomeru in Anton Puklavec, vinarski ravnatelj v Mariboru. V močnih zadrugah jc najboljše jamstvo za gospodarski napredek našega kmetijstva! Pristopajte zategadelj k «Prvi južnoštajer-ski vinarski zadrugi v Celju!* (Davek na vojne dobičke) se bo prisilno izterjal le v onih slučajih, v katerih je odmerno pedstavo že ugotovila cenilna komisija. Vsi ostali primeri se naknadno predlože cenil-ni komisiji, ki ugotovi odmerno podstavo. Ako bi cenilna komisija izpre-menila odmerno podstavo, bo davčna administracija preklicala že vročene plačilne naloge o dohodnini za leto 1920. in izdala nove plačilne naloge. Kjer pa bo cenilna komisija potrdila sedanjo podstavo, tam bo davčna administracija posebej obvestila vsakega davčnega zavezanca, predno bo odredila prisilno izterjanje predpisanih davkov. (Izmenjava bankovcev.) Narodna banka je pričela z uničevanjem pet-dinarskih bankovcev, kakor smo že poročali v eni prejšnjih številk. Pet-dinarski bankovci se stalno odtegnejo prometu. Kakor hitro pride zadostna množina novih bankovcev iz Amerike, se popolnoma vzamejo iz prometa srbski desetdinarski in pa sedanji dinarsko-kronski bankovci. (Razliko med maksimalno in minimalno tarifo.) ki so jo plačev-li tivoz-ničarji od dne 1. januarja za blago, ki se ga uvozi iz Avstrije, morajo carinarnice vrniti uvozničarjem, če za to prosijo. To je posledica sprejetja dvanajstin, ker je bila z njimi podaljšana trgovska pogodba z Avstrijo. (Carina na uvoz luksusnesra blaga) je šana za 200 odstotkov. (Proti tihotapstvu.) Glavno ravnateljstvo carine je izdalo ostre odredbe proti tihotapstvu. V zadnjem času seje namreč opazilo, da se posebno z Dunaja utihotaplja velika množina igralnih kart, na katere je sedaj vpeljana visoka pristojbina. (Zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah) je objavljen v Uradnem lista št. 2 z dne 9. januarja, na kar opozarjamo vse interesente. (Madžarska vojna odškodnina.) Razen plačila vrednosti pečujskega premogovnika, ki pripade Jugoslaviji, mora izročiti Madžarska skozi 30 let vsako leto bivšim sovražnim državam 28.000 glav goveje živine, 25.000 konj in 26.000 ovac. (Pečujski premogovnik.) Reparacij-ska komisija je priznala Jugoslaviji odškodninsko pravico za pečujske premogovnike Kakor poročajo listi, pomeni to za Madžarsko letno obremenitev v znesku pol milijarde kron. (Gospodarska pogajanja z Avstrijo) se obnove dne 18. januarja. Na teh pogajanjih se bo v prvi vrsti obravnavalo zaradi medsebojnih terjatev Avstrije in Jugoslavije in zaradi dviga sekvestrov. (Izvoz živine in mesa v Italijo) je od italijanske strani določen sledeče: 1.) Uvoz perutnine v Italijo je popolnoma prost. 2.) Uvoz govejega in svinjskega mesa je dovoljen proti potrdilu o poreklu, ki ga izdajajo naše sanitarne oblasti. Za ta potrdila ni potreben italijanski vizum. 3.) Uvoz goveje živine je prepovedan, kakor pravi italijanska vlada, iz zdravstvenih ozirov. To je seveda laž. 4.) Enako je prepovedan uvoz svinj in ovac. — Živa živina vseh vrst se mora zaklati na meji, meso pa uvoziti v Italijo. Po predhodnem dovoljenju laškega notranjega ministrstva, ki ga seveda naši ljudje le težko dobe, sc mora živina uvoziti preko morja v Italijo, toda zaklati jo je Ireba na ladji. Živina, ki je namenjena v Trst, Benetke in Ankono, se lahko iztovori živa na obalo, toda le v ta-mošnje klavnice, kjer mora biti tek on osmih dni zaklana. Ta privilegij pa velja le za Italijane, kar laško poročilo seveda ne pove. (Naš promet s Trstom.) Meseca oktobra se je izvozilo iz Jugoslavije v Trst blaga po morju za 23.966 centov, po železnici pa za 109.230 centov. Istočasno se je uvozilo iz Trsta v Jugoslavijo po morju 22.680 centov, z železnico pa 52.462 centov. Jugoslavija je torej izvozila v Trst 133.196 centov, uvozila iz Trsta pa 75.147 ccntov. V mesecu septembru je znašal naš uvoz iz Trsta 171.573 centov in je torej uvoz iz Trsta pal za 96.426 centov, dočim je naš izvoz narastel za 34.930 centov. Ker pa izvažamo po večini le les in živino, uvažamo pa manufakturo, je vseeno naša trgovska bilanca pasivna, dasi se stalno boljša. (Iz Bosne se je izvozilo) lani 707 vagonov češpelj, od teh v Nemčijo 196, v Avstrijo 141, v Italijo 79, v Švico 49, v Anglijo 7, na Madžarsko 7 in v Češkoslovaško 13 vagonov. Doma se je porabilo 215 vagonov. Pekmeza je bilo izvoženo 72 vagonov, suhih hrušk 22, suhih jabolk 85 in orehov 15 vagonov. (Ljubljanski trg.) Trg je z mesom slabo založen. Kakovost govejega mesa je slaba. Po mesnicah se plačuje goveje meso do 36 kron, na trgu pa do 32 kron. Kakor govejega mesa, tako primanjkuje tudi svinjskega. Plačuje se od 46 do 50 kron za kilogram. Telečje meso velja 36 kron, ki ga tudi primanjkuje. Dočim pa je mesa premalo, zaostaja slanina. Splošno se opaža padanje prometa na ljubljanskem trgu. Zunanjih kupcev ni, domači pa štedijo. — Moka je narasla že na 22 kron, jajca pa se plačujejo po 6 kron za kos. (Mariborski svinjski trg.) Na svinjskem sejmu z dne 13. januarja, na katerega je bilo prignanih 64 prašičev, so bile sledeče cene: od 5 do 6 tednov stari prašiči po 300 do 400 kron, od 6 do 8 tednov stari od 500 do 600, od 4 do 6 mesecev stari od 1500 do 1600 K, eno leto stari od 2500 do 3000 K, poldrugo leto stari od 4000 do 4500, polpitane svinje po 30 do 41 in plemenske po 30 do 40 kron za kilogram žive teže. (Mariborski živinski trg.) Sejem z dne 10. januarja. V vsem je bilo na sejem prignanih 385 glav živine, in sicer 143 volov, 2 bika, 226 krav, 10 telet in 4 konji. Cene so bile sledeče: voli debeli od 20 do 24, pol-debeli od 15 do 19, plemenski biki za klanje od 13 do 16-50, klavne krave od 14 do 19, plemenske od 10 do 14, molzne od 12 do 18, breje od 12 do 18, mlada živina od 11 do 20, krave za klobase od 8 do 11 kron za kilogram žive teže. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste od 20 do 24, 11. vrste od 18 do 20, meso krav, bikov in telic po 16, telečje od 18 do 20 in sveže svinjsko meso po 32 K. (Živinski trg v St. Marxu na Dunaja.) Na sejem z dne 9. januarja je b;lo prignanih 652 glav domače, 1398 glav madžarske, 11 jugoslovanske in 273 rumunske, skupaj torej 2334 glav goveje živine. Cene so bile sledeče: prvovrstni voli od 760 do 800, najboljši od S50 do 860, drugovrstni od 700 do 750, tretjevrstni cd 580 do 650, biki in krave od 580 do 750, najboljši biki do 800, slabi od 360 do 520 in bivoli do 680 avstrijskih kron. Madžari in Rumuni so torej naši nevarni konkurenti. (100 avstrijskih kron je 4-50 naše krone.) (Banaški vinski trg.) Bela vina imajo v okolici Bele Cerkve od 9 in pol do 12, rdeča vina pa cd 9 in pol do 11 stopinj alkohola. Kakovost vin je dobra. Trgovina je slaba. .Pred Božičem je bilo prodanih par vagonov vina po 14 do 17 kron za liter po kakovosti. (Opozarjamo) še enkrat na sejo Vinarskega in sadjarskega odseka Maribor kmetijske družbe za Slovenijo, ki bo v soboto dne 21. januarja v Mariboru, v prostorih tamoš-nje vinarske in sadjarske šole. Med drugim je na dnevnem redu tudi poročilo o poteku in uspehu vinskega sejma ob priliki ljubljanskega velikega sejma ter posvetovanje o ustanovitvi posredovalnice za prodajo in nakup vina. (žitni trg.) Vinkovci, dne 12. januarja. Vsled zastalega prometa počiva kupčija s pasivnimi kraji. Cene so sledeče: Pšenica od 1490 do 1500, koruza od 1140 do 1160, oves od 950 do 960 kron. — D j a k o v o, dne 12. januarja. Dovozi so slabi, povpraševanje enako slabo. Cene so sledeče: pšenica od 1480 do 1490, koruza od 1140 do 1160, oves od 940 do 960 kron — Som bor, dne 10. januarja. Vsled ukinjenja tovornega prometa naraščajo ponudbe. Trgo- vina pa stoji. Cene so sledeče: Pšenica od 1500 do 1520, koruza od 1130 do 1150 in oves od 920 do 940 kron. —- Novi Sad, dne 10. januarja. Pšenica 1500, jemen 1040 do 1120 oves 920 do 930, koruza od 1130 do 1200, otrobi (z vrečami) od 725 do 750 kron. (Osiješka tvornica vžigalic «Dra-va») je proizvela 1. 1921. 19.300 zabojev vžigalic, katere je vse prodala. Na trošarini je plačala 59,136.140 K. (Beograjska sladkorna tvornica) je izvozila v decembru 703.858 kilogramov sladkorja in plačuje troša-rinskih pristojbin 2,815.433 dinarjev. (Zboljšanje mednarodnega prometa.) S prvim junijem se uvedejo preko naše države sledeči direktni vlaki: Monakovo- Beograd - Atene, Dunaj-Beograd-Atene, Praga-Bcograd-Cari-grad in Dunaj - Beograd - Carigrad. Vlaki bodo imeli tudi 3. razred. (Veliko povišanje železniških pristojbin v Avstriji.) S prvim februarjem se povišajo v Avstriji pristojbine za osebni in prtljažni promet za 300 odstotkov, od pravne cene za eks-presno blago pa za 250 odstotkov. Enako se povišajo vse ostale tarife za 150 do 300 odstotkov. (Pomanjkanje vagonov v Avstriji) stalno narašča. Trgovci menijo, da je temu vzrok to, ker tuje države ne vračajo vagonov. (Premog in železo) sta se v Avstriji začetkom januarja podražila za 40 odstotkov. (Število bankovcev) je na Madžarskem padlo za 65 milijonov kron in znaša sedaj 25 milijard kron. (Švedska) je imela bankovcev za 627,700.000 švedskih kron. (Ameriški živež za Rusijo.) Amerika pošlje v Rusijo za gladujoče prebivalstvo 40 milijonov pudov moke okoli 640 milijonov kilogramov. Boljšcviška vlada je ukrenila vse potrebno, da se prevoz moke čim najbolj pospeši. Za sedaj se bo moka uvozila preko Odese, Rige in Novorosijska, ko pa odmrzne Baltiško merje, pa tudi preko Petrogra-da. (Češka najame v Ameriki) posojilo v znesku 25 milijonov dolarjev. Obresti znašajo 8 odstotkov. Ker je 25 milijonov dolarjev približno poldrugo milijardo čeških kron, bo plačala Češka letno okoli 120 milijonov čeških kron obresti. (Kruh sc podraži v Nemčiji) s 16. februarjem za 75 odstotkov. Dosedaj je država nabavljala za revnejše sloje cenejši kruh. Ker pa zahtevajo zavezniki kot pogoj, da dopuste Nemčiji zmanjšanje vojne odškodnine, da Nemčija uredi svoje državno gospodarstvo, je morala Nemčija izpolniti zahtevo zaveznikov. In tako bo v Nemčiji kruh dražji. FR. ŽELEZNIK: Kralju Petru Osvoboditelju. (Deklamiral dne 14. septembra 1921. na grobu kralja Petra Osvoboditelja tovariš Fr. Železnik ob priliki izleta slovenskih kmetovalcev v Srbijo.) Poslušaj Peter, Ti naš kralj! Prihajamo s slovenskih dalj, da Ti se kralju poklonimo, da Ti pozdrave izročimo. Smo vroče dolgo koprneli in po združitvi smo hlepeli, ki dal si Ti jo naš rešitelj. Pozdravljen naš osvoboditelj! Junak največje kraljevine vse troedine domovine, sovrage vse si poteptal in narodu svobodo dalf Sovražna sila ni Te vrgla, bridkost Ti srca ni potrla, v Boga, v narod upajoč dobil si zmago in pomoč. Ne ve vsa zgodovina, da imel bi narod sina, ki toliko bi zanjga storil, ki tako se za njega boril. Tu Tvoje truplo zdaj leži — Tvoj duh med narodom živi. Veliki blagi naš vladar, Pozabljen Ti ne boš nikdar! Poslavljajoč od Tebe se ljubeče Ti vsi obljubljamo sledeče: Kralju zvesti bomo vsi ostali, zanj, za dom življenje dali. Na grob Ti venec položimo ljubezen, srci podarimo. Vzklikaj družba v svesti prava kralju Petru večna slava! Baineterosti. (Kneginja Marija, naša bodoča kraljica) je rojena dne 8. januarja leta 1900. Zaročila se je torej ravno na svoj rojstni dan, ko je izpolnila svoje 22. leto. Marija je tretji otrok kralja Ferdinanda 1. Njena mati je rojena Angležinja, najstarejša hči vojvode edinburškega. Na Angleškem smatrajo še sedaj kneginjo Marijo kot svojo princezinjo ia posebno pri Škotih jc nadvse priljubljena. Kneginja Marija je živela delj časa na Angleškem in je tudi čisto angleško vzgojena. Poleg njene visoko izobrazbe, pa odlikuje našo bodočo kraljico še v posebni meri njena prisrčnost. Med vojno se je oddala kneginja Marija z vso vnemo postrežbi bolnikov in ranjencev in je bila vedno najodličnejša podpora svoji materi, ki je bila vedno na Čelu vsake dobrodelne akcijo. Knegi-ja Marija je vzgojena čisto v duhu rumunske vladarske rodbine, ki se odlikuje po redki demokratičnosti. Ru-munski narod srčno ljubi knjeginjo Marijo in v Rumuniji ji ne reče nihče drugače kot Marjola, kar bi bilo toliko kot pri nas Marička. Končno je treba še pripomniti, da je kneginja Marija lepotica in da se jo splošno nazivlje rumunsko Minjon. — Kakor je gotovo, da ima zaroka našega kralja velik ' političen pomen, tako ,pa menda tudi lahko trdimo, da jo zveza dveh src. Kneginja Marija je živo sledila vsem vojnim dogodkom in legendarna slava, ki se je vila okeli našega kralja, junaškega poveljnika najbolj hrabre vojsko, je napravila mogočen vtis na mlado Marijo. Posebno se 5e to zanimanje stopnjevalo, ko so bili jugoslovanski dobrovoljci v času največje nesreče Rum unije, ko ie zavzel Mackensen skoro vso Rumu-nijo, močna in junaška opora Rumu-nov. Nepozabljivo junaštvo Jugoslovanov v Dobrudži je zadivilo ves svet. Kneginja Marija se jo že od tedaj stalno zanimala za Aleksandra in ko je lani bi! Aleksander bolan v Parizu, se je Marija dnevno informirala o stanju njegove bolezni. Že lani bi se imela Aleksander in Marija sestati v Parizu, pa je prišla nepričakovana zapreka. Dasi osebno še nista bila znana, sta so po fotografijah poznala že od davna in med obema je bilo že leto dni tiho nagnenje. Zato pa se je zgodila zaroka tudi tako hitro. Da je zaroka v resnici zveza dveh src, pa se vidi še iz drugega vzroka. Prva vest. ki je prišla o zaroki v Beograd, ni bila oficielna vest, temveč kralj sam jo je javil svojemu bratrancu Pavlu. Enako pa jo javila Marija svojo zaroko svojim prijateljicam takoj in zunaj v svetu so Že vedeli o zaroki, še predno je bila oficielno javljena. Kakor nas veseli, da je kraljeva zaroka utrdila naše zunanje stanje, nas pa vendar še bolj veseli, da bo kneginja Marija zvesta iu dobra družica našemu ljubljenemu kralju. Pozdravljena naša prva kraljica. (Rumunska kraljeva rodbina) izhaja iz rodu llohenzollern-Siegmarin-gen. Ker pa je Ferdinand I., sedanji kralj, vstopil v vojno z Nemčijo, ga je Viljem II. slovesno izključil iz vrst nemškega plemstva. Rumunska vladarska rodbina čuti z narodom in je zato oponašanje njenega nemškega porekla, kar so storili patentirani kle-vetniki, naši klerikalci, skrajno neokusno. Ferdinand ima 5 otrok. Najstarejši Kari je bil rojen 1. 1893. in je rumuiiski prestolonaslednik. Princezi-nja Elizabeta je rojena lota 1894. in je poročena z grškim prestolonaslednikom. Tretji otrok je kneginja Marija. Princ Nikolaj jo rojen leta 1903. in študira sedaj v Angliji. Najmlajša pa je princezinja Ilijana, ki jo rojena leta 1909. (Rumunija.) Sedaj ko smo stopili v ožji stik z Rumunijo, ne bo odveč, če navedemo par podatkov o Rumuniji. Prod svetovno vojno je obsegala Ru-munija okoli 140.000 kvadratnih kilometrov in štela 7,600.000 prebivalcev. Obsegala je tedaj Vlaško, Molda-vijo in Dobrudžo. Po svetovni vojni pa je Rumunija silno povečala svojo ozemlje. Od Avstro-Ogrske je prejela Bukovino, Sedmograško, rumuiiski Banat in Marmaroš. Od Rusije je vzela Besarabijo in od Bulgarske del Do-brudže. Danes meri Rumunija 316 tisoč 200 kvadratnih kilometrov in ima 17,300.000 prebivalcev. Rumunija je torej dokaj večja od naše države. Prebivalstvo Rumunije je posebno v novih pokrajinah mešano. Posebno mno-pro je Madžarov iu Nemcev, dalje Poljakov, Bolgarov, Ukrajincev, Turkov, ciganov in Grkov. Po veri je večina prebivalstva pravoslavne vere. Katolikov je nad 1 milijon, uniiatov nad 2 milijona in nad 1 milijon Židov. — Rumunija je koastitucionalna (ustavna) monarhija. Vsak zakon postane veljaven, če ga sklene parlament in potrdi kralj. Parlament se deli v dva dela: v poslansko zbornico in pa v senat. Poslanska zbornica šteje 306 poslancev, na vsakih 50.000 prebivalcev pride torej 1 poslanec. Senat pa sestoji iz 188 članov. Poslanci se volijo na podlagi splošnega. enakejra in proporcionalnega j volilnega zakona. Volilna udeležba je obvezna. Najmočnejša stranka v T?« muniji je ljudska stranka, ki jo vodi general Averescu, ki je pred kratkim doživel v parlamentu poraz. Kmetska stranka šteje 31 poslancev, narodna stranka iz Transilvanije 27, kmetska stranka iz Bosarabije 23, socialistična 19, demokratska 16, liberalna 18, narodnodemokratska 11, nemška 10 in madžarska 9 poslancev. Na strankah je torej Rumunija bogata. — Glavni politični boj se vrši v Rumuniji zaradi izenačenja zakonov in davkov. Popolnoma isto ko pri nas. Poudariti pa jo treba ena razliko. Dočim je bila sklicana pri nas ustavotvorna skupščina iz poslancev vse države, pa je bila sklenjena ustar va Rum unije samo iz poslancev stare Rumunije. Novim pokrajinam je bila stara ustava naravnost oktroirana. — Vsa Rumanija je razdeljena na 75 okrožij. Na čelu vsakega okrožja je prefekt, ki upravlja okrožje s pomočjo voljenega okrožnega sveta. Državni dolg Rumunije znaša 26 milijard lejev. En loj je enak danes dvem našim kronam, pred vojno 1» je bil enak dinarju. Da so romunske finance tako slabe, je krivo to, ker so boljševiki ukrali romunski državni zaklad. Ko se je namreč Rumunija evakuirala pred Nemci, je bilo rumunsko zlato prevedeno v Moskvo, kjer so se ga polastili jk> preobratu boljševiki. Zla-ta jo bila za preko 100 milijonov zlatih kron. (Bukarešta) je glavno mesto Rumunije in šteje danes 346.000 prebivalcev, med njimi jo 43.000 Židov. Bukarešta leži v ravnini in je skoraj enako oddaljena od Donave in od Karpatov. Mesto je moderno zgrajeno in se rado ponaša, da je »vzhodni Pariza Bukarešta je važno železniško križišče. Pred leti je bilo mesto obdano še od 18 utrdb, ki so pa danes brez pomena. Bukarešta ima zelo veliko cerkva ter univerzo, ki ima preko 3000 dijakov. Podnebje ni preveč zdravo. Temperatura pa se silno menja. Po zimi je silen mraz, po leti pa silna vročina, popolnoma celinsko podnebje. Bukarešta je bila v turških časih neznatno mestcce in se je v par desetletjih razvila v enega največjih mest na jugu Evrope. Ta razvoj bo sedaj, ko je Rumunija tako silno narasla, gotovo še hitreje napredoval. (Grozne številke.) Ze v en! prejšnjih številk smo omenili, da se zapi-je v Sloveniji letno okoli 2 milijardi kron. Vsak dan torej okoli 6 milijonov. Toda pridni smo še v dragem oziru. Letno se pokadi v Sloveniji za, 364 milijonov kron. Vsak dan gre torej skoraj 1 milijon ljudskega premoženja v zrak. In če prištejemo k temu še vse druge nepolrebne izdatke, kakor vsote za lišp, kazni razgrajačev (samo v Ljubljani na leto skoraj 300 tisoč kron) in nepotrebne pravde, pa lahko rečemo, da sc v Sloveniji vsak dan zapravi 10 milijonov kron. Ne bili bi tako revni, če bi živeli drugače. (Podražitev tobaka) ni tako zlo, kakor se rado govori. Podražitev tobaka bo dala samo v Sloveniji 71,500.000 kron. Zato se pa poconi sol za 67 milijonov, petrolej pa za 33 milijonov 800 tisoč. Kdor razsipa, ta, naj plača, neobhodno potrebne stvari pa se naj počene. (O namerah bivšega prestolonaslednika Ferdinanda,) ljubljenca naših klerikalcev, prinaša